T r, Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA r list sloveiiskihdelavceV T Ameriki. i The largest Slovenian Daily m the United Slates. Fund every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFOH: OOKTLAJfDT 1876 N0.242. — ŠTEV.24Z Eafnd m ItcoBd Ola— MatUr, September 81, 1908, at tha PortOffica at New York, H. Y., under Ad of Oongreee of March «,187» g win Li ev< I MM "TtBTHIM Mi i I NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 15, 1928. — PONDELJEK, 15. OKTOBRA 1928~ TELEFON: OORTLANDT 8879 VOLUME XXXYL — LETNIK XXX71 SMITH ZA DELAVCE IN FARMERJE TARIF ZA ZAVAROVANJE JE EDEN NJEGOVIH ŠTEVILNIH CILJEV Smith je zagovarjal v imenu svoje stranke tarif za zavarovanje. Nasprotuje velikim izpremembam V svojem govoru v Louisville je ugotovil devet točk ter obljubil stabilnost industrijam in delavstvu Združenih držav. LOUISVILLE, Ky., 14. oktobra. — Governer Alfred Smith iz New Yorka, demokratični predsedniški nominiranec, je obljubil, da bosta on in njegova stranka nasprotovala vsaki splošni reviziji Fordney—McCumber republikanske tarifne postave v slučaju njegove izvolitve. V politično revolucijonarni izjavi pred množico kakih i 4,000 ljudi, je kandidat nepreklicno izročil demokratično stranko protektivnemu tarifu ter skušal pokopati veliko ekonomsko vprašanje, ki je stalo med obema glavnima strankama tekom glavnega dela preteklega stoletja. Kandidat je najprej prečital tarifni program devetih točk ter skušal nato pomiriti splošno razširjena vznemirjenja, da bo prinesla demokratična vlada trde čase. — Jaz rečem ameriškemu delavcu, — je slovesno izjavil, — da ne bo storila demokratična stranka niti ene same stvari, ki bi vzela iz njegove tedenske plače le pet centov. — Ameriškemu farmerju pa rečem, da bo sto-rila stranka vse, kar je v njeni moči, da vrne v njegov žep vse, kar spada tjakaj. Mi pravimo ftadalje, da ne bo storjeno ni-česar, kar bi spravilo v zadrege ali se količkaj vrne-šavalo v legitimni napredek trgovine, velike ali male. — Niti Underwood, niti kaka druga tarifna predloga ne bo predstavljala uzorca, da izvede svojo tarifno politiko, — je izjavil Smith, ki je zavrnil ugotovila republikanskih govornikov, da se je popolnoma izročil Underwoodovemu načrtu v svojem sprejemnem govoru. — Obe stranki sta imeli napake glede tarifa, — je trdil governer Smith. Njegova lastna stranka je izpremenila fronto vsled priznanje po vojnih raz mer. ki so zahtevale protektivni tarif "do skrajnih meja'% ter priseljevanje, da se vzdrži ameriški Standard življenja in plač proti uničujoči inozemski kompeticiji. PRENAŠALCI TIFUSA V N Y. Le pet teh nesrečnikov je zaprtih. — Drugi so na prostem, ase morajo držati gotovih predpisov, da se prepreči razširjenje nevarne bolezni. POLICIST ARETIRAN RADI UMORA Polici.l je bil pridržan radi umora porterja v beznici, ki je bila baje last policista.