Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List.Slovenskih delavcev v cAmeriki The first Slovenic Da3y~ m the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. FELEFON PISARNE: 1279 HECTOR. Entered u Second-Class Matter, September,- 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS NO. 134. — ŠTEV. 134. NEW YORK, MONDAY, JUNE 8, 1908. — V PONEDELJEK, 8. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Republikanska platforma je že izdelana. program republikanske stranke za letošnje volitve je izdelal gen. pravnik wadd el-lis. Nacijonalna konvencija republikanske stranke bode program izpolnila. tarif en finance. -o- Wa^hinyton, 8. junija. Platforma, ktero bode republikanska nacionalna konvencija v Chicagu sprejela, je, kakor *e tukaj zatrjuje, že izdelana in treba j« .je izpopolniti le še z ne-kterrmi j*.drobnostmi, ktere bodo pa prepustili resolucijskemu odseku konvencije. Platformo so izdelali generalni pravnik države Ohio, Wade El-1 j s;, senatorja Hopkins in Lonjr ter nekoliko drugih osob. med kterimi je tudi predsednik Roosevelt. Da se je tega dela udeležil tudi vojni tajnik Ta 11, Je Minoumev.10. Platforma odobrava administracijo predsednika KooM-velta i.i priporoča. da ostane administracija tudi v nadalje na do-sedanjej poti. Nadalje se priporoča obdržanje varnostne carin«, zdravo valuto, napredek, dobre principe it L Cuba naj zadobi zopet neodvisnost in to naj velja tudi o Filipinih. Najbolj se bavi platforma s tari-fon:, kterega je treba predelati, vendar je pa to treba prepustiti kongre-m». Tudi tinanco je treba izboljšati, \endiir pa bode to delo dokaj olajšano radi nedavno sprejetega Aldriche-vega predloga. Filipini postanejo >a-uiostnjni. vendar se pa to zgodi šele potem, ko birlo za to sposobni, kajti ako bi >e to zgodilo sedaj, bi ne bilo pametno niti človekoljubno. Program -e zavzema tudi za državljanske pravice zamorcev, kterim so demokrat je na jugu odvzeli skoraj vse pravice. Nadalje se zavzema *>tranka v svojem programu za razvoj in napredek vojne mornarice in vojske, za povišanje pokojnine starih vojakov in za liberalno pokojninsko politiko v splošnem pogleda. Končno zahteva program republikanske stranke, da postaneta Arizona in New Mexico državi naše republike. Povoden] v Montani. Velikanska škoda. MESTI BUTTE IN HELENA, MONT., STA POPOLNOMA OSAMLJENI RADI"P0-V O D N JI. Promet na večini železnic mora počivati in škoda je velikanska. DRUGOD V MONTANI. -o-- Salt Lake, Utah, 6. junija. Mesti Helena in Butte, Mont., nista več v zvezi z ostaiim svetom, kajti povo-' denj, ki ^e je pred par dnevi radi neprestanega deževja pričela, je postala tolika, da sta obe mesti obkoljeni z vodo. Povodenj je nastala večinoma radi tajanja snega, kteri je padel po Montani početkom minolega tedna. Brzojavni, telefonski iu železniški promet je popolnoma ustavljen. Pri tem pa se vedno dežuje, tako da na pričetek prometa še za najmanj dni ni misliti. V Butte nima niti razsvetljave. kajti plinarne in elektrarne so pod vtn proti zapadli, so morali tam o-tati. Na vlakih je več sto potnikov, kteri morajo najmanj 48 ur čakati na rešitev. Proge Great Northern železnic* so preplavljene. Missoula, Mont., 6. junija. Ys!ed tri »lese t dnevnega deževja je povodenj v Montani tako velika, da take tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. Jez Moitlton. nad mestom Butte, se je podrl in v kratkem se podreta tu li dva jezova med (Jarrisonom in Missoulo. Northern Pacific železnica je najela lo,000 delavcev, da čuvajo njene pro-„'e, kterim preti največja nevarnost. HRVATSKI BANKARJI V STISKAH. Bankarja Božo Go j sovi/- in Pero Zi-nai.'a so zaprli. Že par mesecev se po raznih srb-sko-hrvatskih kolonijah govori, da med hrvatskimi bankarji ni vse v redu. oziroma, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. fiovorilo in pisalo se je že lani o velikanskih primanjkljajih in «i nerednem pošiljanju de na rja v staro domovino. Sedaj je pričelo počasi prihajati na dan, da ono govorjenje ni bilo prazno, temveč da je ono. kar se je tedaj pisalo, res-niea. tz Johnstowna, Pa., se javlja, da so tam prijeli bankarja Božo Gojso-viča radi denarnih nerednosti, ktero ima s srbsko organizacijo Srbobran. Govori se o svoti. jf*25,000, toda natančnih informacij o tej zadevi za sedaj ni mogoče dobiti. Najbrže ne bode tako hudo, kakor bi nekteri že- Aidt bankarja Pero Zinaiča so pri-ker je ta v prve j vrsti odgovoren za navedeni nered. Vse to je pa še malenkost proti onemu, kar še pride, in za kar se bodo Hrvatje še bolj zanimali. R00SEVELT0VI NAČRTI. Po končanem predsedovanju odpotnje s svojim sinom na lov v Afriko. Washington, (i. junija. Že večkrat se je zatrjevalo, da namerava predsednik Roosevelt potem, ko poide njegov predsedniški termin, potovali v inozemstvo, toda potrdila te vesti se dosedaj ni moglo dobiti. Danes se j«* pa v Belej hiši naznanilo, da bode piedsednik zajedno s svojim sinom Kermitom v aprilu prihodnjega leta odpotoval iz New Yorka v Cairo, Egipt. V Afriki se bode leto dni bavil z lovom na divjačino. Druge dežele in Evrope ne bode obiskal. Vse pot rebščine za svojo ekspedicijo si bo Roosevelt nabavil šele potem, ko pride v Afriko. Njegova žena in ostali otroci bodo za časa njegove odsotnosti bivali na Sagamore Hill pri Oyster Bay, N. Y. Tornadi na zapadu. Ubiti in ranjenci. V NEBRASKI STA V SOBOTO DIVJALA DVA TORNADA, KI STA NAPRAVILA VELIKANSKO ŠKODO. V raznih mestih je škoda velikanska; mnogo hiš je razdejanih; samo v Fairfieldu je vihar razdejal tri cerkve. V KANSASU. o- Geneva, Nebr., .7. junija. Včeraj zvečer sta v tukajšnjej pokrajini divjala dva viharja, ki sta vse, kar jima je bilo na poti, razdejala in opusto-šila. Farmer Henry Madison pri Franklinu je bil ubit, nadalje so bile ubite sledeče osobe: štiriletna hčerka farmerja John H. Shivelvja, John Argenbrieht. služkinja Lulu Smith in Mr.-. Carter v Carletonu. Shivelvjeva hiša je bila popolnoma razdejana in gospodar je bil tako težko ranjen, da ne bode okreval. V Franklin je dospelo 40 farmerjev z njihovimi rodbinami. ker je tornado razdejal njihove hiše. Tornadi so dospeli iz jugozapadne Nebraske in so se v Fillmore eountv-ju razdelili v dva dela. Zelo poškodovana so 'mesta Edgar. Fail-field. Ju-vale in Chester v Xebraski in Scan-dia ter Kiverton v lvansasu. V Fairfieldu je bilo razdejanih 22 poslopij, med temi tri cerkve. Viharji so uničili tudi mnogo živine. Viharju je sledil tak dež. da mi vse reke i:i potoki izstopili iz svojih strug. Flem-iTigova hčerka je utonila, ko je skušal njen oče rešiti rodbino, V Carletonu je tornado razdejal •"» stanovanjskih hiš. 2 cerkvi in 30 družili poslopij. Razvaline so ubile gospo Lester Carterjevo in njenega do-jenčka. Samo v Fairfiel Ju-znaša ško-da $100,000. Omaha. Neb., 7. junija. Tornado je divjal tudi v Courtlandu, Ka.is.. blizu meje države Nebraske. Tudi tam ja bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih. Vihar je razsajal tudi v Frankfortu, Kans., toda brzojavna zveza z imenovanim mestom je razdejana in podrobno s t i m mogoče dobiti. Pisma v Anglijo za dva centa. Po naznanilu generalnega poštarja se je med Zjedinjenimi državami in Anglijo sklenila j>ogodba, ki določa, da se pisma, ki ne tehtajo več kot 1 unčo, opremljejo z znamko samo za 2 centa. Pogodba stopi v veljavo 1. oktobra letos. Po določbah svetovne j poštne zveze zamorete samo dve dr-i žavi med seboj skleniti enako posod-7 DO. ki zniža pristojbino za pisemski ; promet. Mnogo ned os t a vi j enih pisem. "Washington, 5. junija. Meseca maja je prišlo 965,884 pisem v takozvani Dead Letter Office v Washington, ker onih, na ktere so bila naslovljena, niso mogli dobiti. Izmed teh pisem so jib poslali nazaj na odpošilat^lje 629,602 in 401,488 so jih zažgali. V 5341 pismih so dobili $4739, Francoska parobrodna družba znižala cene. Gorej imenovana družba je znižala oene za parnik "La Lorraine", kteri odpluje 22. junija do Ljubljane za $38, Zagreba $38.35, na Reko $38.15. Za novi parnik "Chicago", kteri odpluje dne 20. junija pa velja do Ljubljane $35, na Reko $35.15, Zagreb $35.35. Oba paraika sta hitra. Listke prodaja Fran^ dakser Co. 109 Greenwich St., New York ' in 6104 St. Olaix Ave., Cleveland, 0. Rojaki, kteri želite potovati s temi parniki, oglasite se pravočasno pri FRANK SAKSER CO. Položaj v Perziji. Ugoden za Rusijo. PERZIJSKI ŠAH MOHAMED ALI JE BEŽAL IZ GLAVNEGA MESTA TEHERANA. Razbnrjenost v perzijskem glavnem mestu je velikanska. RUSKI ULTIMATUM. OSVETA ŽENSKE. Neka čifutska bolniška postrežnica je ustrelila zdravnika Martin W. Anspitza v New Yorkn. V veži hiše 131, zapadna 135. ulica, je 221etna čifutinja Sara Konet, ki je loma iz Rusije, ustrelila zdravnika dr. Martin W. Auspitza. Morilka, ki je šele dve leti v Ameriki, se je na umor skrbno pripravila in je čakala na zdravnika nad osem ur. Po umoru je mirno čakala policije, k t ere j je tudi izročila revolver. TJ-mor je izvršila radi tega, ker jo je zdra vnik baje zapeljal. Zdravnika je pozvala telefonično, naj pride v neko hišo imenovane ulice, češ, da. je tam nekdo bolan. Ker ga pa ni bilo doma, je jat-očila njegovemu namestniku, da mu pove, da gotovo pride. Potem je čakala osem ur, predno je zdravnik prišel. Ves čas je sedela na stopnicah prel svojo hišo in ko je končno prišel zdravnik in odšel v omenjeno lAšo, mu je sledila, zaprla za seboj vrata in pričela nanj streljati. Pogodila ga je v srce, tako da je bil na- mestu mrtev. Pokojni zdravnik je imel opraviti z mnogimi ženskami i.i nektere so ga tudi tožile za alimente. Pri Sari se je najbrže zmotil in je mislil, da se ne bode os ve tils. I! _ ' | • _ Najcenejša vožnja IIlil9Ifll iz Yorka do nujam T Trsta ali Reke je MM J 9 g parniki od Aug-tro Americana Line. Ne poslušajte zakotnih agentičev Italijana kih družb, da se ne bodete kasneje kesali. "Martha Washington" odpluje dne 17. junija; vozi do Trsta 13—14 dni. Vožnje listke je za dobiti pri FRANK SAKSER 00. 