ljan
m
hoč
ladarr
Kardinal Wendel umrl
LOVENSKE6A
obrnite se z zaupanjem fini UIDAUFf v vseh nepremičninskih, vAKL V A V bV
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
Brani mir Pistlvšek
VPRAŠANJE SLOVENSKEGA IZSELJENSTVA
kmal razviti v "državo v državi" in resno ogrožati gostiteljsko državo samo.
(Ponatis is SLOVENSKEGA VISOKOŠOLSKEGA ZBORNIKA, III. letnik, 1958-1960, Muenchen 1960, str. 140-148.)
mladega rodu, rojenega v tujini, s tistim odmevom, kot bi ga smeli pričakovati doma, kjer je vse okolje domače in brez tujcev.
Vse take prireditve ne nudijo mladini tistega užitka kot starim, ter jih mladina akceptira le z mrzlo ravnodušnostjo, brez vsakih emocianalmh elementov. Tu ima naša duhovščina še veliko polje udejstvovanja n.pr. z razlago četrte božje zapovedi, po kateri je vzgajanje lastnega otroka v tujem jeziku zločin, ker pomeni do gotove mere psihični uboj človeka, t.j. ž vzgojo v tujem jeziku, tujih običajih in miselnosti je potrok duhovno odmrl svojemu lastnemu narodu, čeprav fizično živi še dalje. Iman pri roki sijajno knjižico polskega jezuita dr. Frančiška Ce-gielka; Mistyka Ojczyzy (Pariz 1946) ter spise nadčkofa Teodoro-wicza: O milosci do Ojczyzy in bi bil zelo vesel, če bi se z njeno vsebino spoznala tudi slovenska duhovščina, kajti drugi narodi so tudi v tem pogledu že daleč pred nami.
Asimilacije kot najnevarnejšega spremljevalca emigrantov, živečih v tujini, so se dobro zavedali Nemci, Poljaki in Litovci. Posebno poslednja dva naroda, ki sta stre mela za tem, da se narodna emigracija osredotoči v gotovi pokrajini, s čimer bi se znatno zavrla nevarna asimilacija.. Tako so Poljaki predvidevali argentinsko pokrajino Patagonijo, kjer naj se naselijo pplski emigrSnti in izseljenci (načrt je bil predložen že 1926 poljski vladi od dveh poliskih geologov, katera sta poprej znanstvena preučila življenske pogoje v tej skoraj prazni pokrajini. Načrt je bil tako podroben, da je bil predložen že čelo grb za novo poljsko pokrajino v Patagoniji: beli kondor na rdečem polju, a Litovci portugalsko koloni Angolo v zah. Afriki (načrt prof. Kaziš Pakstasa). Razumljivo je, da niti Argentina niti Portugalska,ni hotela pristati na takšno koncepcijo, kajti močan tuj in kulturno višje stoječ element bi se utegnil kaj
(Nadaljevanje)
Grail ima svojo hišo v Torontu 1
Emigracija preneha biti emigracija, čim se emigrant ne misli več vrniti v domovino in pa, ko se pojavi novi rod, kateremu je tujina rojstni kraj. Nič ni človeku tako drago, kot krajina mladostnih sanj in preživetij in naj si do domovina staršev š tako krasna in očarljiva, rodu rojenemu na tujih tleh ni več tisto, kar je še očetu ali materi emigrantki. In ce je vrh tega še mati ali oče tuje narodnosti, potem je otrok dveh narodnosti raztrgan med dvema svetoma, od katerega zmaga običajno tisti, Čigar okolje je močnejše.' Popolnoma naravno je, da je za otroka iz narodnostno mešanega zakona vsakdanje okolje močnejše in realnejše, kot pa medle predstave o neki daljni domovini, o kateri je sicer nekaj slišal, a je nikoli ni videl. Knjige, slike in pripovedovanja nikdar ne morejo popolnoma nadomestiti obsega doživetja. Tu morajo stari izžarevati že močnega domovinskega duha, če hočejo, da se jim deca ne potujČi.
Vse narodne proslave in prireditve, katere prireja starejši rod, povezan duhovno in miselno še z domovino, ne odjeknejo v duši
28. decembra 1960 je preč. g. I. MacMahon, CSP, župnik pri sv. Petru v Toronto, blagoslovih hišo ženskega laičnega apostolata, ki je znan pod imenom Grail. Hiša je na 817 Bathurst Str. Grail članice deluljejo na vseh šestih kontinentih sveta.
Kanadčani imajo najkrajši delavnik
Po študiji Mednarodnega urada dela delajo delavci v naslednjih šestih indrustijskih državah normalno naslednje Število delovnih ur na leto: Švica 2,416; Zapadna Nemčija 2,296; švedska 2,212; Anglija 2,192; Združene države Severne Amerike 1,984 in Kanada 1,926.
Štipendija za študenta iz Južne Amerike
Londonski škof in predsednik Christ the King Cultural Foundation prevzv. John C. Cody je oznanil novo štipendijo v znesku 12,500,—, ki je bila podeljena na novo ustanovljenemu Coady International Institutu v sklopu Univerze sv. Frančiška Ksaverija v Antigoaishu, Nova Scotia. Ta inštitut nudi 12 mesečni tačaj za javne delavce. Predavanja obsegajo temeljno izobrazbo v družboslovnih vedah ter praktično Solatlje v vodstvu kreditnih zvez, raznih zadrug ter drugih organizacij. Na inštitutu študira veliko Število zastopnikov raznih narodov iz gospodarsko zaostalih dežel, ki bodo ponesli domov predvsem idejo gospodarske samopomoči. Inštitut je doslej poslal tudi že dva člana svojega zbora za daljšo dobo v Afriko, «ia pomagata organizirati gospodarsko samopomoč v na novo
osamosvojenih državah. Sredi januarja je n. pr. odpotoval v Tanganjiko g. Norman Riley, ki je obenem direktor za vzgojo pri Ligi kreditnih zvez v Novi Scotiji, da tam organizira program za širjenje zadružništva v Tanga-njiki.