— Dva Zida, bartender in njegov brat, sta na varnem kot "očividca" za nadaljno zaslišanje, policist Eugene H i srpi lis. star 31 lot, prideljen postaji v Bronx Parku, je bil pridržan od sodnika Dodge v Harteni sodišču brez jam-* ker je bil obdolžen umora. V torek zjutraj bo zaslišan v Home-title mh1h*Vm. Kot pojasujKMiuo včeraj, je bil HiggioA aretiran j>o usode polnem streljanju na William Henrv-ja, iwwterja v neki beanier v drugem nadstropju nake h we na 121. eesli. Henry je umrl v Harlem bojniei včeraj zjutraj. IfijrginA je brl aretiran od detektiva Edvarda Beer, prkleljenega avtomobikkemu oddelku, ki j« slišal dva aire* lleer je rekel, da je stal ffitLs za barn, z revolverjem v roki. Iz nato »>lede<-efra zaslišanja je razvidiv>. da je Lli^iiis najbrž I streljal na Henrv-ja, ki je bil nastavljen v beznici. ker je baje kradel in pil žganje, namenjeno za prodajo. Htggios je bil baje lastnik ali solastnik beznk*e; v kateri je bil izvršen umor. V beznici je prijela policija tudi dva Žida. bartenderja Williama C oh ena in njegovega brata .Johna, ■ki pa se delata popolnoma nevednim v ceLi zadevi. Po ulicah New Yorka hodi vsaki dan preko dvesto prenašalcev lepra rja ali tifusa, ki lahko za-poč-uo nebroj epidemij te nevarne bolezni. Te žrtve enega, najbolj čudnih pojavov medicine se zavedajo svoje napake, vedo. da so zaznamovani za življenje in vedo tudi, kako morajo vzd^ati obuženje od svojih druzrn. prijateljev ter .splošne javnosti. Dokler pa tega ne store, se izpostavijo aretaciji ali pridržanju za celo življenje v eni občinskih izolacijskih bolnic. PrenašaJci tifusa so bili nekoč v njih žil vi jen ju zadeti od te bolezni. čeprav je par redkih primer, v katerih niso bili nikdar bolni na legarju. Kakorhitro pa postane prenašalec tifusovih bacilov, postane nedovzeten za -tifus, a ga lahko prenese na številne druge v kateremkoli čas*i. V.saka žrtev tifusa, .soglasno z zdravstvenim depart mentom, je nrnžni prenašalec tifusa od dveh do šestih tednov po njegovem o-krevanju. To tej dobi pa jHVstane-ta le dva ali trrje žrtev od stotih prenašahri 'tifusa, ker se ne morejo iznebitt baerlov. Njih prostost v New Yorkii je popolnoma odvisna od upoštevanja pravil, katera je uveljavil zanje zdravstveni department. Vsak prenašalec tifusa je zaznamovan v tem departmentu ter strogo nadzorovan. Kakorhitro se preseli v kako drugo mesto, je obveščen o tem -zdravstveni department dotienegra kraja, ki dobi tudi kopijo njegovega rekorda. A" nasprotju z zločincem, ki lahko vrši svoj posel številna leta, pred no je zasajen, se ujame pre-našalea tifusa takoj. Ker je znanost uničenja baeilov na preitašal-eih šele v razvojnem stadiju, se more izn^biti tak človek nadzorstva le s smrtjo ali svojo zmožnostjo. da-iztrebi bacil tifusa -kmalu po svojem okrevanju. DINAMTNA RAZSTRELBA HENRV MILLM WASH. D. C. Pred kratkim so pri Falling Waters, AY. Ya., razstrelili hrib. v katerem je bilo 200.000 ton apnnenea. Dvajset ton diiiamita je na enkrat ekplodiralo. ^lika nam kaze fotografe, ki so riskirali svoje življenje, da .so natoavili slike za časopise. iztočni I svojem Chamberlin je videl giroplan. LE BOUftGET. Francija. 