109 Greenwich St., New York in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. London, 6. junija. Ker postaja prepir med perzijskim šahom in njegovo vlado vedno večji, je šah prepričal, da zanj ni več varno bivati v Teheranu. Včeraj je z velikim spremstvom, pri kterem so bili tudi dne 2. maja odslovljeni dvorjaniki, ostavil glavno mesto, in splošno se zatrjuje, da bode Perzijo ostavil. Razburjenost v Teheranu je nepopisna in je postala še večja radi ruskega ultimatuma. Rusija energično in ukazljivo zahteva, da se kaznujejo oni kurdski rodovi, ki -o na ruskej meji priredili napade na ruske popadke. Ako Perzija do 10. junija ne privoli v ruske zahteve, pošlje Rusija v Perzijo še več vojaštva. Petrograd, fi. junija. Kakor se semkaj poroča, bode z vlado perzijskega šaha v kratkem pri kraju. Teheran, (i. junija. Predno je šah ostavil svojo palačo, je poslal na vse strani mesta vojake, kteri so po ulicah streljali in pri tem kričali: smrt nacijonali-to-rr. To je povzročilo, da je v mestu nastala nepopisna panika. Vse prodajalnice in bazarje so zaprli in uliee so bile kmalo prazne, kajti nihče se ni upal iti na prosto. Medtem. ko je vladala po mestu taka razburjenost, je šali bežal. PUERTORIČANI POSTANEJO NAŠI DRŽAVLJANI. Predsednik Roosevelt se za to energično zavzema. Wilmington, Del., (i. junija. Tukajšnji bankar John S. Rossell, kteri je zastopal trgovinsko zbornico pri zadnjem potovanju na otok Puerto Rico, je te dni pisal predsedniku Rooseveltu pismo, s kterim zahteva za prebivalce imenovanega otoka državljanstvo Zjedinjenih držav. Danes mu je predsednik odgovoril, da bode pri prihodnjem zasedanju kongresa vložil zakonski predlog, kteri bode določal, da postanejo prebivalci na otoku Puerto Rico državljani naše republike. Predsednik ne more zapopa-sti, kedo bi se zaruogel pri nas temu predlogu p rot i vi t i in radi tega je sklenil, da bode storil vse, kar je v njegove j moči, da izposluje Puerto-ričanom naše državljanstvo. ODŠLO VITVE DELAVCEV. Reading železnica je zaprla svoje delavnice. Reading, Pa., 6. junija. Popravljal-nico lokomotiv Reading železnice so včeraj zaprli, in sicer radi tega, ker se tudi v premogovih rovih delo omeji. Vsled tega je kacili 1500 mož zgubilo delo. V delavnicah za popravljanje vagonov se še dela. Denarje v staro domovino pošiljamo: ca | 10.35 ............ 50 kron. za $ 20.50 ............ 100 kron. sa $ 41.00 ............ 200 kron. sa $ 102.50 ............ 500 kron. za $ 204.50 ............ 1000 kron. za $1018.00 ............ 5000 kron. Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja sdhitka. Naše denarne poiOjatv izplačuje e. kr. peitni hranilni nrad v 11. do 12. «mL Denarje nam poslati je najpriUS-asje do $26.00 ▼ gotovini t prlpwa-ali registriranem piano, volje po Domestic Postal Honor Order ali pa Hew York Bank Draft. FRANK IAKIEB CO., 1M Oioonolck 8L, Hov Yocfc, 004 itClair At*, H. X. nSm. Rusija in Anglija. Nemčija v strahu. ANGLEŠKA KRALJEVA DVOJICA NA POTU PROTI REVA-LU. CAR JE ODPOTOVAL GOSTOM NA-SPROTI. V Nemčiji postaja radi tega obiska razburjenost vedno večja. O-samljenost Nemčije in Avstrije. BALKAN. -o- Port Victoria, Anglija, 7. junija. Kraljeva yachta Victoria and Albert, s ktero potujejo kralj Edward, kra-Ijiea Aleksan-.lra in princezinja Victoria v Rusijo, je včeraj rano zjutraj odplula proti Revalu v Rusiji. Tej la-diji se je pridružila tudi nova kraljeva yachta Alexandra. Petroyrrad, 7. junija. Danes popolu-dne ob 4. uri odpluje car Nikolaj zajedno z ostalimi člani carske rodbine in velikim spremstvom, iz Petrograda v Reval. da tam pozdravi angleškega kralja i:i kraljico. Ruske carske yach-te Standart in Polarnaja zvjezda sta zajedno s križarko Almaz in štirimi torpedolovkami so odpluli in pridejo jutri zjutraj v Reval. Beroliu, 7. junija. Vsa Nemčija se-| daj ne govori druzega, nego o obisku ; angleškega kralja v Rusiji. Medtem | ko so tuka; iu na Dunaju še pred ted-iMiin dni zatrjevali iu se tolažili, da se i car in kralj sestane t a le radi tega. j da na Ja način še bolj ukrepita zvezo Rusije in Anglije glede osrednje A-zije, je sedaj tako v Berolinu, kakor tudi na Dunaju opažati nekak strah. Nemčija kakor tudi Avstrija ^e sedaj •avedata, da je z njunimi intrijrami na Balkanu pri kraju in tukaj in na Dunaju se |m. vda rja, da je prihod an-glešk.-a ivialju v Rusijo velikanskega političnega pomena. Med Anglijo in Rusijo pride sedaj gotovo do določitve balkanske politike, ktera bode naravno povsem drugačna, kakor si jo želita vladi v Berolinu in na Dunaju. Značilno je tudi, da je pričelo rusko. angleško in francosko časopisje kar odkrito pihati, da je Nemčija z njeno vuzalko Avstrijo osamljena in da so želje in cilji prebivalstva Rusije, Avstro-Ogrske in balkanskih držav jedni in isti, ktere želje bode morala končno tudi avstrijska vlada u-važevati. Radi tega se po mnenju Nemčije, na Avstrijo ne bode mogoče dolgo zanašati, to tem manj, ker se mora priznati, da je Avstrija slovanska država. Petrograd. 8. junija. Ker vladajo na Finskem zalivu sedaj skoraj neprestano viharji, ne bode car potoval po morju v Reval, da pozdravi an-gležkega kralja in kraljico. Car se bode peljal po železnici. Carske yacli-te Standart, Polarnaja zvjezda in Ca revna so zajedno z brodovjem tor-pedolovk pod poveljem admirala Ni-lova odplule proti Revalu. kjer bodo na razpolago carju in gostom iz Anglije. Danes je odplul v Reval tudi mornarični minister, admiral Dvkov. Ministerski predsednik Stolypin, predsednik gosudarstveue dume Kom-jakov in vodja ustavnih demokratov Miljukov so izrazili svojo zadovolj-ščino z obiskom angležkega kralja. Ministerski predsednik izjavlja, da je zhližanje Rusije in Anglije želeti iz vsega srca, in sicer ne le iz vojaškega stališča, temveč tudi z ozirom na trgovino in obrt. Reval, 8. junija. Tukajšnje mestece se je že pričelo polniti s tujci, ki prihajajo povodom obiska angležkega kralja semkaj. Hoteli so prenapolnjeni in tudi vsa zasebna' stanovanja oddana. Danes pride semkaj vse polno časnikarjev, dvorjanikov in turistov. Ministri so tukaj ustanovili svoj glavni stan in včeraj je prišel v mesto polk pešcev zajedno s 500 detektivi. V luki je 5 torpedolovk. Včeraj je v Petrogradu snežilo, toda za jutri in sredo je napovedano lepo vreme. Hiše v Revalu so že sedaj v zastavah in vencih, dasiravno se car in kralj ne bodeta tukaj izkrcala, da sprejmeta. običajno podvo-ritev s kruhom in soljo. Kljub temu je pa prebivalstvo pripravljeno, da pozdravi goste na kraljev način. Vesti iz Rusije. Duma in mornarica. GOSUDARSTVENA DUMA JE ČRTALA SVOTO $5,500,000 ZA ŠTIRI NOVE VOJNE L A DIJ E. Ministerski predsednik Stolypin je zaman skušal izposlovati potrdilo proračuna. GUČKOV PREDLOG. Petrograd, 7. junija. Duma je včeraj s 194 proti 78 glasovom odklonila proračunsko točko,k i določa 5,500,000 dolarjev za gradnjo štirih novih oklopnic tekom tega leta. Glasovanje je identično z nezaupnico mornaričnemu ministerstvu in pričakovati je, da bode mnogo uradnikov mornaričnega ministerstva odstopilo. Ministerski predsednik Stolypin je storil vse. da bi omoiročil -prejetje te točke, porabil je ves svoj upliv in popularnost. vendar pa predlog ni vspel. Oktobrist Gučkov in drugi poslanci so predlagali odklonitev predloga. Gučkov je v svojem govoru napadel bivšega namestnika Aleksejeva. kteri je v prvej vrsti odgovoren za udarce, koje je dobila Rusija v vojni z Japonsko. — Petrograd, 8. junija. Danes se je pričela sodna obravnava proti prirediteljem pogroma. ali klanja čifutov v Bjali>toku. Obtoženih je '?6 osob. med kterimi je osem žensk. Samo dva obtoženca, imenom Baknnovič in No-vakovskij sta obdolžena umora, do-čim so ostali toženi le radi prirejanja izgredov. Obtožnica povdarja pred vsem, da so čifuti imeli pri revolucionarnem gibanju glavno beselo in da so oni odgovorni za umore množili višjih u-radnikov. Oni so umorili tudi policijskega šefa v Bjalistoku, M. DerkaT-e-va. in štiri dni po tem umoru so domačini kaznovali čifute. da se tako osvetijo za čifntske umore. Tedaj je bilo ubitih tudi nekoliko kristjanov, kajti med 73 ubitimi čifuti je bilo tudi 13 kristjanov. SIC TRANSIT GLORIA MUNDI... Nekdaj milijonar, sedaj