Bostonski kardinal Cushing je daroval za Institut $200.000. Novo poslopje, ki bo razbremenilo že itak preveč utesnjeno univerzo, je že pod streho in bo odprlo svoje predavalnice prihodnjo jesen. Ravnatelj inštituta je msgo. J.F. Smyth, ke je bil preje angleško govoreči tajnik, kanadskih škofovskih konferenc v Ottawi.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Za SNZ, predsednik Urejuje: Uredniški odbor Tehnična stran in oglasi: V. Mauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20, pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Fran-cijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
Spodnje perilo z ženske in dekleta
Majice in hlačke ^dfa^m za 2 — 4 in 6 let stare deklice. J^flfpi "Rilo"-pletene ma-jice in hlačke iz * belega	-v /
bombaža ag&k*^ za 8 do
16 let sta- M ,Sf -f v ra dekleta f| ^ ) | ••
Spodnje hlače in majice za dečke,
katerih kvaliteta je preizkušena in po materah % zahtevana.
LAHKO SPODNJE PERILO
Spodnje hlače—
majice —	"T'
za moške	^
Športne ma-
jice brez ro-	fM
kavov, spo-	^
dnje hlače z	m\
elastičnim	k : pasom.

Drži vam drago obleko
V
svežo ves čas 4r —pomaga vam, da ostanete hladni in prijetni. Dobite ga v vseh popularnih oblikah.
Otroško spodnje Perilo — Priti-snjeno ob spredaj iz fino ga bomba- / ža. Velikost yjf za 3—6—9 Wk mesecev in Hi 1—2 leti f stare.
T"-majicc ima: o podložene ovratnike iz nylona. Odlično spodnje perilo,, najboljše dolge spodnje hlače z elastičnim pasom.
Ženske » majice in P* hlače iz tkanega finega belega bombaža,— M, S in V velikosti.
T"-MAJICF.
Nogavice za delo
DRUGI
IZDELKI
Merino "95" spodnje perilo., Merino "IX" spodnje perilo; spodnje perilo s podlago; Penraa-nove potne srajce; Penmanove rokavice brez prstov; Penmanove jopice.
Navadne in Sporne nogavice.
1. FEBRUAR, 1961
rfCESSSSU-/ P

VENCI
PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
VAM NUDI
višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti, popolne ah začane (nad tri mesece trajajoče) nesposobnosti za delo Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746
Toronto
• Občni zbor HRANLNICE IN POSOJILNICE JANEZA E. KREKA.
Ravnateljstvo in odbori Hranilnice in posojilnice bodo polagali obračun poslovnega leta v nedeljo, 26. februarja popoldne v cerkveni dvorani. Za člane je udelžba dolžnost, vsi drugi iskreno vabljeni!	) <
• Kulturni krožek bo imel februarski sestanek 12. februarja ob 3 uri popoldne v prostorih Interantional Instltutea na 709 College Street. Program bo posvečen Prešernu. Vsak Slovenec iskreno dobrodošel.	^
Cleveland
► "Naša kri" na Holmes«.
V nedeljo 8. januarja (pri-
Slovenski zdravnik
DR. F. POROVNE
ordinira na
2046 Dufferin St., Toftmto Tel. RU. 1—8162
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika in notarja.
Naslov:
ANTONY AMBROŽ1Č
Barrister, Notary Public 714 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0715
Pred vročino in pred mrazom Vas zavaruje
PERMANENT HEAT CO.
55 ROE AVENUE, TORONTO 12
s Strokovno inštalacijo peči bodisi na zrak, na toplo vodo, ali tudi enakomerno toploto poleti in pozimi. Kličite: Clement Jungkind, HU. 5—5983
DJILAS NA SVOBODI
Na stalni pritisk socialistov Zapadne Evrope je Tito izpustil na svobodo svojega življenjepisca in poznejšega "krivoverca" M. Djilasa."
bližno mesec dni pred Finžgar-jevo devedesetletnico) popoiUfin je dramatsko društvo Lilija podalo na odru Slovenskega narodnega doma na Holmes Ave. Finžgarjevo narodno igro "Naša kri". Igro je režiral g. Janez Varšek. V glavnih vlogah so nastopili ga. Anica Hočevar, gdčna. Marinka Derling, gdčna. Milena Dolenc in gospodje Avgust Dra-gar, Ivan Jakomin, Marjan Kosem, Maks Jerič, Jože Lah in Slavko Miler, polg drugih, ki so nastopali v manjših vlogah. Nekateri igralcev so tokrat prvič nastopili na odru. Igra je izpadla toplo in domače. Dvorana je bila napoljena do zadnjega prostorčka.
• Desetletnica Slovenskega odra
Dne 27. novembra je Slovenski oder v Clevelandu proslavil desetletnico svojega obstoja. Za to priliko so člani odra pod vodstvom g. Janeza Varška naštudi-rali ljudsko igro v štirih dejann-jih "Ura s kukavico", ki jo je po lastni povesti priredil za oder pisatelj Karel Mauser sam. Igro so podali na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Predstava je potekla lepo in ubrano, Igrali so: ga. Joža Varšek, ga. Mirni Mauser, gčna. Lojzka Cvajner, gospodje Franček Kola-rič, Maks Jerič, Pavle Intihar, Mirko Vombergar, Ivan Martine in Lado Vodergar. Pred predstavo je predsednik Slovenskega odra g. Lojze Šef pozdravil gledalce in v krajšem nagovoru povda-ril pomen desetletnega dela. Med odmorom pa je tajnik g. Milko Pust pozdravil pisatelja Karla Mauserja, kateremu so tudi izročili šopek. Za to priliko je Slovenski oder izdal tudi posebno knjižico s članki Karla Mauserja, Frančka Kolariča in Zdravka Novaka, kateri je v časovnem redu prikazal delovanje odra skozi prvo desetletje obstoja. • Miklavže vanj a
4. decembra popoldan je Slovenska šola pri Sv. Vidu v šentviški dvorani priredila miklavže-vahja z odlomki iz Gržinčičeve operete "Miklavž prihaja" in obdarovanjem. Sodelovali so člani zborov Dom', Korotan in Slav-ček. Ob polni dvorani je prireditev zelo lepo uspela in ameriški gostje so bili navdušeni nad predstavo. Ob istem času pa je Slovenska šola v Colimvoodu tamkaj priderila svoje miklavževanje z igrico za slovensko mladino, ki živi v tem delu mesta.