14. oktobra. — Clarence Chamberlin, ameriški transa t lantnski letalec, je videl včeraj prvikrat giroplan. katerega je iznašei Juan de la Cier-va. Stroj, z dvema potnikoma na krovu, je dospel >z Valenciennes, ko je £otel odleteti Chamberlin v amfibijskem aeroplanu proti Beri mu. Amerikanec je opazoval prista-nje giroplajia ter dal izraza svojemu začudenju, kako malo proerto-Ta rabi to noro letalo. VSA POSADKA FRANCOSKEGA SUBMARINA JE MRTVA Pariz je hil informiran, da je umrlo dne 3. oktobra 43 mož, ki so bili v podmorskem čolnu. — Pod« morski čoln Ondine je bil potopljen v Atlantiku cd grškega tovornega parnika, ki je obvestil Rotterdam devet dni pozneje. PARIZ, Francija, 13. oktobra. — Podmorski čoln Ondine, ki bi moral pripadati najmočnejši in najnovejši skupini francoske mornarice, je na dnu oceana, in vsa posadka, obstoječa iz treh častnikov in štirideset mož, je mrtva. Usoda krasotice, kateri • ^orijar«ko ministrstvo je izvedelo včeraj zvečer v svojo veliko }>otrto.sr. da se je pripetila tragedija krog polnoči :J. oktobra, ko je bil ]K>dmorski čoln potopljen nedaleč od Oporta od grškega tO-vorneg-a parnika 'Gonlandris". Vest o tem je prišla v kratkih sporoči-lli francoskega konzula v Rotterdam 11. Smitha ni mogoče poraziti. STAMFORD, Conn.. 14. okt. — Ce bi Alfred E. Smith iz Xew Yorka posnemal vzgled Alfred Eiige- «o nazdravljali kralji. CHICAGO. III.. 14. oktodbra. — Anita Keep, inkaška lepotica, ki je nekoč vladala razkošno v svoji lastni vili v Monte Carin kot fa-voritka evroiwkih jilemenita^ev. živi darnes v neki pritličili sobi v South Side Chkragn. Podnevi riba rla, a skrajno Težko ji je 'dobiti dela. Ima še vedno sinje o«m. vsled katerih je postala ljubljenka Edvarda VII.. velikega kneza Cirila, grofa T^i-stoja. Williama Leeds in drugih. Mrs. Keep je prvikrat nastopila na nekem dobrodelnem plesu v Cliicagupred pet hi tridesetimi leti, kot- žena Billy Keep-a. odvetni-škegra partnerja. Prank O. Lowde-lia. M'rs. Keep je zapustila .svojega moža vee let pozneje ter odšla v Evropo. Xjen mož se je ustrelil leta 190G. Mrzlejse vreme. Mrzli veter ki je pričel pihati v ne Smitha. bi zmagal v mestu Nut- Xew Yorku v nedeljo zjutraj, ter meg države z veiliko večino. hitro oprostil mesto neznosne vm- Mornariško ministrstvo si nikakor ne 'more pojasniti, zakaj je kapitan grškega parnika čakal do včeraj, da prijavi nesrečo. Presenečeno je bilo tudi od dejstva, da je grški pa mi k opustil iskanje preživelih v teku dveh ur potem, ko je zadel ob podmorski čoln "Ondine". Xa temelju lastnega priznanja kapitana je bila noč jasno In tudi morje je bilo precej mirno. Minist rstvo je bilo pripravljeno '.uti slabe .stvari glede podmorskega čolna "Ondine". ker se je čoln zakasnil tri dni od svojega namenjenega pristana, ki je bil Bizerta v Tunisu. na .severni obali Afrike. Namenjen je bil tjakaj na poskusnem potovanju, ker je odšel iz Cherebourga dne 1. oktobra. Oficijelni komunikeji zadnjih 3 dni so dajali zraza optimizmu, radi priznane zmožnosti poveljnika podmorskega čo-lna "Ondine". Domnevalo pa se je. da se je najbrž nekaj pokvarilo v strojih in (la bi bil vsled tega podmorski čoln zmožen stopki v stik z obrežnimi postajami. Mornariški častniki pa niso bili niti malo •pripravljeni izvedeti, d* ^ BALTIMORE, 14. oktobra. — NIČA. Francija. 