prosjak. Milwaukee. Wis., 6. junija. C. J. L. Meyer, prvi predsednik Chicago & Northwestern železnice, bivši mayor mesta Fond du l^ac. Wis., drug bivših senatorjev Sawyer in Oshkosh, ki je bil preje večkraten milijonar in splošno znani trgovec z lesom, prišel je danes semkaj k Gustavu Frellsonu, ki je predsednik neke dobrodelne družbe. in ga je naprosil, naj mu izposluje stanovanje in hrano v sirotišnici. Nekdanji milijonar, ki je star 70 let, je Frellsonu pripovedoval, da je počasi zgubil vse svoje velikansko premoženje in da sedaj nima niti centa več. Pripovedoval je tudi, da je v Milwaukee in v Chicagu zaman iskal dela in zaslužka. Povedal je tudi. da sta njegovi hčeri bogato omoženi. da mu pa nečeta dati niti jednega centa. Sedaj je nesrečnik postal pravi prosjak in radi tega je prosil za stan in za hrano. Ker pa ni stalno stanoval v Milwaukee, ga niso zamogli, sprejet i v ubožno hišo, vendar je pa'imenovani Frellson pisal energična pisma njego\^m zetom, da jih "na ta način opomni na njihovo dolžnost. Kandidatje za škofa v Clevelandn, O. Cleveland, Ohio, 5. junija. Kakor se danes naznanja, je volivna duhov-ščina^tukajšnje škofije zbrala kot kandidate za škofovsko elevelandsko sto-lico sledeče gospode: pomožnega škofa J. M. Koudelko, Msgr. Houcka in Rev. Tomaža Maharja iz Akrona, O. Ta tri imena se pošljejo papežu in škofje imenujejo lahko še tri nadalj-na imena; papež po svoji volji imenuje jednega izmed šestih za škofa, ali pa tudi lahko prezre vseh šest in imenuje druzega. Right Rev. Horst-mana je imenoval za elevelandskega škofa papež Lev XIII. Iz Avstro-Ogrske. Dijaški štrajk. POLOŽAJ, KI JE NASTAL RADI WAHRMUNDOVE AFERE, POSTAJA VEDNO NE-VARNEJŠL Posvetovanja naučnega ministra z rektorji. Razstrelba v tovarni celuloide na Dunaju; šestnajst delavcev ubitih. in sedemnajst - • ranjenih. RAZNOTEROSTI. Dunaj, 7. junija. Homatije. ki so nastale na avstrijskih vseučiliščih radi Wahrmundove afere, so tolike, da nadkriljujejo vsa drutra vprašanja v A tri ji in splošno se pričakuje, da se položaj še bolj poostri. Danes in jutri (v Avstriji imajo dva binkost-na praznika), bodo lijaki mirovali. Klerikal/ii dijaki nameravajo uprizoriti akcijo proti naprednim dijakom in tako je pričakovati tudi, da pride do zaušnic in pretepov. V torek se vrši med na učnim mini-stmm in rektorji vseučilišč zborovanje, čegar namen bode, sedanje pretepe poravnati. Dunaj. 7. junija. V predmestju Ottackringu se je pripetila v lanntš-"jej Saillerjevej tovarni celuloide razstrelba. Pri tem je bilo Iti delavcev ubitih i.i 17 ranjenih. Razstrelbi je sledil požar, ki je upepelil tovarno. A-rtve so večinoma mladi delavci. Dunaj, 8. junija. Koncem junija se vrši tukaj v proslavo šestdesetlet-sice vladanja Fran Josipa takozvano ju-bilejsko streljanje, za ktero je Fran Josip poslal tri krasne nagrade. Sedaj so poslali tudi razni nemški knezi svoje nagrade. NESREČA NA ŽELEZNICI. Na Delaware, Lackawanna & Western železnici je skočil milijo-narski vlak raz tir. Pod imenom milijonarski vlak znani ekspresni vlak Delaware. Lackawanna & Western železnice, ki vozi v Ber-nardsville. je minoli petek med Lyon-som in Millinotonom skočil raz tir. Pri tem je bilo šest osob ranjenih,, med temi nek zavirač tako nevarno, da ne bede ostal pri življenju. V vlaku so se vozili sami bogatini. K sreči je vlak potem, ko je skočil raz tir, za vozil v neko steno skalovja, tako da se ni prevrnil. Ako hi se to zgodilo, bi bilo mnogo več ljudi ranjenih in ubitih. skoro cudez. Vlak, obstoječ iz 8 vozov, je šel čez dečkovo truplo, ki je nepoškodovano. Pravo "pasjo" srečo ima Abraham Morris, llletni deček, ki stanuje na Coney Islandu. Sel je iz šole, in da hi bil prej doma. jo zavije čez postajališče nadulične železnice, ki vodi v Brooklyn in Manhattan. Predno se zave. že začuti bližati se z veliko hi-trico vlak. Deček se pa ne pomišlja dolgo, temveč se, kako je bil dolg in širok, vleže na železniške prage (šve-lerje) in vlak zdrvi Čez njega. Strojevodja ga je prepozno ugledal, da bi mogel vlak ustaviti. Šele ko je šlo 8 voz čez dečkovo truplo, se je vlak ustavil. Prestrašen je hitel strojevodja in vlakovi potniki do dečka, ki je pa bil v začudenje vseh nepoškodovan in se smejal prestrašenim potnikom. Povodenj v Kansasu. Frankfort, Kansas, 6. junija. Reka Vermilion je izstopila iz svoje struje in uliee dolenjega mesta so že pod vodo. Policija je morala mnogo ljudi rešiti iz njihovih hiš v čolnih, kajti mnogo hiš se bode radi vode, ki jih obdaja, podrlo. .'5 .< -r./- n >~ * i « "GLAS NARODA" (Slovenk: Dally.) Owned and published by the 9LOVENIC PUBUSHMG COMPANY1, (a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJ A VEC, Secretary. LOUIS BENKDIK, Traaaurer. Place of Basineee of the corporation and addresses of above officers: 109 Greenwich ■treat, Borough of Manhattan, New York OUyTlf- Y. Sa leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leU.........150 „ leto sa mesto New York . . . 4.00 N pol lata sa maato New York . 2.00 „ Evropo xa roe leto.....4.50 ......pol leta.....2.50 j, „ „ četrt leta .... l.<5 v Evropo pošiljamo ekupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vaak dan iz-vzemii nedelj in praznikov. «QLA8 NARODA" ("Voice of the People") every day, except Sundays and Holidays Snbecription yearly $3.00. ^Advertisement onfagreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne mmtisnejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri aprSMembi kraja naročnikov trosimo, da se nam tndi preJAnJe »Ivallšče naznani, da hitreje najdeno naslovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite naalov: "OLAS NAHODA" KM Greenwich Street, New York City. ' Telefon: 1279 Rector. Prohibicija in volitve. Pred nekaj dnevi so se v Georjnji vršile primarne volitve za mesto guvernerja. Dosedanji guverner je pred leti prišel do svojega mesta s platformo. da l>ode reguliral državne zakone in odvzel zamorcem pravico volitve. Za časa svojega uradovanja je tudi |<>dpi.sal zakon, ki prepoveduje izdelavo tu prodajo opojne pijače v državi GeorgijL In sedaj pri primarnih volitvah, ko je guverner Hoke Smith upal. da dobi vsaj 20,000 glasov v*'«"-ine, je pa nenadoma podlegel v vol i vnem ln>jn napram skoro neznanemu )M>litiku Bruwnu. ki je voljen guvernerjem države (ieorgije. Brown je dobil 40.000 glasov večine. Ko je bil guverner Hoke Smith na krmilu vlade v državi Georgiji, je državna post a voda ja odobrila dva zakona. ki sta se precej priljubila pri prebivalstvu. Železnice so prišle pod ostrejšo kontrolo in izločili so črnce kot politiene faktorje. Kljub temu pa je bil sedaj zvoljen za guvernerja pristaš politike, ki dovoljuje železnicam precej svobodščine in ki je bil prej sam komisar železnic in ga je guverner Hoke Smith odstavil «h1 njegovega urada, ker je bil preveč naklonjen železnicam. Guverner lloke Smith je za časa svojega uradovanja tudi ;»odpisal postavo, ki prepoveduje vsakoršnjo izdelovanje o|tojnih pijač v državi Georgiji. Prohibicija ui bila na njegovi platformi, ko je bil zvoljen, vendar jo je za časa svojega uradovanja upeljal po svojej državi. Regulirali so vodstvo železnic, toda uvedli so s prohibicijo še trikrat večje zlo. Država je prej na leto dobivala od saloonov in pivovarjev skoro deset milijonov davka, ki je pa seveda po prohibiciji zginil, ker so zginili sa-looni in pivovarji. Nastal je po-manjkljaj v državni blagajni in država ni mogla skoro več plačevati učiteljev in zdržavati šol. Prejšnjo zlo je bilo gosi>odarstvo železnic, sedaj je pa zlo pretilo šolskemu obstanku v državi (ieorgiji. Posledice niso zaostale. Stari poli-tikarji ho se oglasili in sklenili vreči Hoke Smitlia. ki je upeljal prohibicijo. Sedaj je zvoljen drug guverner, ki v kratkem ovrže prohibicijo ter zopet izda dovoljenje, da se odpro sa-looni. Zajedno [»a dobe moč razne korporacije, ki so pred guvernerjem Hoke Kmithom zgubile svoj vpliv. Pregovor pravi: lw>lje je voliti manjše zlo, da se ubrauiaio večjemu. Res, g<»spodarst vo korporacij v državi je zlo, vendar se skrije, če |w>mi-»limo, da z uvedbo prohihicije nastane Se hujše zlo, ki uniči tisoče eksistenc ter objednem oropa državljana osobne uvobode. Politiki v državi Georgiji so zo(>et vsprejeli manjše zlo, da se znebijo večjega. Sprevideli bodo kmalo tudi v drugih državah volivci, da prohibicija ni g|»osobna državi prinesti bla-gi»stanje, temveč isto sfxxlkoplje. V rokah volivcev je torej, da ob volitvah volijo može, ki pristaši svobodnega naziranja, ne |»a hinavskih načel, med kterimi je v prvi vrsti zloglasna prohibicija. Na dunajski politehniki je bilo v semestru 1907—1908 2731 rednih slušateljev. Vseh dijakov na 7 avstrijskih politehnikah je bilo v minulem semestru 9736. Na višji poljedelski šoli na Dunaju je bilo pa vpisanih 747 slušateljev. Ženske in predsedniška kandidatura. Razširila se je govorica, da bode pri demokratični konvenciji v Denver ju, Colo., kjer se vrši imenovanje demokratičnega kandidata za predsedniško mesto, govorila naslovni govor hči William Jennings Bryana, da ])omaga svojemu očetu