•	Predavanje g. Milača o Gallusu
V	soboto zvečer 10. decembra je klub Krog priredil V Baragovem domu predavanje g. Metoda Milača o Jakobu Petelinu-Gallu-su. G. Milač, ki je študiral glasbo na ljubljanskem in graškem kon-servatoriju ter na cleveland-skem Institute of .Music, kjer je prejel naslov Master of Musico-logie, nam je v lepem predavanju prikazal življenje in delo velikega glasbenika slovenske zemlje. Predavanje je ponazoril s fotografskimi posnetki in z igranjem gramofonskin plošč. Zanimanje g. Milača za Gallusa je strokovno in znanstveno in takšno je bilo tudi predavanje. G. Milač nadaljuje delo dr. Josipa Mantuanija, ki se je med Slovenci prvi resno lotil raziskavanja Gallusovega življenja in dela. Gallus je bil tudi tema diplomskega dela g. Milača na Cleveland Institute of Music.
•	Božični nastop
V	nedeljo popoldan 11. decembra je elevelanska javna knjižnica ob sodelovanju clevelandsKe Folklore Society priredila v dvorani svojega glavnega poslopja nastoje z božičnem petjem in prizori, ki so jih izvajale razne narodnostne skupine iz Clevelanda. Slovence je predstavljal mladinski zbor Slavček in nekateri sodelavci šentviškega miklavže-vanja z odlomkom iz Miklavževega nastopa. Slovenski nastop je vzbudlil veliko navdušenje med publiko.
•	Dvajsetletnica smrti dr. Korošca
V	soboto zvečer 17. decembra so priredili prijatelji pokojnega dr. Korošča spominski večer v Baragovem domu. Govoril je dr. Miha Krek. Isti dan zjutraj pa jc bila maša zadušnica za pokojnega v cerkvi Marije Vnebovzete.
•	Naročnina.
Prosimo vse, ki še niso poravnali naročnine za preteklo leto, da to store čimprej, obenem pa je tudi prilika za poravnavo naročnine za tekoče leto. Vsem, ki so to že storili, se lepo zahvaljujemo. V Clevelandu morete poravnati naročnino pri: Bled Travel Service, 6113 St. Cailr Ave.
Novice iz Slovenije
IZ MARIBORA h / /
DR. SREČKO PREGELJ
sporoča slovenskim rojakom in rojakinjam, da je odprl zdravniško ordinacijo na
394 BLOOR STREET VVEST, APT. 7, TORONTO Tel. štev.: WA. 1—7120
Ordiniram od 1 do 3 in od 6 do 8 popoldne, ob sobotah od 10 do 12 dopoldne.
Prenočišče, hrana, ogled __,. ,,Rima itd, vse te skrbi bodo POTUJETE V RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili
POZOR!
na:
Hotel - Penzion RLED
Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Roma
Se priporoča in pozdravlja, VaŠ rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte!
Mrtva sezona. Prejšnja leta je bilo v Chicagu dokaj živahno kulturno udejstvovanje. Poleg pevskih koncertov smo videli vsaj dve oderski prireditvi. Letos je vse tiho, kakor da so se igralci naveličali. Morda prevelika zaposljenost, morda občutek nehzaležnosti od strani slovenskih rojakov, kdo ve . . . Prav bi bilo, da se kljub težavam vendarle kaj napravi. Gradbena, delavnost. Od kar so za mednarodno tekmo
(hicago
podrli staro protestantovsko molilnico onkraj ceste pri cerkvi. Sv. Štefana je bil pogled na okolico prav pust in ničkaj privlačen. Sedaj so na vidiku že glavni obrisi nove stavbe, ki bo pravzaprav nekako nadaljevanje nove cerkvene dvorane. V prizidku bodo tudi prostori za manjše družabne sestanke, kjer se bodo lahko znašli tudi starejši ljudje in. katero rekli ter morda vrgli celo karte. Nova zgradba bo stala okrog $30.000.
"Valentinov večer", pod tem naslovom vabijo plesalci Slovenskega Radijskega kluba na svojo predpustno plesno zabavo, ki
BIVŠI MARIBORSKI 2UPAN UMRL.
Lansko leto je umrl v Mariboru bivši večletni mariborski župan dr. Alojzij Juvan. Bolehal je dolgo časa. Imel je lep pogreb; vodil ga je kanonik Franc Hrastelj.
KANONIK MIHAEL UMEK -dolgoletni stolni župnik je obhajal avgusta lanskega leta zlato-mašni jubilej.
TETA MARIBORSKEGA ŠKOFA
dr. Derženika je umrla v visoki starosti 83 let.
• V Sloveniji pripravljajo načrt za gradnjo velike plinarne v Velenju. Plin naj bi pridobivali iz lignita. Istočasno mislijo zgraditi tudi daljinski plinovod, dolg 280 km, ki naj bi oskrboval Jesenice, Ljubljano, Maribor, Celje, Kidričevo, Ravne, Kranj, itd. Obratovanje naj bi deloma začelo proti koncu 1. 1964. Kompleks bi bil za Slovenijo izredne važnosti zlasti za železarne Jesenice, štore in Ravne ter za tovarno aluminija v Kidričevem.
•	Povprečna osvetljenost cest, ulic in trgov Ljubljani je 1,3 do 1,5 luksa, drugod po svetu pa od 20 do 60 luksov. Najbolje osvetljeni predeli Ljubljane dosegajo komaj 5 luksov. Po načrtu naj bi se stanje izboljšalo komaj leta 1965.
•	V Trbovljah bo 1EV postavila obrat za proizvodnjo tranzistorjev. Tovarna bo zaposlila 560 de-lavecv. Vrednost letne proizvodnje bo dosegla 4 milijarde dinarjev.
•	Tovarna TOMOS je izvozila v prvih 5 mesecih lanskega leta 2.300 mopedov na švedsko.
•	Tovarna Metalna je sklenila pogodbo z indijskim ministrstvom za irigacije in energetiko za dobavo težkega portalnega žerjava, Montirali ga bodo na jezu, ki ga grade na reki Mahanadi blizu mesta Sambalpur. Žerjav, ki bo lahko dvigal bremena do 75 ton in ki tehta sam 150 ton, je zgradila Metalna po lastnem načrtu v najmdodernejših zavarjenih konstrukcijah in ga opremila s sodobnimi električnimi napravami.