14. oktobra, — 'je poteklo devet dni .predno je bi-Padanje Števila poročnih licenc, Mrs. Victoria Forde Mix, iy Živi lo podano kako sporočilo glede u-izdanih v Baltimore, je vzbudilo že dva meseca tukaj v samoti, je *ode podmorskega čolna. Presene-špekuaeije glede vzroka. Nekate- izjavila, da ne namerava ni kake čeni so bili nad obnašanjem gr-ri so (mnenja, da služijo številne razporoke od svojega moža, zna- škega kapitana v tem oziru ter ni-mlhde deklice lepe denarje in da nega kino-igralca. Tom Mixa. zavlačujejo vsled tega poroke. I — Lažje je dobiti razporoko se-Medtem pa, ko se" je število po- daj v Ameriki kot pa v Franciji, rok CTrajwdo, j« poskočilo števi- j— je rekla, — ja* ne.nameravam lo kfttar. _ Jm xa enkrat nobene ločitve. Pri občinskih volitvah je porazil ta Smith pet nasprotnikov za urad pri veliki poroti. On je bil že tretjič izvoljen v urad. ki je časten. čine zadnjih par dni. bo trajal £e naprej, kot javljajo poročila vremenskega urada. Bfcizard. ki je pokril s snegom Smith iz Stamforda je doma iz razširne ravnine Za pada. najbrž Xew Yorka ter republikance. Star ne bo dosegel" mesta Xew York, a je osem in sede«mdeset let in sa- bo prinesel me.stu mrzlo vreme pro- mee. Manj porok in vec ločitev. ti k on en tedna. — Nikake razporoke, pravi Mrs. Mix. MUSSOLINI HOČE Z DAVKI POVEČATI PREBIVALSTVO ITALIJE Mussolini se zavzema za nadaljne davke na samce. Uveljaviti hoče poseben naddavek na njih dohodke. — Samci se pritcžujejo in zahtevajo, naj bodo tudi samice obdavčene. RIM, Italija, 14. oktobra. — Ministrski predsed nik Mussolini sanja o cesarstvu, ki bi spominjalo na nekdanjo slavo Rima, ter uvideva bistveno potrebo bolj številnih porok in naraščajoče lestvice rojstev. VELIK NAVAL V LAKEHURSTU Velike množice so prišle od vseh strani v Lake-hurst, da vidijo pristati Zeppelina. — Mesto je bilo v zastavah. LAKEHURST. X. J.. 14. okt. — Tukaj nastanjeni mornariški iinH-niki so trdni v svojem mnenju, da bo i'Graf Zeppelin", nova nemška krlžarka. varr# zasidrana do nedelje zvečer v tmkajšnji mornariški zračni po^tuji. poleg po sest rimske ladje "Los Angeles". Ti Častniki bodo imeli nalogo spraviti nemško zračno ladjo na varno, kakorhitro bo dovršila svoj transa t lan tisk i polet. Kakorhitro se bo zračna ladja spustila k tlom, bo ameriška posadka zgrabila vrvi ter jo stegnila navzdol toliko, tla bodo lahko nadaljne .stotine ljudi zgrabile vrvi. Če ba treba nato pritrditi zra.'-no ladjo k jarbolu. bodo odvedli ljudje zračno ladjo v dotični del polja. Posadka na jarbolu bo čakala s svojimi tremi močnimi vrvmi, ki bodo pritrjene na rilec Zeppelina. Na pristalni jarbol pa bo pritrjen "Graf Zeppelin" le v slučaju, da ga ne bo mogoče spraviti v lopo radi nasprotnih ali štranskiJi vetrov. Zadnja poročila pravijo, rla bo dospel Zeppelin enkrat v ponde-ljek. Včeraj je izdal edikt. katerega so pričakovali že dalj časa, da morajo plačati italijanski sameTsvoji vladi več za privilegij, da se v/drže poroke. I*ričenši z Xovim letom bodo morali plačevati povečan samski da vek, ki bo znašal od do $5.00 v lirah. To pa ni še vse. Kazven tesja je še nad-davek na zaslužene dohodke neporočenih. Iz posebnega samskega davka upa zbrati zakladnica toliko lir. tla bo.lo odgovarjale nekako petini milijonom ameriških dolarjev. Samci v Rimu se pritožujejo. Oni opozarjajo na izvanredno po-\ Lšanje življensfcih .stroškov, na pomanjkanje stanovanj. primernih za vzgajanje velikih družin in ne demoraltzujo.