zopet do večne predsedniške kandidature. Da se ta novica povsod razširja in trdi z veliko resnostjo, je znamenje, da je feminizem že povsod pognal svoje ideje, da se ga upošteva in o njem govori jHJvsem resno. Če bi bila omenjena vest gola resnica, bi jo lahko imenovali triumf ameriškega ženstva. Če pa ne triumf, tedaj pa izhodišče jačje opozieije. Povsem jasno nam bi kazalo, da ženska pri naši politiki ne pozna meje, ktere se sieer drži v navadnem življenju. Močno so svoje dni ženske zamerile Bryanu, ko je v neki družbi gospa slavil in v nebo povzdigoval telesne in duševne vrline svoje žene. Sin gotovo še ni nikdar imel govora za očeta, "ko je slednji kandidiral za predsedniško mesto. Od dame pa toliko več pričakujejo, ker je znano, da so ideje in pojmi naših žensk veliko bolj razširjeni kot možki. Kadar človek ugodi ženski, se hvali lahko, da je izvršil veliko delo. Če bode Brvanova hči na demokratični konvenciji ugodila s svojim govorom demokratičnim delegatom, se ne čudimo, temveč pričakujemo, da ljode njen govor vplival — ker bode svojega očeta imenovala " neprispodobljivega vodnika" v našem političnem življenju. Rekli smo, govor bode vplival. Toda, ker je pa znano dejstvo, da se na demokrate ni zanesti, bode Bryan tudi letos ostal na cedilu, kljub temu, da bode govorila na konvenciji v njegov prid njegova lastna hči. Bryan je pač zašel na |K»ta napačne politike, od kterih se več ne povrne, najsi sto njegovih sinov in hčera govori zanj kot predsedniškega kandidata. Čudno razmerje. Te dni je nek sodnik v New Vorku obsodil moža v trimesečno ječo, ker je ukral hleb kruha, vreden 5 centov. Mož je vsled krize že dolgo brez dela, ožeiijen in ima i»etero otrok; za stradajoče otroke je ukral kruh in za to tako hudo kaznovan. Poznamo mi in mnogo druzih, tako na primer državni pravdniki in dru-ge oblasti moža, ki je poneveril tisoče in tisoče dolarjev krvavo zasluženih od pri prostih delavcev in od teh delavcev stradajo njih otroci in žene doma, ker denarjev niso dobili, a še bi se rad nuzival za gentlemana. — Vedno je še resničen pregovor: "Kleine Diebe hiiugt man auf, grosse lasst man laufeu"; ali: male tatove obešajo. velike pa puste svobodne (da še naprej kradejo). DOPISI. Crested Butte, Colo. Cenjeni g. urednik:— Malokdaj se sliši kaka novica iz naših gorskih krajev. Poročati imam o nesreči, ki je zadnji ponedeljek zalotila našega rojaka Fran Urha. Zjutraj 2T>. maja je šel zdrav in vesel na delo v stari rov, ki je last A. C. F. & Co. Pri delu mu je padel na glavo kamen tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. Pogreba so se udeležila vsa tri tukajšnja slovenska društva. Pokojnik je bil doma iz Ilirske Bistrice, fara Trnovo. Star je bil 29 let in neoženjen. V starem kraju zapušča očeta in dve sestri. Bodi mu tuja žemljica lahka! Z delom ni takt* kot je bilo svoje dni. Zato rojakom ne svetujem, da prihajajo sem za delom. Naj še omenim, kako so hudomušni naši gostilničarji, ki so večinoma Irci. Ker vedo, da mi Slovenci radi pijemo ječmenovo vodo, so ti nebodi jihtreba kar samolastno čez noč zvišali ceno kozarcu piva od 5 na 10 centov. Kei/ vsi skupaj držijo, se jim je posrečilo cene obdržati. Kako pelco ga včasih še stisnemo, sicer smo pa začeli piti vodo, ki je jako dobra. Vreme je še vedno mrzlo in sneg se nam ponuja, dasi je sv. Jakob že blizu. Sicer je pa krasen naš planinski raj. Pozdrav vsem rojakom po Zjed. državah. Naročnik. Bojanom. g •o naznanjeni potovati ▼ staro domovino, • dajemo glede cene voinjfh 1 istkov? "Sdafje"kako ae imajo ravnati na potovanja, da ne bodejo prestreže ni v New X orku od """'h sleparjev, kteri vedno pršijo na potnik« da Mfih sa nfih novce osle parili. Original- teto «av«eprcye se dol*, pri FRAJiK 8AJC8EBCO., 109 Oreecricb 8t., H. T. Odredbe proti goriškim Židom leta 1728. 'Tekom 17. stoletja nastanilo se je bilo v Gorici veliko število Abrahamovih potomcev, ki so po stari navadi izsesovali plemenitaše, meščane in kmetsko ljudstvo, posojevaje mu denar, ki je bil prdv redek, na ogromne obresti. Skoraj vsa trgovina je bila v rokah teh pijavk; barantali so z vsem, kupovali jako nizko, prodajali pa neizmerno drago. Leta 1518 dovolila je vlada nekte-rim goriškim Zidom, da smejo ustanoviti nekako banko in dajati posojila na zastavne predmete. Obresti niso znašale nikdar manje od 20 odstotkov, dosegle in prekoračile so pa navadno 50 do 100 odstotkov. Ljudstvo se je na tem oderuštvu zgražalo ter prisililo vlado in mestni magistrat 1. 1668, da sta določila 15 odstotkov za meščane in 20 odstotkov za ljudstvo deželi obresti od zastavljenega blaga. Obresti so bile torej določene, a Židje se niso ravnali po predpisu, temveč so še dalje brezvestno odirali denarja potrebne ljudi. Židje so bili sploh denarni gospodarji vse Goriške. Ali vrč hodi tako dolgo po vodo, dokler se ne ubije; Židje so tako dolgo na vse možne načine odirali ljudstvo, dokler ni vzkipelo ter prisililo odposlance deželnih stanov in magistrata, da so morali poslati samemu cesarju židovsko vprašanje v rešitev. Na tri stavljena vprašanja je cesar Karol VI. odgovoril z resolucijo dne 26. marca 1729 nastopno: Stalno bivati v Gorici imajo pravico le tri židovske družine, namreč Marburg, Pincherle in Gentili, vsled zaslug, ki so si njihovi predniki za-dobili ob času vojne z Benečani v letih 1615 in 1616 s tem. da so oblego-vano posadko v Gradiški preskrbovali z živežem, muuicijo in denarjem; naproti kristjanom morajo pa nastopati ponižno, podobno in postrežljivo. K vsaki teh družin spadajo stariši. otroci in zet je v prvem kolenu ter si smejo držati te tri družine tudi svojega rabina. Stanovati morajo vsi v ghetu, ki se ima napraviti z vso nujnostjo; ta mora imeti samo eden vhod in mora biti zaprt. Za nadzorovanje se ima imenovati sposobna osoba s posebnim navodilom, kteri se morajo izročiti ključi vhoda. Vsi drugi Židje morajo zapustiti Gorico in deželo v teku šestih mesecev; v tem času naj iztirjajo svoje dolgove in naj prodajo svojo lastnino. Ako v določenem roku ne morejo prodati tega, stavilo se bode sod-nijsko na dražbo in se skupljena svo-ta dopošlje dotiČnikom. Člani omenjenih treh družin morajo nositi viden znak. enako kakor Židje v Benetkah, namreč rumeno prevlečen klobuk ali drugo pokrivalo. Tudi jim je zabranjeno nositi luksurijozno obleko; ne smejo imeti v mestu nobene trgovine, tudi ne smejo kupovati hiš ter se mora ugotoviti, ako so si te, ki so sedaj njih lastnina, pridobili na pošten način. Po hišah smejo prodajati le, ako so pozvani, izključivši nedelje in praznike. Za izposojeni denar in od zastavljenih stvari smejo zahtevati k večjem 6% obresti. Pod svojo streho ne smejo vspreje-mati nobenega ptujega Žida, le z višjim dovoljenjem smejo po enega prenočiti za eno noč. Pod ostro telesno kaznijo ne sme v ghetu prenočiti nobeden kristjan. Židje ne smejo držati krščanskih poslov; dojilke pa le pod pogojem največje potrebe, ako je zdravnik to pripoznal ter dovolil tudi mestni kapitan in njegova namestnika; vselej pa le za najpotrebnejši čas. — Goriški Židje pa se niso dolgo ravnali po tej naredbi, z zvijačo in denarjem zadobili so si prejšnjo svobodo in vse je šlo po starem. Njim pa se je kopičilo bogastvo; mnogo ljudi pa po več mesecev ni videlo beliča v svojem žepu. Povest o kneza Janezu Cesarju. Spisal C. Golar. "Zares ne vem in ne morem si odgovoriti, zakaj bi iz mene ne moglo biti nekaj velikega! Umetnik sem in čudo lepe stvari zna naslikati moj kist, ter zdi se mi, da mi že raste glorija okoli senc. Jaz hočem deliti krone in kraljestva, zakaj pa sem Janez Cesar!" * Sedel je na trhlem stolu pri nizki mizici, ves bled in sub, globokih in svetlih očij. Pred seboj je imel drobno knjižico, a sedaj v večernem mraku so ae zgostile črke in pred njegovim pogledom je zrastla is papirja par stirska paliea in ta se je polagoma spremenila v kraljevo žeslo. . "Glejte, zakaj pa je pastir postal zaljubi vate, in s samim poljubom te povzdigne na prestol!'7 "Hodil sem po vsem svetu, ali enake tebi niso zagledale moje oči. Glej, I spomnil se je svoje prelepe Iju- tu je moje srce, ki bije čisto kot sre- bice, ki sicer ni bila \ je hotel Janez Cesar, . je pri priči pokraljičila. Res, njeno ime ni visoko zvenelo, bila je priprosta Boža, klekam —" jična, a če brna struna za te, samo za te, glej, na tem mestu ti prisegam svojo večno ljubezen in brezmejno zvestobo. Po- Slovensko katoliško CL ali njen vitki in ponosni stas je bil vreden kraljice, njen snežni vrat bi moral nositi niz dragocenih biserov, njeno vilinsko Čelo bi moral ovijati diadem. In prekrasna je bila njena ljubezen, polna sladkosti, bogata milosti, in vse to je kraljevalo v njenem srcu, zakladnici vseh rajskih čedno-stij. — Shajala sta se samo ob jasnih, višnjevi h večerih, kadar je pasla luna srebrno svojo čredo po visokem polju in takrat sta štela zvezda, a šele po- Gospa mama se je odtegnila od okna in brzo zakrilila po stopnicah, pa na vrt, in je prišla ravno tedaj, ko je zaljubljeni Janez klečal pred knegi-njo Rožo, dvigal proti nebu tri prste in je iz dna svojega srca prisegal večno ljubezen. Dobra žena je razprostrla svoje roke nad mladi par iu ju na mestu blagoslovila in jima želela sto sreč na tem in onem svetu. In Janez Cesar je vstal in objel svojo nevesto. Peljal jo je kot novoizvoljeni kraljevič po luninih žarkih, tem. kadar sta si podelila krone in po zvezdnih utrinkih, mimo lilij in kraljestva, kadar sta se ovenčala z zlatom. In še je dejal Janez Cesar: "Dolgo časa sem govoril sam s seboj, tudi s svojim srcem sem govoril in se ga vprašal, ali pelje moja ljubezen do kakšnega cilja ? Ne da se mi biti zmirom pastir, ali bom kar naprej pomagal luni varovati iu šteti srebrno njeno čredo? Ali ne bo nikoli zacvetela in se pozlatila moja pastirska palica? V srcu mi je bilo rečeno, naj poskusim svojo srečo. In zato bom poskusil.'' 