Metalna je dosedaj zgradila za HC Medvode 250tonski, za HC Vuhred 280tonski in za Vuzenico 300tonski žerjav.
•	Rudnik in topilnica v Mežici je pridobil 1. 1960 15.400 ton svinca. To je največja letna proizvodnja -v 300letih odkar je rudnik v obratu.
•	Smučarska zveza Slovenije je prejela od smučarske zveze Zahodne Nemčije brzojavko, v kateri sporoča sestavo svoje ekipe
v smučarskem teku, ki je bil 7. in 8. januarja v Bohinju. Imenom udeležencev je sledil pripis, ki se je glasil takole: Prosimo Vas, da nam takoj sporočite, kje leži Bohinj, ker tega tudi pri Vašem tukajšnjem konzulatu nismo mogli 'zvedeti.
• Dva slovenska biologa sta odkrila 300 kilometrov južno od Addis Abebe, v tako imenovani Pokrajini jezer, žive mehkužce, o katerih so dozdaj mislili, da jih je najti na Zemlji samo še v obliki fosilij. Senzacionalno odkritje se je posrečilo profesorju Savu Bre-lihu in profesorici Maji Stoviček iz naravoslovnega muzeja v Ljubljani. V Abesinijo sta prišla Pred dvema mesecima. MehkužČl, ki sta jih odkrila spadajo k vrstam "Pyrrgula", "Aethiria" in "Palu-
dina". Znanstveniki pripisujejo zaslugo za ohranitev teh mehkužcev okolnosti, da se je zemlja na tistem kraju v davnih časih dvignila, verjetno zaradi premika zemeljske skorje, in je s tem odrezala zaliv slane morske vode od Rdečega morja. Pozneje je nastalo tam veliko jezer, v katerih se je ohranilo ugodno okolje, da so ' se obvarovale zdaj najdene vrste mehkužcev do danes.
•Slovenska biologa sta analizirala tudi 150 vrst ptičjih para-
BRUN0VA POSEBNA KAVARNA
V PARKSIDE TAVERNI
Balkanske in nemške špecialitete kosila od večerje od $1.50 naprej.
3.85,
GOLAŽ, ŠIŠKEBAB, DUNAJSKI ZREZKI, ČEVAPČIČI,
RAŽNIČI, KRAJNSKE KLOBASE, BAKLAVA, TURŠKA KAVA ITD.
Na razpolago importirana vina in pive. Prostora dovolj za parkiranje!
530 Yonge St., Toronto, WA. 2-3844
JAVNA
bo v soboto 11. februarja v Toma-zinovi dvorani. Najlepše podpremo agilne mlade ljudi v njihovem prizadevanju s tem, da se prireditve udeležimo.
Poravnajte naročnino za "Slovensko Državo", to je prošnja čikaškega dopisnika. Cimpreje, tem bolje!
K članku "Izkoriščanje Slovenije po Beogradu" v "Sloveniji"
G. urednik
V številki 2, X. letnika "Slovenije", glasila slovenske krščanske demokracije, ki izhaja kot priloga Ameriške domovine, je bil objavljen članek pod zgornjim naslovom, ki ga je napisal g. I.A. Članek je v zadnjem času ponatiskovala tudi argentinska "Svobodna Slovenija". Verjetno zaradi njegove "pomembnosti".
Povod za članek so dale o-pazke dr. J. Krnjeviča v "Hrvatskem glasu", ki jih je napisal ob priliki izida Jezove knjige "Nova tlaka slovenskega naroda".
Člankar v "Sloveniji" trdi, da se njegove pripombe temeljito ločijo od rutinske kritike komunističnega izžemanja Slovenije, da skušajo vpoštevati spremenjeni družabni red in docela drugačno gospodarsko politiko komunističnega režima.
Poskus, da bi se razlikoval od "rutinskih" kritikov, zavede člankar j a , na pot čudne logike. Ker ne more drugače zmanjšati poraznega vtisa, ki ga napravlja strahotno izžemanje slovenskega naroda v komunistični Jugoslaviji, skuša prepričati bralca, naj se vživi v komunistično miselnost, kateri narodnost nič ne pomeni, pa bo izkoriščanje postalo celo moralno upravičeno, ker se vrši v imenu pomoči in razvijanja zaostalih predelov. (Clankar kot gospodarski strokovnjak seveda ugotavlja, da komunistični način izvajanja te pomoči ni pravilen z gospodarskega stališča. — Kar sem bral doslej "rutinskih" kritik, tudi te pov-darjajo isto in se člankar v tem oziru od njih ne loči).
Da nam bo postala zabloda člankarja očitnejša, prenesimo njegovo logiko na versko pod-roje. Komunizem je po svoji miselnosti brezverski in veri sovražen. Ker vlada danes v Jugoslaviji komunizem, katerega namen je ustvariti brezversko družbo, se katoliški Slovenci nimamo kaj pritoževati nad preganjanjem, zatiranjem in oviranjem vere in cerkve v Sloveniji. Komunizem dela isto s pravo-slavjem in muslimanstvom. Je pač "spremenjen družbeni red in docela drugačna verska politika". Komunizem ne pozna vere, pa naj bo katerakoli že. Ne vem, kako bi se člankar na tem področju skušal razlikovati od "rutinskih" kritikov.
Za nas nekomuniste sta narodnost in vera še vedno vrednoti, pa naj jih komunisti zani-
TRIBUNA
kavajo kolikor hočejo. Pri presojanju položaja teh vrednot pod komunizmom je za nas meroda-jen dejanski položaj. Ce je podoba položaja strašna, se ne bomo skušali vživi jati v komunistično miselnost, ki ne priznava ne narodnosti ne vere, zato, da bi podoba na svoji strahotnosti izgubila, še manj pa zato, da bi kritika izžvenela bolj "strokovno". Takšna zgrešena logika se vleče kot rdeča nit skozi ves članek.
