Komu gre slabo?
Človeku se kar zvrti v glavi, ko prebira razne šte-vilke o gospodarskih gibanjih — pa ne samo zato, ker bi bile tako visoke, pač pS zato, ker so razmerja prešla vsako razumno mejo. Inflactja narašča po stopnji, ki jo bomo kmalu označevali s trištevilčnimi številkami, razne obike porabe tudi skokovito na-raščajo, po drugi strani pa so številke o recimo pora-stu obsega industrijske proizvodnje prav mizerne, še posebej pa o produktivnosti.
A da ne bomo samo načetni, poglejmo nekaj šte-vilk. V letu 1985 se je obseg industrijske proizvodnje v Jugoslaviji z letom poprej povečal za 27,7 odstot-ka, vendar pa se je ob tem. zaposlenost v dnižbe-nem sektorju povečala za 2,8 odstotka, statistiki pa so izračunali, da se je zaradi tega delovna storilnost v industriji zmanjšala za pol odstotka, celotna druž-bena produktivnost pa kar za 1,5 odstotka. Tako je sedaj tudi statistično dokazano, da vse lepe parole, kako moramo več in bolje delati, ostajajo še naprej zgolj na papirju, kajti kruta realnost je povsem dru-gačna. Zakaj je temu tako, je seveda sila nehva-ležno odgovarjati, a očitno je eden glavnih vzrokov v nagrajevanju zaposlenih. še vedno namreč vse prevečkrat velja, da so delavci nagrajevani glede na svoj položaj, ne pa po neposrednih delovnih učinkih, to pa seveda zmanjšuje motiviranost za delo, končna posledica pa so podatki o produktivnosti. Kot drugi razlog za padanje produktivnosti bi verjetno lahko šteli tudi dejstvo, da ponekod še vedno zapo-slujejo zato, da so Ijudje zaposleni, ne pa tudi, da imajo delo. Kljub temu pa se je število tistih, ki iščejo ,delo, lani v primerjavi z letom 1984 povečalo kar za ,6,7 odstotka in jih je sedaj po uradnih podatkih že kar milijon 40.000.
Ob teh podatkih o nezaposlenih pa je še bolj zgo-vomo dejstvo, da je bil obseg kmetijske proizvodnje lani kar za 7,1 odstotka manjši kot v letu 1984. Trdjo, da so to predvsem posledce suše in drugih vremen-skih nevšečnosti. Saj bi temu celo verjeli, če ne bi bilo pri nas vedno kaj narobe: enkrat je suša, drugič so poplave, tretjič je toča in tako naprej. Ob vsem tem pa pozabljamo, da smo vendarle vložiii izredno veliko sredstev v razne melioracije in namakalne si-steme, da so vsaj ponekod zgrajeni sistemi za obrambo pred točo, da naj bi ponovno uvedli regre-siranje cene umetnih gnojil in podobno. Še bolj ilu-strativno je, da je veliko obdelovalne zemlje neobde-lane (podatki so različni, a manjši kot 700.000 hekta-rov ni nobeden) in da je nihče niti noče obdelovati. Se vam ne zdi malce presenetjivo, da je več kot mili-jon Ijudi brez dela, skorajtolikopaje tudi neobdelane zemlje. Tole res ne bo odslikalo povsem dejanskega stanja, a enostaven račun, da bi en nezaposleni lahko obdeloval hektar zemlje, veliko pove.
In kaj naj bo sklep vsega tega? Da tudl nezapo-slenim očitno še ne gre tako slabo, da bt morali dela-ti. Res malce komično, a predvsem zelo in tragiko-mično.