'Janez Cesar je vstal iu premeril podolgem in širokem svojo stanico. Pregledal se je in premislil, ali je pripravljen in dostojen za lepo pot, ki jo mu narekovalo sree. S suknjo je bil zelo zadovoljen, zakaj cvetela je na obeh komoleih, za klobuk pa je v naglici dejal dva rogla, ki sta se nekje odlomila od knežje krone. Za trenotek se mu je zazdelo sicer, da je lačen, pa takoj se je domislil, da se je na jutranjem sprehodu med rosnimi njivami napil rožne zarje, ki je lila izza obzorja. In takoj, ko se je o tem prepričal, ni več čutil lakote, pač pa ga je objelo hipoma čuvstvo velikega veselja. Na ulici je vse nekam hitelo, a Janez Cesar ni utegnil misliti, kaj bi se utegnilo zgoditi. Najbrže so danes kronali tistega pastirja, ki mu je mislil kralj včeraj odsekati glavo, pa ga je sama kraljična otela smrti s tem, da se je vanj zaljubila, se je spomnil mimogrede. Takoj potem je zavil v deveti ulici pri deseti vili skozi železna vratca v gost cvetlični park, ki je tekel okoli belega poslopja, in je bil sedaj v kasni večerni uri v globoki senci. Tik vrat namreč sta rastli dve visoki in široki lipi in cveteli sta najlepše prav tisto uro, ko je vstopil Janez Cesar na vrt, in duhteli sta neizrekljivo lepo. Zaljubljeni fant si je hotel popraviti knežja rogla za klobukom, ki sta se premalo svetila, ali prav tisti trenotek je skočila gospodična Roža izpod rdečega grma, in predno se je zavedel, ga je že objela in poljubila. Silno se je prestrašil ubogi fant, tako zelo je zadrhtel, da sta oba rogla padla na tla. "Joj, jo j, to je lepo!" je vzkliknila ljubica Roža. "To je s knežje krone, in nocoj te hočem povzdigniti v kneza." Objeta in smrtno zaljubljena sta se sprehajala po vrtu, med pisanimi in opojnimi gredicami, med rožnim trnjem in cvetočimi nevarnostmi. jasmina, ves ozarjen sreče in veselja, za gospo mamo. Šli so v sijajno razsvetljeno sobano in tam posadili Janeza Cesarja za mizo. Namesto zarje pa so mu natočili vina in mu odrezali kruha. Vsi skupaj pa so se veselili in bili dobre volje, zakaj praznovali so zaroko kneza Janeza in kneginje Rože, kar jima jaz iz srca privoščim in tudi vi, dragi prijatelji. Francoski cesar Napoleon UI. kralj! O, na avetu ni treba ni kakih čudežev, treba je le, da se kraljična de« in snubec je nadaljeval: "Res, moj Janez, nocoj boš ti knez, a jaz tvoja gospa. In tako se hočeva lepo zabavati in govoriti samo o ljubezni. Nocoj naj pase luna sama in varuje svoje zaljubljene zvezde. Midva imava sama s seboj dovolj opravka. Ali ne, premilostivi gospod knez?" "Z dovoljenjem vaše milosti, prekrasna kneginja, ki sijaš kot lilija, vsa obrobljena z biseri in s sladko vonjavo v prosojnem kelihu." Ljubici Roži je zelo ugajalo Janezovo govorjenje in zato sta si že dolgo delila krasote in sladkobe lepega sveta. Knez je pravkar omenjal lepi kneginji, da se je napil zjutraj rožne zarje na izprehodu, ko se je nad njima v beli vili odprlo okence, in gospa mama — Roža je imela namreč tudi mamo — je pogledala na plan, radovedna, kdo tako prekrasno zabava njeno hčerko. In Janez je odgovoril: "Glej, prišel sem k tebi in s seboj sem prinesel zlata in biserov, da poklonim vse tebi, predraga moja kneginja. Zakaj, jaz .sem' bogat. Kamor nese oko, glej, to je vse moje. Vse bogastvo poljan in smaragdnih gozdov ti dajem v dar, in še več, še več..." Gospa mama je vse to slišala in, kot so že pač vse mame, se je silno razveselila, da ima njena gospodična hčerka tako bogatega snubca. Potuhnila se je dobra ženica, da bi na krivaj zasledovala govor mladca in snubca. In zaljubljenec je začel zopet gol-čati: "Prekrasna moja kneginja!" Gospa mama je to slišala in kar ostrmela. Bilo je trdno zapisano v njenem areu, da je tuji kavalir do smrti zaljubljen v njeno Kožo, in da mora gotovo biti sam knez. Ali mla Dne 20. aprila t. 1. je minulo 100 let, kar je bil rojen drugi francoski cesar Napoleon 111. (Napoleon I L, sin Napoleona 1., ni nikdar vladal, a nosi to ime le radi lepšega.) Napoleon III. se je rodil v Parizu v Palais Royal kakor sin brata cesarja Napoleona I., princa Louisa Bonaparte, pozneje kralja holandskega iu pastorke Napoleona I., Horteuzije Beauharnais. Po razpadu prvega cesarstva je šel Napoleon 111. naprej v prognanstvo v Ženevo, potem v Augsburg, kjer je obiskoval gimnazijo. Leta 1831 je sodeloval na ustaji v Romanji, kjer je komaj utekel Av-nik v švicarskem topništvu ter je kakor tak spisal več strokovnih del. Ko je umrl sin Napoleona I.. vojvoda Reichstatski in stareji njegov brat, je postal Napoleon III. glavar Napoleonidov. Ponudili so mu belgijsko krono, toda on j«» je odbil, ker je hotel obnoviti cesarstvo svojega strica Napoleona 1. Naselivši se v Ba-deu-Badenu, pričel je rovariti proti tedanjemu francoskemu kralju Louisu Filipu, kterega vlada je bila že tedaj nepopularna. V jet od Francozov, je bil pregnan v Ameriko, ali kasneje se je povrnil v Evropo ter se nastanil v Londonu, kjer je na dirkah zaigral ves svoj imetek. Leta 1840 dne 5. avgusta se je nepričakovano z nekoliko tovariši izkrcal na Francoskem, toda nihče se ni izjavil zanj, vjeli so ga in odvedli v trdnjavico Ham na dosmrtno ječo. Tu je delal in napisal več zelo dobrih del o kolonijah, o obnovljenju zemlje z delavskimi zadrugami. Leta 1847 se mu je posrečilo pobegniti v London, a že naslednje leto 1848 se je zopet vrnil na Francosko, kjer ga je provizorična republikanska vlada dala izvoliti poslancem. Dne 20. de-■ cembra 1848 je bil izvoljen predsed- podp. društvo svete Barbare zaZjedlnJene države Severne Amerike. Sedež; Forest City, Pa. Inkorporlrano dm 31. januarja I902 v driavl PennsylvanlJI, » ■ O—O- » ■ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa, KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, IU. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, "Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Važno, Važno. nikom republike, najprej na pet, potem na deset let, nato dosmrtnim predsednikom republike, dokler ni bil konečno proglašen francoskim cesarjem. Nesrečna nemško-francoska vojna (1870—1871) je napravila konec njegovemu cesarstvu. Napoleon III. je bil vjet pri Sedanu dne 2. septembra 1870, odveden na grad Wilhelms-bohe v Nemčiji in po sklepu miru med Nemčijo in Francijo se je podal na Angležko, kjer je dne 9. januarja 1873 zatisnil oči v Chislershurstu. VAŽEN SVETOVNI DOGODEK NOVA OBLIKA VILJEMO-VIH BRK! Kakor poroča berolinska "Tagli-che Rundschau", je nemški cesar dal svojim brkam novo obliko. Odrekel se je namreč visoko gor navitim špi cam in nosi sedaj brke navite vodo ravno. List ve celo poročati, da sta pristriženi špici brk sicer še obrnjeni malce navzgor, ampak le v jako topem kotu; koliko stopinj iznaša kot, ne zna še povedati. O vzroku te epo-halne reforme Viljemovih brk pa poroča neka korespondenca sledeče: Ob prižiganju cigarete si je cesar za-smodil levo špico svojih najvišjih brk, vsled česar je morala po zakonih simetrije postati tudi desna špica žrtev brivčevih škarij. Sila pač kola lomi. Soproga cesarica da je bila kar navdušena na novi obliki brk njegovega veličanstva. "On" se je dal — niti ni treba omenjati —že fotografirati z reformiranimi brkami. Svetovne brzojavne, žice poročajo sirom sveta to sensaeijonalno vest. Seveda ne bode manjkalo obžudova-teljev in posnemale«v reformiranih najvišjih brk; romantičnim konaerva- Važno. Važno, Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni................. $13.00 $15.00 $13.00 z 17 kameni.................. Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti ygornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorelo, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. Važno. Važno. Važn < d N< 3 0 < OD N< 3 0 nimi — bognedaj morda z ogrskim biksom namazanimi — brkami kljub rečenemu "topemu kotu'' zdel kakor Benetke brez Kampanila. Kteri Jeremijaš pa naj sedaj opeva obup fabrikantov brkovzpenjača "Es ist erreicht!'"