Poleg tega dela članek vtis, da je člankarju slovensko stališče presoje gospodarskih razmer tuje in da je navezan na jugoslovansko stališče. Sam pravi: "Slovenci ne protestiramo proti izže-manju našega gospodarstva in,
zitov, od katerih jih 45 dozdaj še ni bilo znanih. Na svoji znanstveni eksperdkiji sta tudi ugo to-vila, da res obstaja na tamkajšnjem področju vulkan, katerega je odkril leta 1887 italijanski misijonar Leonardi. Ta je prodrl v preteklem stoletju do severovzhodnega obrežja Margeritine-ga jezera na področju, ki je še danes na površini Več sto kvadratnih kolometrov popolnoma neobljudeno.
• Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala letos precej znanstvenih del slovenskih avtorjev. Tako je izdala med drugim: teoretično matematično knjigo prof. Josipa Plemlja; Predzgodovinski Bled" prof. Staneta Gabrovca; "Slovanska nekropola na Bledu" dr. Jožeta Kastelica; "Alge Slovenije" Jožeta Lazaraja; II. zvezek razprav", ki vsebuje zlasti zdravniške razprave; izšlo pa je še več pomembnih publikacij.
SREBRNI JUBILEJ RADIJSKEGA DUHOVNIKA
12. februarja bo praznoval srebrni mašnišk} jubilej preč. Francis W. Stone, C.S.P., ravnatelj Katoliškega informacijskega centra v Torontu, ravnatelj radijske lige sv Mihaela, ravnatelj katoliškega centra za radio, tele-
prelivanju' sadov našega dela proti jugu samo radi izžemanja samega." (Se naj Slovenci pustimo vedno izžemati? Člankar je očividno docela spoprijaznjen s to mislijo)! Strah, da kritike izkoriščanja Slovenije po Beogradu, majejo jugoslovansko stališče na sploh, ga je podzavestno zavedel do vživljanja in upoštevanja komunističnega gledanja na narodnost.
Ali ni to žalostno, g. urednik?
T.K.
vizijo in kino v okviru škofovskih konferenc z angleško govoreči del Kanale, član dveh posvetovalnih odoborov za radio i ntelevl-vizjo itd.
Jubilant je rodom iz Ontarija in se je sprva posvetil študiju farmacije, po končanih študijih pa je vstopil v red Pavlistov, ki se
posebno posveča tiskovnemu apostolatu. Večino svojega delovanja je osredotočil okrog cerkve sv. Petra v Torontu. Njegovo delovanje za pridobivanje kon-vertitov je zelo učinkovito. Pod njegovim vodstvom se je organiziral Katoliški informacijski center, ki ima sedaj svoje posebno poslopje za predavanja m knjižnico, ki je na razpolago vsakomur (830 Bathurst),
Nekaj dejstev o
Poroka
Kanadske province imajo izključno pravico izdajati zakone glede poročnih slovesnosti v okviru svojih mej. The Marriage Act of Ontario, ki ga upravlja Department of the Provinoial Secretarv, določa, kdo sme opraviti poroko in tudi kako. Poroko smejo opravljati duhovniki, ki so registri; rani pri ministrstvu ali magistrati ali sodniki pokrajiskega sodišča (Couirtv Court) proti plačilu takse lO.OOi. Poroka se sme izvršiti bodisi po izvršenih oklicih v cerkvi bodisi po izstavitvi poročnega dovoljenja. Poročna dovoljenja izdajajo navadno uradniki občin v mestih, trgih ali vaseh. Taksa znaša 5.00$. Oba prosilca morata biti osebno navzoča ali eden prosilcev sme prinesti potrdilo o starosti drugega in pravilno izpolnjeno prošnjo. Ce so osebe mlajše kot semnajst let, še zahteva dokaz starosti ter pristanek očeta, ali če je oče že umri ali živi ločen od matere, pristanek matere.
Poroka se sme opraviti tri dni po izdaji dovoljenja. Po poroki pošlje oseba, ki je poročala, dovoljenje ali pa dokazilo o objavljenih oklicih uradu glavnega regištrarja (Registrar-Gene-ral), nakar se poroka registrira.
Poroka ločenih oseb
Oseba, katere zakon je bil razvezan ali razglašen za ničnega, potrebuje poročno dovoljenje. Ce je bila razveza ali izrek ničnosti izdan v Kanadi, je
IMon. John Yaramko, Q.C, Mlnftter
treba predložiti osebi, ki izdaja poročna dovoljenja, po sodišču overovljeno kopijo dokončnega sodnega odloka. Ce je bil prejšnji zakon razvezan ali spoznan za ničnega izven Kanade, je treba pred izdajo poročnega dovoljenja predložiti določene dokumente ministrstvu, da se ugotovi veljavnost sodbe. Kanadska sodišča bodo priznala veljavnost sodbe, če je imel mož domicil ali stalno bivališče v državi, kjer je bila razveza izrečena. Informacije, kakšne dokumente je treba predložiti, je možno dobiti pri Ženitvene uradu minstrstva (Marriage Office).
Razlogi za razvezo
Vrhovno sodišče Ontarija dovoljuje razvezo iz razlogov prešušstva, če ima mož domicil v tej provinci ali je imel domicil v tej provinci, predno je zapustil ženo.
Domneva smrti

Ce je bil zakonec določene osebe odsoten nepretrgoma sedem let in o njem ni bilo slišati v vsej tej dobi ter so bila izvršena primerna poizvedovanja in ta oseba nima nobenega razloga domnevati, da pogrešani zakonec še živi, more zaprositi pri sodniku pokrajinskega sodišča (County Court) za odlok domnevane smrti (Order of Presumption of Death) in se more kot po sprejetju tega odloka poročiti kot vdovec ali vdova.
f DEPARTMENT OF THE PROVINCIAL SECRETARY
Queen's Park, Toronlo
Hon. John Yaremko, Q.C., Minister
R. J. Cudney, Q.C, Depu(y Minister
DR. LAMBERT EHRLICH
mm mirovna
II. Pripravljalna dela dr. Žolgerja za mirovno konferenco
(Nadaljevanje)
V	Ljubljani se je dr. žolger takoj lotil pripravljalnega dela za konferenco. Sporazumno z dr. Korošcem in Kramerjem je izdelal potrebne predloge glede slovenskega osobja (ekspertov) jugoslovanske delegacije, glede njenega budgeta in potrebščin, glede potovanja v Pariz, glede zveze z domovino po pošti, po telegrafu in kurirjih. Z dr. Pita-micem je sestavil poslovnik za mirovno delegacijo v Parizu ter se posvetoval o njem z dr. Korošcem in Kramerjem.