*« nazore modernih deklic. — Moderne deklice žive le za razkošje. — pravijo ftamci vsi obupani. Trdijo, da ljubijo deklice le rsizkoš.ie in ničesar drugega. Posebni davek dela njih že itak težavni problem še težjim. C al les bo ohranil krmilo v Mehiki. -MEXICO OITYV Mehika. Y2. oktobra. — Predsednik CaJlcs je informiral trgovsko zbornico v Monterey, da ne bo mogel sprejeti ponudbe, da prebiva tam po koncu svojega termina, do 1. decembra. Ponx-ilo se je smatralo tukaj za potrdilo, da t>o Calles vodil predlagano liaeijonalno stranko. sestavljeno iz pristašev revolucionarne stranke in da bo s tem obdržal .svojo roko nad glavnim mestom. Fletcher bo resigniral. __RIM, Italija. 12. oktobra. — 11 let try P. Fletcher, ameriški po- R0JAKI, NAROČAJTE 8E NA Planik, je rekel danes, da bo njp-"GLAS NAHODA". NAJVEČJI gova resignaeija r rokah novega 3L0VENSKI DNEViTIK V ZDE. predsednika, neglede na to, Če bo 0EŽAVAH. i izvoljen Hoover ali Smith. so prav nič prikrivali svojega o-gorčenja nad obnašanjem posadke grške ladje, ki je izvedla le t»ovršno preiskavo ter odjadrala nato mimo naprej. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku; v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 " 2,500 ....... $ 45.75 5,000 ....... $ 91,00 " 10,000 ....... |181,00 " 11,110 ....... $200,00 Lir v Italijo 100 ....................$ 6.90 200 ....................$11.50 300 ....................$16.95 500 1000 $27.75 $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; sa $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka-«j!ih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REONO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 92 COBTLANDT STREET, NEW .TORE, N, X. TZLBFHOXX: ČbBTIANDT MS7 »A mi&M GLAS NARODA 15. OST. 1928 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Frank S#b>er, President__Lonia Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 02 Cortiandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Zanimivosti iz Jugoslavije. " GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado ............................&.00 Za pol leta ................................$5.00 Za četrt leta ..........................$1.50 Subscription Yearly $6.00 V lopi i Lik a k arij era Srba Djorica v Parizu. Pariška policija je aretirala nevarno vlomilsko družbo, ki ima na vesti vase večje vlome zadnjega časa v Parizu in katero so tvorili Srbi pod vodstvom nekega Milana Djoriča. Djorie je iz Beograda in je živel v Parizu z-do razkošno. JZnal si je pridobiti dostop v naj-Za New York za celo leto ~..$7.00 (boljšo pariško družbo. Nastopal je Za pol leta ............................„.$3.50. vedno zelo samostojno in je bil Za inozemstvo ta celo leto „..$7.00(vedno oblečen po najnovejši mo- Za pol leta ............................