?! Salo tia stran: dogodek je politične in ekonomične važnosti! V STARO DOMOVINO PODALI: SO 8E Ivan Kozina iz Pueblo, Colo., v Dolenjo vas; Val. Gasser iz Riehwood, W. Va., v Sorco; Jakob Pagon iz Riehwood, W. Va., v Bukovo; Ivan Zakrajšek iz Riehwood, W. Va., v Obrov; Florjan Remie iz Milwaukee, Wis., v Ljubljano; Štefan Udelič in Boltek Mazarič iz Carbondale. Pa., v Zagreb; Gregor Kozjan iz Dodson, W. Va., v Poljane; Ivana Pivk z o-troei iz Turtle Creek, Pa., v Borovnico; Ivan Turk iz New Baltimore, Pa., na Rakek; Anton Kočevar iz New Baltimore, Pa., v Mokronog; Fr. Troha z otroci iz Turtle Creek, Pa., v Logatec; Ivana Bogataj z otroci iz Turtle Creek, Pa., v Borovnico; Ivan Poženel iz East Palestine, Ohio, v Črni vrh; Mat. Hribar iz Beaver-dale, Pa., v Št. Vid; Mat. Sernel iz Beaverdale, Pa., na Rakek; Fran Ja-nežič iz Beaverdale, Pa., v Kozaršče; Josip Mihelčič iz Beaverdale, Pa., v Kozaršče; -Janez in Marija Lunder iz Davis, W. Va., v Turjak; Janez Pod-logar iz Davis, W. Va., v Turjak; Luka Rožanc iz Davis, W. Va., v Postojno; Alojzij Kraje z družino iz Hallton, Pa.j-na Rakek; Anzelc Zajec in Andrej Miklavčic iz Hallton. Pa., na Rakek; Fran Šircelj, Anton Grži-na, Josip Potepan in Ivan Milavec iz v Kočevje; Anton Šenkinc in Anton Kruh iz Alton. Pa., v Št. Peter. Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York. N. Y. Pozor Roiaki! Noroirnajdeno garantirano mazilo sa plešaste in eolobradce, od katerega » a tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., da ie to resnica se jamči $500. Pri naročal blagovolite denarje po PostMonev Order pošiljati. Jakob VVahčič, P. O. Box 69 CLBVeLAND, OHIO. m^m^m m m m ■ - - - - ■i-iru-)rnnru'u-Lnj-L-iqririrt Iščeva naju brata LEOPOLDA in JANEZA DEBEVC. Opozoriva ju, da naju obiščeta, ker prodajave pohištvo za boarderje. Naslov je: Marie & Frances Debevc, Box 98, Ashtabula Harbor, Ohio. IVAN KRAKER, Euclid, O., naznanja cenjenim rojakom, da proda svoje VINO radi prezidav« svoje kleti. Vino je priznano najboljše kakovosti, pristno in domače. Rojaki, ne zamndite te ugodne prilike in posezite po žlahtni kapljici, dokler je še v zalogi. Odpošilja se po celi AmerikL Manj kot 50 galonov se ne odpošilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev. Karol Bartolj iz Hallton, Pa., v Loški potok, Ivan Ravšelj iz Hallton, Pa., v Grahovo; Ivan Heller iz Milwaukee, Wis., v Trst; Andrej Ružič, Andrej Bačič, Fran Jordan, Ljudevit Jordan, Ljudevit Mandič, Fran Valentin, Josip Stanič iz Bessemer, Pa., v Brežice, Istria; Josip Rolih, Janez Rolih in Peter Batista iz Jennings-ton, W. Va., v Žareč je; Ivan Mihelčič iz Jenningston, W. Va., v Posto-njo; Josip Milak in Ivan Luzer iz Oroville, N. Y., v Lukovec; Fran Ša-bec iz Elk, N. Y., v Hrušje; Andrej Lemut iz Elk, N. Y., v Ilovine ; And. Logar, Ivan VeršČaj, Ivan Pieman, Fran Lukek, Mihael Štekelj, Joeipina Murn, Fran Piimaht, Ivan Kovačič, Ivan Urh, Fran Balko, Ivan Vidernel, Andrej Štricelj, Fran Raholin, Fran Klinar, Mina Kegoj, Anton Vidmar, Alojzij Svetlin^ Anton Debevc in Ant Rus iz. Cleveland, Ohio, v Trst; Aloj- tiveem pa bode Viljem s vodorav- zij Lobe z družino iz Brooklyn, N.Y., IT ANGLEŠČINA ▼ 3 do 6 mesecih. Lepopis je, slovenščina, računstvo. HalitonT Pa", ~v "ilirsko Bistrico ; Jos.; f se ^ Potom dopisovanja. Po-Krajec iz Hallton, Pa., v Kočevje; jasnila se dajejo xastonj. Slovenska korespondenčna šola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. DOLENJSKI CVIČEK V AJDE- — RIKL — Veselo naznanilo prijateljem PitjST dolenjske kapljice. . t Tvrdka C. Butcher, 56 WarreiHG., New York, je importirala --rdeče dolenjsko in belo vipavsko vino — — in je prodaja na drobno in debelo po celi Ameriki v posodah in s teki« oah. Točna postrežba. - Zmerne Cviček je s Trške gora nad Krškens* Naročila sprejema: FRANK PODGORŠEK, £17 East 22nd St., New Yoric, NT. IWm VUOttAJTI KB MA "0LA8 KARODA'y jAjygQJI Xft VAJosmutt mnrvxiK! .i ' .f.'iiv/1!. Jugoslovanska dne 24. januaija 1901 v državi Sedež ▼ ELY, ^MINNESOTA* URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABDKOVEC. (Radi bolexni na dopustu EvropL) . Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wjo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Bradat, Pa. ALOJZU VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th A venae ft Glob« Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mieh. IVAN KERŽIŠNIK, IL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, ILL porotnik, 710 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C. 711 North Chicago Street, Joliet, m. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati rae dopise, premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna druitva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druStev naj poiljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. matere. Korporal Tremel je, videč nevarnost za otrokovo življenje, ves napravljen skočil v deročo vodo, kjer se mu je posrečilo, dobiti dečka, ki je bil pa že omamljen in nezavesten. Korporal je plaval ž njim proti bregu, a bi bil utonil, ker so mu jele moči pojemati, če bi mu ne bil prišel na pomoč četo vodja Hrovat. Prišedši na obrežje, so dečka z veliko težavo spravili k življenju, junaškega korporala je pa stotnik pred celo kompanijo javno pohvalil. KOROŠKE NOVICE. Roparski umor. V Franeah na Koroškem je umoril brezposelni delavec Andrej Seewald 511etnega tovarniškega delavca Ivana Puckerja, mu vzel ves denar, nato mu pa zadrgnil vrvico okrog vratu in ga vrgel v vodo. Morilca so že izročili sodišču. Obesil se je v Volšpergu na Koroškem delavec Ivan Coder. Ljubico ustrelili. Na celovško policijo je prišel 21. maja poljski dijak ( je vlada že izdelala načrt, kako bi se dalo doseči boljše uspehe v madjar-skem jeziku v ljudskih šolah. Načrt omogočuje, da se v tem o žiru dosežejo povoljni uspehi, kjer pa se to ne zgodi, nastopi vsa strogost zakona proti učiteljem. Obenem predloži vlada zakonski načrt o zboljšanju plač učitelj-stvu in o brezplačnem pouku ljudsko-šolskega pouka na javnih šolah. Z zadnjima dvema zakonoma namerava vlada podpreti prvega. Izreden spomin. Za dobe Temistok-la in Aristida je bilo v Atenah okolu 20,000 prebivalcev. Temistokel je poznal vsakega Atenca in mu vedel za njegovo ime. — Tudi rimski vojskovodja Julij Cezar je poznal vse svoje vojake. — Filozof Seneca je znal možnost ponoviti 3000 besed v onem redu, kakor so mu jih narekovali. Hugo Dovella je znal na pamet ves "corpus juris". — Učenjak Scaliger se je v 21 dneh naučil na pamet vsega Homerja, v štirih mesecih pa vsa ohranjena dela grških pesnikov. — Nem- Jan Birkfellner, ki je pravil, da je ški filozof Leibnitz je znal še na sta-blizu Celovca ustrelil svojo ljubico rost celega Virgilija. Knjižničar Ma-Vando G. Doslej se še ni dalo dognati, gliabechi je živel v Florenci v 17. sto-koliko je na tem resnice; dijak je vi' deti nekoliko zmešan. HRVATSKE NOVIOE. let ju. Znal je na pamet imena vseh dosedaj poznanih pisateljev, njihovo domovino iu vsebino njihovih spisov. Na izust je znal povedati stran, po- Druitveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NwTICE. Konknrz je razglašen nad vinsko trgovino d. C. Juva.ičič v Šiški. Umrla je v Ljubljani Marija Češa-rek roj. K romar, v 3o. letu svoje starosti. Truplo ra.ijce prepeljejo iz Ljubljane v Dolenjo vas pri Ribnici. Gad. V krški bolnici se zdravijo tri dekleta, pičena od gada. V Cerkljah je šolski pouk prenehal za 14 dni, ker je učiteljev otrok obolel na dobercah. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Obraze sta si zakrivala. Dne 12. svečana t. 1. po 0. zvečer, sta pri lomastila Jakob Kugoj, posestnika sin, in Alojzij Bučar. delavec, oba iz Zgor. Kašlja, pred gostilno Franceta Vrhovaika, tolkla jm> oknih pritličnega gostilničarjevega stanovanja, da so šipe žvenketale, premetavala pred gostilno stoječe mize, stole iu klopi, nato pa zagnala dva kamna skozi šipe v spalno sobo. Eden kamen je priletel mimo postelje, kjer je ?pala gostiluičarjeva hčerka, drugi je pa padel na njeno posteljo. Po storjenem dejanju sta ju videla priči Andrej finim in Janez Strah; a če prav sta si obdolženca obraze zakrivala, sta jih vseeno spoznala. Oba sta dejanje tajila. Kugoj je bil obsojen na tri. Bučar na dva meseca težke ječe. Skrajna sirov os t. M. Možina, hlapec, v Stožicah, je v gostilni Neže Zaje popival s Francetom Staretom in Ignacijem Klemenom. Vsi so se ga pošteno navlekli., in ko so se domu vračali, je podrl Možina svoja dva tovariša brez povoda na tla, na to pa še Stareta s polenom po glavi udaril in ga težko poškodoval. Zagovor, da je bil do nezavesti pijan, mu ni pomagal. Obsojen je bil na devet mesecev težke ječe. Tatvina. Delavec Fr. Klobučar, iz Tomačevega, je vzel pri trgovcu V. Roh rmanu posušenih gob v vrednosti 48 K. ktere je potem njegova žena v Kordinovi trgovini za 24 K prodala. Obdolženec se zagovarja, da je gobe kupil od neke neznane mu kmetice po 80 vin. kilogram. Seve, da je bilo vse Ta žena je torej sedaj najbližnja so-rodnica našemu velikemu pesniku, prava njegova nečakinja. Izzivanje nemških fantičev. Dne 2.'t. maja -o se pripeljali z jutranjim vlakom dijaki nemške gimnazije ljubljanske v Podnart. Skozi okna železniških vozov -esed, katere so od največje važnosti za. Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko dena^ ija, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zjedinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. v Slovenski Narod! potrebno, da se tukaj v Zjedinjenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEX, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO B0LNL Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravih, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim. , TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, Nečloveška mati. V Bggenbergu pri Gradcu je stanoval dalje časa delavec Pip s svojo ženo. Imela sta poleg lastnih otrok še ženinega devetletnega nezakonskega sina Marka. Te- ! ga mati že od rojstva ni marala. Ker . tO <«1 konca dO kraja izmišljeno. Klo- pipova uista redno piačevala stana- a kdor vec obeta ta laze- J** ^ tukaj, da pomagam Slovencem, bučar je bil obsojen na dva meseca j nnei JU je hišni gospodar zapodil iz ter sem popolnoma uvetjen, da moj trud ne bode zastonj in se težke ječe, njegova žena Terezija pa i,i.še. Pri tej priliki so našli ubogega nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdra-na pet dni zapora. i dečka Marka na nekih capah v kotu,' vim v kratkem času vec bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri Z "^Ifc1 ' hudodelstva o- strahovito suhega in vsega onesnaže- se P° Časopisih samo hvalijo. • k r u nA e, učinjene na neki osem in prepeljali so ga v graško bol- BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uSi, želodec, pol leiaptari fcolanei, je bil obsojen nigriieo, a dečko ne more ne govoriti očesna suSica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koza, kostobol, 46 let atari oienjeni Prane Medved- ne jMti Nečloveško mater zasleduje nezmožen za spolno občevanje in policija. I Potre« v Trbovljah. Trbovlje, 2L j maja. Silen potresni sunek je bil da- i nes ob 5. uri 15 minut popoldan. O- 1 peka je padala raz strehe« Ljudje so v isti ulici. Neznanec je bil že tam ter je hotel ravno z&staviti verižico. Bulvan spozna v njem onega moža, ki mu je pred dvema dnevoma ukradel dva briljantna prstana. Ko je Bulvan pripovedoval, kaj se je zgodilo, izmuznil se je tat skozi zadnja vrata ter izginil. Polieija ga zasleduje. Jubilej tobaka. Letos bo 350 let, kar je prinesel Španec Gonsalvo Fernandez prvi tobak iz Amerike. Spočetka se je uporaba tobaka slabo širila, dandanes pa žalibog p uši že mnogo šolskih otrok. Proda se grocerija v sredini slovanske naselbine. Zalotena je s samim sveiim blagom. Vsrok je namen iti v pokoj. J. RAK, 424 B. 75th St., New York. JOHN VBNZUL, IM7 E. Omi Strtft, N. Clevetaad. OMa Izdelovalec fcranjskih in nemlkih harmonik. Delo napravim na zahtevani kov. ~ naročnl* Cene so primemo atifce. m delo in dobro. Tri vrstni od $38 do PloKesoisnaf " ~ delujem tudi ploiteix ali medenine. Cena $46 do $80. tek, čevljar v Ljubljani na pet mesecev trške ječe. Prešernovo nečakinjo Marija no Grom, roj. Vovkovo iz Vrbe, posestni eo Gromovine v Srookuču, je dne 33. maja na Rodinah, brezniške žup-oije, pokopal m Mgr. Tomo Zupan. U-mrla je kakor desetletno dekle bivala loot meneče v pri pesniku v Kranju. Maraikako zanimivost iz te dobe je obranil* v svežem spominu. Kakih _ V_ V___ VSE TAJVE M0ZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. prestrašeni zbežali na cesto. Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor I bi pisali svojemu brata, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, Kap je zadela v Teznu pri Maribo- nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam ru ženo betonskega delavca Marijo svetoval. Vsa pisma pišite v Vašem maternem jezika ter poiiljajte na Erjavec, ki je umrla v par minutah. Otroka ja rešil smrti. Pri Mariboru pred stričevo smrtjo se J® padel v Dravo sedemletni sin želez-st* rišem na Ribifev dom niškega sprevodnika Korena. Na ob-jo edina setra Ko-' reiju so imeli ravno domobranci vo-Dobrave ob Zaspeh. vaje, ko so začuli krik dečkove Dr. V.SBORDONB-A Universal Medical Institute 30WMi29tfcBhrmmt , taiVarkli Uradne ure od 10 do lHwwMis ta od B as« popnHno. v torttfh ia sobotah i 10 do 18 dopoldne, *m odltel tat Od 7 4o 8 svoAer, v —daljah od 10 dol. A + + + + ti N \ v> V Ako hsčei dobro postrežbo z mesom in groceri jo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo, Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. 1 Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo pr^atelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravl}en rane na licu od zobobola. Cenjeni |oipM doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim ca Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za Časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem. da sem le po Vaiih zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sena bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravegi, ko keriaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležui. Franc Stekla« sa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 310 M i dlan t Ave. Rockdalle. IU. Velecenlem ros pod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi Se zdravila ostala, zato se Vant iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera eotovo pomagojo. V«s še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 941 West Newton, Pa ( NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Doto* črno vino po 50 do 60 ct. galoa s posodo vred. Dobro belo vloo od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrataa tnptrlca od $250 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker mame količine ne morem razpošiljati. Zaledno z naročilom naj Kg na* rocnilci dopoSliejo den«r, ma Money Order. Spoitovanjem Nik. Radovičh, SM Vtnraat St, Saa Frudsco,CaL ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI 1N NAJCENEJŠI DNEVNIKI Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-; u priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET. NEW Y0RK, N.t Y. Zdravju najprimernejša pijača je j 1 ♦♦LEISY PlVO^j- ktero }e varjeno iz najboljšega importiranega čeSkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Loisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSin gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Travnikar-ju 6102 Si. Clair Ave. N 'ti kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY ; CLEVELAND, O. Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno m mpr&vniftvo no AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosultch.) ->/vs Najprlpramejša in najcenejša parobrodna Črta za Slovenee in Hrvate, sv- C111 važnih Httkn b NEW Y00KA za III. razrid n fc: Novi pamik na dva vijaka "Martha Washington". _ _o REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. V K spodaj navadni nori parobrodi M dva vijaka fanajo bresfi&ni bnojav: ALIOS, iuAUBA, IfABTHA WASHINGTON, iBOlHTOTA V maaaoik majm in juiju ae bodeta TBSTA................ LJUBLJANI.......... BKR-lfi,. ..•«•. ZAGBSBA.............................. *ABLOVCA------------- •28*60 ......$29 M ......929.10 IL BAJBUDdo TBST A ali .ISSUOdo Parobrod (a dobro. t'e vam uide, tedaj se midva ločiva in gledali boste. kje dobite fowling-bulls!" - . - ^ "Ga bom držal! Zakopal v zemljo!" "Naprej torej!" — . - - . ~ . i. _ - _ __ ^ r Anglež stopi Jo fanta in mu položi roke za vrat. "I have the honor, mylord, z flami iti, tu je vrv za vislice!" Prime ga zelo močno in oba služabnika ga zvežeta. Mladenič je bil sprva presenečen, potem se pa obrne k meni: "Kaj pa t„o pomeni, emir?'.' " Šel boš z nami." "Jaz nisem ujetnik in ostanem tukaj!" Tu se pririne stara žena do njega. "Alah kerim, emir! Kaj nameravaš z mojim sinom?" "Spremljal nas bo na potovanju." "On? Zvezda moje starosti, slava svojih tovarišev, ponos našega rodu? Kaj je storil, da si ga zvezal kot morilca, kterega je dohitelo krvno maščevanje?" "Hitro, Sir! Privežite ga na konja in naprej!" Takoj dam znamenje za odhod in odjaham. Sprva sem imel usmiljenje s težko kaznovanim rodom. Sedaj pa, ko sem odjahal iz tabora, se mi je zdelo kot odjaham iz roparske votline. Halef je s svojimi tremi kamelami jahal na čelu celega pohoda. Podanj se k njemu. "Ležijo udobno?" "Kakor padišah na svojem -divanu, sidi." "Ali so jedli?" "Ne, pili so samo mleko." "Tem bolje. Že govorijo?" "Govorili so inamo posamezne besede, toda v jeziku, kterega ne raz-umim, efendi." "Najbrž je kurdsko." "Kurdsko?" v "Da. Menim namreč, da so zlodjevi oboževalci. "Zlodjevi oboževalci? Alah il Alah! Gospod, čuvaj nas pred trikrat kamenjanim zlodjem! Kako se more zlodja oboževati, sidi?" "Oni ga ne obožujejo, dasi se trdi o njih. Marljivi, delavni in pošteni ljudje so, pol kristijani, pol mohamedanci." "Zato tudi govore v jeziku, ki ga ne -more razumeti noben moslem. Ali ti je poznan ta jezik?" "Ne." Skoro skoči samega strahu raz konja. "Ne? Sidi, ali ni res, da znaš vse na svetu?" "Tega jezika ne razumem, kot sem ti že povedal." "Niti trohice?" "Hm! Poznan mi je jezik, ki je s tem soroden; morebiti dobim par besed, da me bodo razumeli." "Vidiš, da sem imel prav, sidi!" "Samo Bog ve vse; človeška vednost ni vredna ničesar. Saj niti ne vem, kako je Hana, luč tvojih očij, zadovoljna s svojim Halefom?" "Zadovoljna, sidi? Pri njej je prvi Alah, potem Mohamed, potem zlo-dej, kterega si ji ti podaril na verižici, in za tem pride takoj hadži Halef Omar ben hadži Abul Abbas ibn hadži Davul al Gosara." "Torej ti si šele za zlodjem?" "Ne za tataiiom. sidi, temveč za darilom, ki si ga ti podaril!" "Torej bodi ji hvaležen in slušaj jo!" Po tem opominu ga zapustim. Umevno, da je naš povratek trajal dalje kot pa ježa v tabor Abu-Ha-medov. Ko zatone zvečer solnee. dospemo do nekega mesta, ki je bilo zelo pripravno za prenočišče. Glavna stvar je bila čuvati vjete Abu-Hamede in živino; ko sem vse uredil in se že pripravljal, da se vležem, pride Sir Lindsay k meni: "Grozno! Strašno, Sir!" ' - "Kaj?" " - "Hm! Neumevno!" ' > "Zlodja, kaj vendar! Ali so vam ujetniki pobegnili?" "Ujetniki? No. Je dobro zvezan!" — * ----- -- "No, kaj zlodja je vendar tako grozno in strašno?" "Pozabili ste glavno stvar!" "No. kaj vendar? Govorite!" "Uomoljike!" -- * ' Moral sem zasmejati na glas. "No, to je pa res grozno, sosebno, ker sem videl v taboru Abu-Hame-dov polne vreče gomoljik!" Velika Zaloga vina in žganja. ^J Marija Cirili Prodaja belo vino po........70c. gallon ,, črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 ateklenic za........812.00 ali 4 gal. (sodček) za..........