V	komisiji za mirovno konferenco so se določili najboljši re-ferenti-strokovnjaki, ki bi naj obdelovali posamezne predmete sestavljenega načrta. Ta načrt je bil zasnovan po velikih vidikih. Oziral se je na vsa komplicirana vprašanja, ki bodo nastala iz likvidacije stare države, na odškodnine, na ekonomske, fi-nancijalne zadeve itd.
Že 21. decembra se je obrnil dr. Žolger na odsek za mirovno konferenco v Zagrebu s prošnjo, da naj se tri točke obdelajo v Zagrebu in sicer ugotovitev mej v Istri, stvarna likvidacija vojne mornarice, ter vprašanje morskega ribarstva in plovbe po morju in rekah.
Vsled pomankaja časa se niso mogle vse materije, označene v načrtu dokonča obdelati, ker je bilo treba izvršiti poizvedovanja po deželi, raznih strokovnih anket, itd. Ali začrtani so bili vsi vidiki in smeri po katerih se naj v komisiji dalje dela. Kar se teritorijalnega vprašanja tiče, je prišlo šele 4. januarja 1919. do avtoritativnih sklepov, ker je delegat dr. Žolger izjavil, da ne odide prej v Pariz, preden ne dobi vsaj od slovenskih merodajnih krogov točnih navodil.
Pod predsedstvom dr. Korošča predsednika narodnega sveta, so se zbrali člani narodnega sveta, zastopniki narodne vlade SHS, dr. žolger in referenti za posamezne dežele. Določile so se sledeče teritorialne revendikacije:
Na zahodu, ob italijanski meji se je zahtevalo po etnografskem načelu vse bivše avstrijsko Pri-morje razven italijanske Furla-ni je in povrh še Beneška Slovenija.
Na Koroškem cela Ziljska dolina do tirolske meje. Dravska dolina do Gummern, vsa dolina Krke, Motnice, Krčice (Goert-schitz), Labudska dolina do St. Andraža, ki bi bil nemški.
Na Štajerskem: Ivnica (Eibis-wald), Ernovž (Ehrenhausen) Sli "ass, Cmurek, Obrajna in Purkla.
V Prekmurju ves teritorij med štajersko-ogrsko mejo in Rabo, do vasi Nag3'had-St. Martin, od tu na jug do Ujpatak, ob tem potoku do izliva v Krko in ob Krki dol do izliva v Muro.
Na takozvani koridor med Sv. Godhardom in Požunom, kjer biva okrog 150.000 Slovencev in Hrvatov se je tudi mislilo, toda prepustilo se je to delegaciji, da ventilira to vprašanje v sporazumu s Cehi kot politično v prašanje.
Označena revendikacija na Koroškem se je sklenila le po hudi debati. Značilno je, da je dr. Oblak, dober poznavatelj koroških razmer, 5. januarja predlagal komisiji za mirovno konferenco, da se reasumira sklep, kolikor se tiče ozemlja št Vid-Breže, pa tudi dr. Korošec, Kramar, žerjav so izrazili napram Žolgerju mnenje, da lahko popusti, ako se bo pojavil resen odpor proti tem revendikacijam.
Na srečo dr. Žolger niti ni prišel v položaj, te revendikacije zagovarjati v Parizu, kajti dele-
Kreditne zveze ustanovljene v 12 deželah v 1960
12 novih dežel se je pridružilo v. 1. 1960 k onim, ki so ze imele ustaljene kreditne zveze. Prve kreditne .zveze so bile organizirane v lanskem letu v Španiji, Boli-gacija države SHS je že pred viji> Argentini, Severni Irski, Ko njegovim prihodom v Pariz
reji, Tanganjiki, Cayman otokih, Anguilli v Leevvard otokih Arubi in Bonaire v Nizozemskih Antillih Tasmaniji v Avstralija ter Tonga otoku v Južnem Pacifiku.
morala vsaj neoficijelno javiti teritorjalne revendikacije Ententi, te revendikacije so se bistveno razlikovale od ljubljanskih revendikacij katerih pariška delegacija takrat sploh ni poznala.
Ves ta čas se je dr. Žolger zaman trudil dobiti stik z drugim delegatom Rybarem, ki je odpotoval 22. decembra z inž. Mač-kovškom v Beograd, kamor je bil brzojavno poklican. On bi bil moral odpotovati s prestolonaslednikom Aleksandrom 25. decembra v Pariz, a to potovanje se je odložilo, ker država SHS še ni bila priznana od en-tentnih držav in ker bi Aleksander vsled tega ne bil oficijelno sprejet kot regent te države.
Dr. Rybar je skušal dobiti točna navodila za svoje delovanje v Parizu a slovenska ministra dr. Korošec in Kramar sta bila med tem odpotovala na božične počitnice in tudi z dr. Žolgerjem r.i mogel dobiti nobenega stika v domovini. Čudno je, da dr. Rybar ni nikdar dobil niti enega pisma in brzojava, ki jih je dr. Žolger napotil na njega v Beograd. Enotne organizacije priprav za konferenco ni bilo in V Beogradu je vladala precejšna desorjentacija. V Beogradu niti niso hoteli točno vedeti, kaj je z | Žolgerjevim mandatom. V zunan- : polnomočnih jem ministerstvu je rekel sek-. cijski šef Markovič dr. Rybaru z ozirom na Žolgerja, da sploh še ni gotovo kdo gre v Pariz in Pa-šič je dejal Rybaru na tozadevno vprašanje: "Valdja jih je mini-starsvo spoljaših del obavestilo".
30. decembra je dr. Rybar odpotoval s Pašičem preko Sarajeva, Dubrovnika, Rima v Pariz. Y njunem spremstvu sta odpotovala dva Slovenca, ing. Mač-kovšek in odvetnik dr. Cok. Okrog 1. januarja je dobil minister Žolger brzojav od Protiča, naj pride takoj v Beograd. Odpotoval je 5. januarja v Beograd s tajnikom Staretom, misleč da ga kliče belgrajska vlada zaradi pripravljalnih del za mirovno konferenco. Toda zadeva je bila popolnoma osebnego značaja, šlo je za Žolgerjev mandat, kakor bomo pozneje obrazložili.