$3.50 d i. Govori več jezikov, kar mu pri vlomih Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar na^ se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, ds se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._____ "GLAS NARODA' 82 Cortiandt Street, Telephone: Cortiandt 2876 New York, N. Y. večjega stila prav dobro služilo. Svoje žrtve je Djorič ob-iskavaj vedno raa.sk i ran in z rokavicami na rokah. Vlomil je v češkoslovaško poslaništvo, kjer je je oropal paslanikovo ženo Osusko. Pdne>el ji je nakit v vrednosti 150 tisoč Din. Zanimive so okol-Tiosti tega velikega vloma. Okoli 4. ure zjutraj se je paslanikova so proga prebudila, Zdelo se ji je, da čuje ropot v sobi. Istočasno je zagledala pred seboj vlomi!ca črno svileno masko na obrazu, z VZROKI BOLJŠEVIZMA Gotovi krogi v Združenih državah se boje boljševiz ma kot samega vraga. Vsako trše izpregovorjeno besedo smatrajo za izraz j rokavicami na rokah in s samo- , . __i« kresom naperjenim na nio. Osuska nevarnosti, ki jim preti. . . .. . . . w . , .. • i • • je krikmla. toda vlomilec p je za- In v koš boljševizma zmečejo vse, kar .jim m povelji: ?r02il da jo ^^ ^ ^ ^ strajke, upravičene zahteve delavcev, odkritosrčnost ca- Vprašal jo je. kje je njen raož. sopisov ill drugih javnih glasnikov. Osuska se je skušala pomiriti in Vse, kar jim ni po volji, smrdi po boljševizmu, vse je £ odgovarila. da je mož odsoten. Vlomilec je stopil v drugo sobo. treba šiloma zatretL ^ ^ (Gaspa je hoto]a to izkorLsritl iD Tem ljudem je tudi uspelo, da Združene države se do pianiia k vratom tPr ylh hote]a danes niso priznale sovjetske Rusije, kar jasno dokazuje'zapreti. Njeno namero je vlomilec kdo ie V Združenih drŽavah pravi gospodar. pravočasno opazi! in jo preseneeil. * . „, .. . ...... i •• ~ - ji > Nato je ponovno naperil samokres Proti strajkarjem izdajajo mjunkcije, ze itak picU,^ njo .. zapovedal da mwa delavske plače še vedno nižajo, onega, ki niigo glasneje v p0Stelj0 in d;, ne sme ga. zahteva svojo pravico, pa vržejo v ječo. Toda T-e človek prav preudari, ni na svetu večjega ko-tišča za boljševizem in za boljševiške ideje kot so Združene države. Na eni strani neizmerno bogastvo, na drugi siromaštvo in revščina brez primere. Za primer naj navedemo sledeče poročilo: V New York se je priselil premogovni magnat^ej je Djyri6 ^^ drapocenasti John Markle ter bo preživel v samotni slavi leta, ki so mu za pol milijona frankov. Tudi tu tudi njegova tolpa, ki je štela 8 članov, samih Srbijancev. Tolpa je v Parizu in okolici pokradla dragocenosti za nad 2 milijona frankov. Djorič in njegovi tovariši so Sp vedli pri zaslišanju zelo cinično. ATENTAT-VZOREC BREZ VREDNOSTI V Milanu .so culi potniki, ki so obiskali v zgodnjih jutranjih urah zelo (oživljeno Via Durini, strahovit pot iz bližnjega hotela "Vitoria." Hitro se je zvedelo, da je eksplodirala ,neka postna pošilijka. Komu je bila namenjena? Vladimir Štefanov je 45 let star ruski in begunec. V car-ski vojski je bil častnik in še danes drži na carja. Ves njegov zna čaj priporočilo popolnega zaupanja: Štefanov je zvest, za neslijiv. discipliniran ter čut mnogo odgovornosti. Lastnik ho tela ga je imel zelo rad. Stefi nov je že pet let pri njem in se je v službi tako izkazal, da ie končno splezal do ravnatelja hotela. Pravijo, da si je težko misliti sedanji hotel brez Štefanova. Veter, burja in vihar. uiti. Udaril jo je tudi s pesrjo po glavi in nato pograbil vse, kar n»u je prišlo pod roko. Ravno tako