$16.00 Za ebllao uročilo se priporoča ^ Marija QrllC &308 Št ČUir Ave., N. EL, Cleveland, Ohio. Conppie Generale Tiansatlantipe (Francoska parobrodna družba.) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO, j Cenjenim rojakom v Pittsburgh ! Rojakom v Pueblo, Colo., in okoliei Pa., in okolici naznanjamo, da je za naznanjamo, da je za tamošnji okraj ] •amošnji okraj pooblaščen g. na® zastopnik IGNACIJ PODVASNIK, 159 Long Alley, Pittsburg, Pa., obirati haročbino 2a "Glas Naroda*' in ga «ertjenim naročnikom toplo priporočamo. S spoštovanjem FRANK SAKSEB CO. I Mr. PETER CHULIG, j 303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo., j ki je pooblaščen pobirati naročnino ( za "Glas Naroda" in knjige, vsled j česar ga rojakom najtopleje pripo-1 ročamo. . — . - .... •- • Fpravništvo "Glasa Naroda'?. 1 Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. "Kje sedaj gomoljike dobiti?" '' Jutri jih borno imeli v izobilju, zanesite se!" "Lepo! Good night, Sir!" Zaspal sem, ne da bi govoril s tremi bolniki. Drugega jutra sem bil že na vse zgodaj pri njih. Košare so bile tako postavljene, da so med seboj lahko gledali. Njih položaj se je že precej zboljšal, da so lahko brez težave govorili. Takoj opazim, da vsi trije govore precej dobro arabsko, dasi so včeraj v svojih bolečinah stokali le v svojem maternem jeziku. Ko se približam njih ležišču, se eden njih dvigne, predno ga morem pozdraviti, in začne s prijaznim gladom: " Ti si!" zakliče. "Tisi! Spoznal sem te takoj !" 1' Kdo sem, prijatelj moj ?'' "Ti si bil, ki si prišel k meni, ko je stezala smrt svoje,roke po mojem srcu. Ah, emir Kara ben Nemsi, kako sem ti hvaležen!" "Kaj, moje ime ti je znano?" * "Znano mi je, ker dobri hadži Halef Omar nam je o tebi mnogo pripovedoval, odkar smo se zbudili." Obrnem se k Halefu: "Žlobudra!" "Sidi, kaj ne smem o tebi govoriti?" se opravičuje pritlikavec. "Da, gotovo; toda ne naredi iz muhe slona!" "Ali ste toliko močni, da lahko govorite?" vprašam rešene Džeside." "Da, emir." "Torej dovolite, da vas vprašam, kdo ste vi?" "Moje ime je Pali; moj tovariš se imenuje Selek, in tretjega kličejo Melaf." "Kje je vaša- domovina?" "Imenuje se Badri in leži severno od Mosula." "Kako so vas ujeli in na tako grozovit način mučili?" "Naš šejk nas je posla! v Bagdad, da nesemo namestniku darila in pismo.'' "V Bagdad? Ali ne spadate vi pod Mosul?" "Emir, mosulski guverner je zelo krut človek, ki nas vedno stiska; namestnik v Bagdadu pa veliko premore pri sultanu v Carigradu; torej smo bili poslani k njemu, da prosi za nas." "Kako ste potovali? Po reki do Mosula?" "Ne. Sli smo do reke Gazir, kjer smo naredili splav, se peljali po reki Gazir v reko Zab in iz te reke v Tigrid. Tu smo po noči stopili na suho, da prenočimo; po noči pa nas je napadel šejk Abu-Hamedov." '' Ali vas je oropal ?'' "Vzel nam je darila za namestnika, pismo in vse, kar smo imeli s seboj. Potem nas je hotel prisiliti, da pišemo svojcem za odkupnino." "Ali ste pi>ali?" "Ne, ker smo revni in ne moremo plačati odkupnine." "Toda vaš šejk?" "Tudi njemu bi morali pisati, toda branili smo se. Šejk bi sieer plačal, toda zastonj, ker bi nas Abu-Hanj^di vseeno umorili." "Prav ste imeli. Ubili bi vas. če prav bi plačali odkupnino." "Ker smo se branili, so nas pričeli mučiti. Tepli so nas, priveza vali cele ure za noge in roke na kole in konečno so nas žagrebli v zemljo." "In ves čas ste bili zvezani?" "Da." "Ali va-ni je znano, da so vaši mučitelji v naših rokah?" "Hadži Halef Omar nam je pripovedoval." "Šejk prejme svojo kazen za vse hudobije." , "Emir, nikar se ne maščuj!" „ . . "Kaj?" - , ~~ - "Moslem si. in mi ?mo dru Piraikl edplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. dopolnilne iz pristanišča St. 42 Norih River, ob Morton St., N. T, •LA TX>KRA[KE •LA B A VOLE •LA PROVENCE ■LA. LORRAINE •LA TOURAINE 11 fttb Bretafjpie 18. Jaw UKW*LA PROVENCE 26. jun. INI *LA TOURAINE 2. julija IMS.*LA SAVOIE 9. julija 1908. La Bretagne 16. juL 1908. 23. julija 1908. 30. julija 1908. 6. avg. 1908. 13. avg. 1908. F08JSBHA FLOVITBA. ___i novi parnik na dva vijaka "Chicago" odpk»ve dna 20. ju- ■tfa t. L opolndn« is piera it. 84 Norty River, bliso 44. east* flAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i i ■ - drugega razreda do Havre: $66.66 In vtfjje. »antika a irasdo sasnamoTaal laiajo fo «v* vQibk Kozmlnski, generalni agent za zapad. . 71 Deeborn St.. Gblwoi (Inkorporirana v državi New York.) 109 Greenwich Street, 6104 St Clair Ave. N. E. New York. Cleveland, O. Pošilja najhitreje in najceneje DENARJE V STARO DOMOVINO. Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunajuj c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v LJubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Vsak .potnik dobi originalni vozni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik. Kd&r hoč« biti solidno In brro postrežen naj se izveatno obrne le na 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVEL, CLEVELAND, O. Tnkaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom/ kakor potujočim rojakom, priporočam avojo moderno goetilno, pod imenom "Narodni Hotel/'na 709 Broad St., eden* največjih hotelov v meetu. ^Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega dom* napravljenega vina in dobre smoake. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob-za prenočitev. — Vzamem tudi rojake njk stanovanje. — Evropcjska kuhinja! Za obilen poset Be priporočam udani Božo Gojsovič, Johnstara, Pa. rt hiti r Zastonj! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete la pipo ali cigare, kakor pri nas. PoSljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj naSega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naS cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da je najboljši in najcenejši. Pišite takoj na: ADRLA TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, N«w York. v v w v NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Clevelandu, Ohio, in. okoliei naznanjamo, da je Mr. MATEVŽ PEČJAK iz Clevelanda, O., pooblaščen pobirati naročnino za. "Glas Naroda", vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. Frank Sakser Co. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom t Evelethu, Mina, i» okoliei naznanjamo, da je aa tamožajU okraj lil zastopnik MR. OSO. KOTZE, P. O. Box 641, Eveleth, Ker je z nami ▼ zvazi. ca plo priporočamo. Prank lakaer Oe. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., iu okolici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa. Preje je bival na 519y2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Spoštovanjem Frank Sakser Company. Navodilo, ** 1 se as t* & G) ♦S se 1 s s kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjifra. kdor želi biti in ostnti zdrav. Spisal dr. Jurij Si m oni 6. V zalogi je samo 20 iztisov. Cena 40c. PiAite in [»ošljite poštne znamke na Frank Sakser Co. 109 Greenwich Street, NEW YORK. POZOR SLOVENCI IN HRVATI Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, HI., in okoliei svoj dobro urejeni —: SALOON. :— Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveža in dobre Seip pivo, jako dobro domač« Tino, razne likerje t ar prodajam fine amot-ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam de* narje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kuixu. V svesi sem z banko Frank Sakser ▼ Kav Torku. Svoji k svojimi Z veleapoitovanjam JOSIP KOMPASE, 8908 Oreenbay Avo^ Bo. Ohlcaco, HL (T n Nižie DodDisana oriDoro Cam potvjodui d j- j._____ in Hrvatom svoi........ SALOON 107-109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim v e pivo, doma prešar/fTn importiraua vina, dHae likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki teni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107*10* Greenwich SI., New York.