Pred svojim odhodom iz Ljubljane je poveril dr. žolger predsedstvo komisije za mirovno konferenco okr. glav. dr. Vodo-pivcu. Ta je vodil posle komisije z dr. Pitamicem še naprej ter stal v trajnem stiku z dr. Žolgerjem
v Beogradu. V Beogradu je dr. ........ .................jW(
Žolger najprej izposloval diplo- on imenovan kot tretji delegat matične potne liste za slovenske ! Nato je Protič rekel da je mi-eksperte ter jih poslal v Ljublja- i uisterski svet imenoval Žolgerja no. Nadalje je zbiral materija] ! za delegata in sicer na tretjem
Protič je bil mnenja, da ne kaže da bi vlada oktroirala delegaciji tak poslovnik ter to raje prepusti delegaciji sami.
15. januarja je odpotoval minister Žolger s tajnikom Staretom v Pariz. Prvotno je bilo sklenjeno da potuje s prestolonaslednikom 15. januarja toda potovanje prestolonaslednika se je spet od-godilo.
III. Vprašanje Žolgerjevega mandata
Za glavne velesile entente (a interets generaux) j a bilo določenih po pet polnomočnih delegatov, dočim je bilo določenih za male sile (a interets particuliers) PO tri, dva, eden delegat. Za Belgijo, za Brazilijo in za državo SHS so bili določeni trije. Toda od začetka je naša država imela tudi samo le dva. Šele po intervenciji Vesniča smo dobili tri.
Ministreski svet v Belgradu je imenoval 16. decembra delegate v sledeči vrsti: Pašič, Trumbič, Žolger, Vesnič itd. Tedaj se v Belgradu še ni vedelo, koliko delegatov dobi naša država. Slovenski listi so objavili 21. decembrar sledečo listo: Pašič, Trumbič, Žolger.
Slovenska ministra dr. Koro-čec in dr. Kramer sta izjavila Žolgerju v Ljubljani po njegovem povratku iz Dunaja, da je on imenovan na tretjem mestu.
Toda v Belgradu je nastala v tej zadevi neka komplikacija. Že 28. decembra je objavil bel-grajski list Epoka sledečo notico: Vsled odloka ministrskega sveta so imenovani za delegate Pašič, Trumbič, Vesnič, Žolger.
Kakor že preje omenjeno, je ministerski predsednik Protič pozval žolgerja okrog 1. januarja 1919, brzojavno v Belgrad. Povod temu pozivu je bilo ravno vprašanje Žolgerjevega mandata. Protič je povedal Žolgerju, da so se naši državi dovolili samo trije polmočni delegati in da je vlada prišla vsled tega zaradi osebe Vesničeve v zadrego. Vesnič je velezaslužen diplomat in povrh še ob tem času poslanik v Parizu in vsled tega se njegova oseba ne more prezreti. Dr. Žolger je odgovoril, da je iz časopisov in prav tako od slovenskih ministrov dobil informacijo, da je
Dymond se razgovarja o zdravju v Ontariju
Ontarijski minister za zdravje Dymond (na desni) in dr. CJVI. Jephcott (na levi) ravnatelj zdravstvenega oddelka za borbo proti nečistemu zraku, ogledujeta nekaj najnovejših tehničnih aparatov za merjenje nečistega zraka.
ZAKLJUČEK RAZISKOVANJA NEČISTEGA ZRAKA
MESTROVIC ČLAN AMERIŠKE AKADEMIJE
Hrvatski kipar Ivan Meštovič je bil izvoljen za člana American Academy of Arts and Letters. Meštrovič je član fakultete vseučilišča Notre Dame. • Senator John J. Connolly je bil izvoljen za predsednika National Liberal Federation. Senator je prvi katoličan, ki je kedaj postal predsednik Zveze.
• Papeški delegat v Kanadi prevzv. Sebastiano Baggio je po-
oz.. dajal tozadevna naročila ko misiji v Ljubljani. Po posebnem naročilu min. Trumbiča je ukrenil dr. Žolger da se zbere tudi ves konkretni materij al, ki dokazuje ententofilstvi avstr. Jugoslovanov za časa vojske (preganjanja, zadržanje tiska, strank, organizacija jugosl. legije, zadržanje naše vojske na Piavi itd.)
S pisnom 13. jan. je dr. Žolger predložil načrt ljubljanske komisije min, predsedniku Protiču ter predlagal, da se pokličejo re-le renti za posamezne stroke v Belgrad kjer se naj pod vodstvom kompetetnih ministerstev definitivno formulirajo predlogi teh referentov ki naj bi potem služili za podlago dela na mirovno konferenci.
Ali k vsemu temu ni prišlo, facit je, da Delegacija ni dobila v Pariz nobenih enotnih, skupnih, po vladi utrjenih navodil in in-
ali četrtem mestu. Navidezno namerč je Protič kazal kot bi v ministerskem svetu zapovrsti-tev delegatov ne bila igrala nobene vloge, a slovenska ministra sta Žolgerja informirala, da je v ministerskem svetu ravno vprašanje zapovrstnosti tvorilo predmet debate in da se je ravno radi tega izrecno njegovo ime postavilo na tretje mesto, da bode tudi tedaj ko se nam ne dovoli več kakor , treh polnomočnih delegatov, med temi eden Slovenec.
Toda Žolger se ni dalje spuščal v stvarno debato nego je rekel Protiču, da naj rešijo to vprašanje brez njega oni faktorji, ki i so ga imenovali.
Dejstvo je da je belgrajska j vlada sporočila v Pariz sledečo i listo: Pašič, Trumbič, Vesnič Žolger itd. V srbskih krogih je j vzbudilo nekolike pomisleke
strukcij za njeno težavno in od- imenovanje bizšega avstrijskega govorno delo.	ministra za delegata ker so se
Dr. Žolger je izročil Protiču bali, da bi taka oseba ne vživala tudi načrt poslovnika za jugo-' popolnega zaupanja Entente. slovansko delegacijo v Parizu, ki I Ko je dospel 9. januarja milje ga bil izdelal z dr. Pitamicein a jnister Kramer v Belgrad, je spra-
Mathevv B. Dymond MD., CM. Ontarijski minister zdravja.