je Djorie vlomil v stanovanje gospe Bernheim, žene bogatega pariške-fja tre spozna po tem, da provzroča stalno tresenje listja in drobnih vejic. Tak veter raztegne lahko zastavo. Zmeren veter ("moderate wind) piha 13 do 18 milj na uro in vzdi ga prah in smeti; drobne veje sfe tresejo in nagibljojo. Sveži vetrovi (fresh winds) i-majo brzino od 19 do 24 milj na V uro: majhna listnata dreva se za čenjajo nagibati. Grebenasti valčki se začenjajo ustvarjati na no traujih vodah. Pri močnih vetrovih (strong winds) gibljejo se velike veje ii> cela drevesa; hoja proti vetru je neprijetna in veter žvižga v brzo javnih in telefonskih žicah. Brzi gel brzino 132 in morda 150 milj in je bil zato izredno silen. Pot, koder se pomikajo zapadno indijski orkani, je v splošnem ve dno ista, ali v podrobnosti je pre cej razlike. Nekateri se dotaknejo onega kraja, drugi divjajo naj več v kaki drugi bližini. V m or kani s£ pa pomikajo proti severu. Mnogo orkanov krene proti .se veru precej vzhodno od Portorica in se razdivjajo na morju. Mnogi drugi orkani .se dotikajo južnega dela tega otoka, kakor tudi otokov Haiti in Kube. Ali dostikrat se je že zgodilo, tla je orkan pre-gazil svojo pot sredi čez Portorict in bližnje otoke. Ker orkani nastanejo vsled vza jemnega vpliva vročine in zračne ga tlaka, imamo orkane ponajvei poleti in v razni jeseni, ko so 5 občutni učinki nakopičene .-.olčne vročine. Portorico ni imel nikakega orkana v juniju tekom minolih 40 let. Le eden ali dva sta s-* pripetila v juliju. V mesecih avgustu. septembru in oktobru pa je o-tok mnogokrat trpel v^led razdira jocih \^harjev različnih bnzin. Samo za shižincad ima na razpolago osemnajst sob. — V stanovanju je štiriindvajset kopalnih sob, pet privatnih elevatorjev, šestindvajset telefonov in troje kuhinj. Iz nadstropja v nadstropje vodi stopnjišče iz črnega raramorja, ki je veljalo dvesto petdeset tisoč dolarjev. — V spodnjem nadstropju je salon, obednica, parlor, knjižnica, kuhinje, posebno konstruirana blagajna za dragocenosti, zajtrkovalniea in soba za posle. — V gornjem nadstropju so spalne sobe, oblaeihiice, kopalisra itd. — Milijonar bo imel na razpolago umetniško galerijo in dve knjižnici. Nobena soba ni manj kot trideset čevljev dolga in dvajset čevlje? široka. — Načrte za stanovanje je izdelal arhitekt E. J{. Carpenter. Tako se glasi kratko, toda zanimivo poročilo. Oitala ga bo ameriška javnost, in vsak sloj bo napravil o njem drugačen korpentar. Tud^ majnarji po okrajih trdega in mehkega premoga ga bodo čitali. ! Majnarji, ki so vsak dan, ko delajo, neprestano v pinrtui nevarnosti, ter za svoje rizkantno delo niti toliko ne zaslužijo, da bi pošteno preživeli sebe in svoje družino. Redemdesetletni samee-tnilijonar ima na razpolago petinštirideset razkošuo opremljenih sob. Maj na r, kateri mu je ustvaril bogastvo s svojim znojem in krvjo, si pa ob težkem delu ubija glavo, kaj bo ime-! Ia družina za večerjo. Taki slučaji kot smo ga zgoraj navedli, so najboljše sredstvo za vzbujanje, porajanje in širjene bolševiškib idej. Fbogi delavec si misli: —Slabše kot mi je, mi ne more biti, pa naj poskusim to ali ono. Slabše ne, edinole boljše je lahko. K