Raziskovanje nečistega zraka od Niagara-on-the-Lake do Fort Erie na kanadski strani Niagara reke je bilo pravkar končano. Raziskovanje ie vršil oddelek za kontrolo nečistega zraka pri on-tarijskem oddelku za zdravje.
Ta oddelek, čeprav star šele tri leta, je pokraiinski pregledo-valec in svetovalec o nečistem
zraku in to raziskovanje, ki je
vil to zadevo 12. januarja še enkrat v ministerski svet ter protestiral proti naknadni spremembi prvotnega sklepa. Za ra-zultat posvetovanja te seje Žolger nikdar ni zvedel, a vlada mu je izročila akredentiale, ki se je popolnoma enako glasilo kakor za Pašiča in Trumbiča.
(Nadaljevanje sledi)
bilo pravkar zaključeno, je tipičen primer dela, ki ga ta oddelek vrši.
Vpostavl jenih je bilo šest postaj za zbiranje zračnih vzorcev. Dve v Niagara Falls in po ena v Chippavva, Stanford, Oueenston in Fort Erie. Podatki teh zbranih vzorcev so vsebovali različno stopnjo zračne nečistoče, ki se je
nahajala v atmosferi vsakega okrožja in onečiščena stopnja zraka je bila ugotovljena za vsako izmed šestih postaj za dobo
enega leta. To raziskovanje je bilo še posebej važno, kajti ta okrožja so močno onečiščena iz različnih vzrokov in virov.
Raziskovanje je potekalo roko v roki s sličnim, ki ga je vršil na drugi strani reke oddelek za raziskovanje nečistega zraka za mesto Nevv York. Skupna študija bo dala dober vpogled v to, kako onečiščeni zrak kroži z ene strani na drugo v obmejnem pasu.
Kjerkoli v pokrajini nastane problem zračne nečistoče, je oddelek za zdravstvo v Ontariju
pripravljen narediti preiskavo ter dati na podlagi nje nasvete za nadalnjo kontrolo.
Škoda, narejena poljskim pridelkom v Port Colborurnu je bila velika. Povzročil jo je nečisti zrak. Oddelek je pregledal in našel vzroke, ki kažejo, da je bližnja industrija kriva te škode. Š sodelovanjem odgovornega podjetja jo bili storjeni koraki, da se znxa nečistočna stopnja
zraka.
Zakoni dovoljujejo občinam v Ontariju, da izdajajo dodatne zakone za kontrolo zračne nečistoče in oddelek jim pomaga na vseh področjih. Posodi jim orodje za pregled "stopnje" zračne nečistoče, da jim nasvete za osnovne preglede, svetuje in pripravi dodatne zakone ter izšola krajevne kontrolorje, ki kontrolirajo zrak ter izvajajo zakonodajo.
Osebje oddelka pouči lokalne zdravstvene činitelje, kakor tudi zato poklicne ustanove.
V svojih laboratorijih na 67. College St. v Torontu oddelek za pregledovanje vrši važno raziskovanje z najnovejšimi in-
natančnimi stroji. Delo, ki se izvrši tukaj, in pa posebna ra-ziskavanja v vsej pokrajini pomagajo v borbi proti temu škodljivcu zdravja.
Kakršna koli vprašanja v pogledu oddelka in njegovega dela na tem področju, ali nasveti za to kolono naj bodo poslani na: Director of Information and Publicity, Ontario Department of Health, Queen's Park, Toronto.
segel v debato gledfc visokih stroškov pokopa v Kanadi in je izjavil, da "je kaj možno, da bodo nezadovoljne krščanske občine organizirale zadruge, ki bodo delovale v smislu zahtev krščanske vesti in primerno njihovim sredstvom"..
• Katoliške organizacije v Montrealu so sprejele na posebnem sestanku resolucijo, v kateri zahtevajo, da postane Loyola College v Montrealu priznan kot univerza.
....• The Coady Interantmtat Institue v Antigonishu sta podprla v januarskih številkah The Canadian League, glasilo Katoliške ženske zveze za Kanado in Social Order, glasilo jezuitskega centra za socialne vede v St. Louisu, Mo.
Katoliškega Centra Srebrni jubilej
Katoliški center v okviru katoliškega vseušilišča v Ottavvi je pred kratkim praznoval 25 letnico obstoja. Od skromnega urada v kleti se je razvil v inštitucijo, ki poseduje- Že nekaj let trinad-štopno poslopje v Ottavvi in za-posljuje 60 oseb. Posebno znan je po svojem dopisnem tečaju za zakon, ki ga trenutno tiskajo v 16 jezikih ter ga uporabljajo v 25 deželah. Razen tega tiska nešteto brošur, nedeljske liste v angleščini in francoščini i.t.d. Za duhovnike razpošilja osnutke za govore, Dvakrat na mesec razpošiljajo celo na magnetne trakove posnete pridige, ki gredo po celem svetu.
CANADA
VAŽNO
%
SPOROČILO
Če ste prispeli v Kanado pred nedavnim, Vam	Modro boste ravnali, če boste vse natanko
bodo verjetno neznane nekatere značilnosti	raziskali, predno podpišete pogodbo. Če se
kanadskega poslovnega življenja. Predno	Vam pojavijo kaki dvomi, vprašajte za svet
kupite drage stvari ali služnosti, se prepričajte,	kako zanesljivo organizacijo kot je Better
da razumete pogoje nakupa.	Business Bureau. Ta urad sestavlja listo pri-
Nekateri novi priseljenci so plačali visoko	tožb proti podjetjem, ki so osumljene varanja
ceno za služnosti, ki jih nudijo z veseljem	ali nepoštenih poslovnih metod. Nasvet odvet-
brezplačno državni uradi in zasebne organi-	nika Vas bo tudi zavaroval,
zacije.	Če mislite, da ste postali morda žrtev nepošte-
Drugi zopet so se zavezali, da bodo plačali	nih poslovnih metod, se obrnite na najbližjega
pretirano visoke obresti, ali pa so podpisali	uradnika za vseljevanje ali na predstavnika
pogodbe, po kateri morajo plačati mnogo	etnične skupine, ki ji pripadate. Ti Vam bodo
več kot so pričakovali.	radi pomagali.
Ellen L. Fairclough Minister of Citizenship and Immigration