a kupe boljše viške in komunistične literature ne toliko nezadovoljstva kot in jo začel dušiti. Izpustil jo je šele, ko mu je prisegla pri življenju •svojih otrok, da ne bo črhnila besede. Ko je vlomilec poba*a! v kovčeg vse dragocenosti, je sedel na divan in si prižgal cigareto. Na njeno vprašanje, zakaj ne odide, jo odgovoril, da se mora o.l-počiti in da se mu ne mudi. To sta dva najzanimivejša primera velikih vlomov Milana Djoriča. Pri drugih vlomih je sodelovala in odšel v stransko sobo. da bi odprl silovito trdo zvezani paket, ki je bil nanj osebno naslovljen. Komaj pa ga je razvezal, j" planil v njegov obraz ogenj. Istočasno je nekaj eksplodiralo. Ste-fanov padel na tla in zakričal: "Slep sem, slep sem!" Predmeti okoli njega so zaeeli gorati in nevarnost je bila, da zprori ce hotel, če ne bi bil vratar takoj začel z gasilnimi deli, brez ozira na lastno nevarnost. Medtem so hitro prihiteli drugi ljudje iz hotela in pomagali nesrečnemu Stefanovu. K sreči je imel Štefanov velika očala, ki so vsaj nekoliko ščitila njegove oči. Toda — kdo je storilec? Obdolžili so nekesa domačega služabnika. katerega je Štefanov odpustil. Pravijo, da je ta služabnik, preden odšel zagrozil, da se bo maščeval. Medtem pa je policija prišla na sled drugi oko-lnosti. Usodni paket je bil oddan na pošti v Parmi; napis na njem je bil nemški; ža vsebino pa je bilo napisano r vzorec brez vrednosti. Kod pa je paket oddal, pa seveda tudi policija ne ve. Morda bo najboljši izgovor italijanske policije, ko se ho praznih rok vrnila v Milan, ta, da se ne splača preiskovati vzorec brez vrednosti. Peter Zgaga ZAKAJ SO NAŠE POŠUJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE Udobnosti, ki Izvirajo Iz poslovanj* v velike pridejo našim strankam v korist. Nafti strsfild za psssmu ms nakazila so manjil. vsled tesar so cene pri nas niije kot pri agenta sli zavoda. U mor* poslati Vaio nakaznico v izvrienje v Nov York. našega poslovanj* je nedosegljiva, največjo velikega Nafto denarne nakaznice odpeftljemo s vsa U ki odpluje Is New York* — torn j brez j SAKSER STATE BAfif. Burja (gale) ima brzino otl 39 do 54 milj na uro. odlamlja veje z dreves, otežkoča hojo in utegne provzročiti neznatne škode zgradbam. Vrtinčast veter (whirlwind) je vrtinec zraka, ki zasuka j»rah navzgor. Nekoliko močnejši vrtinec strga listje s koruze in od piha nekoliko .sto čevljev visoko v zrak. Tornado je .silen, mogočen vrtince, ki se razteza le na malo razdalje; vsrka težke predmete ali jih zvija in izruva. Razdirajoče vetrove zovejo dostikrat "ciklone" (cyclones). Ali ta beseda ni. znanstven^, pravilna. Ciklon je pravzaprav krožil"1 .sistem vetrov, ki pokriva obširno površino (dostikrat 1000 milj v premeru). Za vremenoslovea so cikloni in anticikloni vsakdanja prikazen. Silni krožni sistem vetrov v tro-pienili in polutropičnih pokrajinah Atlantika in Centralne Amerike se zovejo orkani (hurricane). Zavzemajo znato površino in :-e pomikajo na dolgQ daljave. Sto milj na uro je navadno njihova maksimalna brzina, dasi se vsak »peter z brzino od več kot 75 milj nazivlje orkanom. Orkan, ki je razdejal Portorico in del Floride, je bil eden izmed največjih v zadnjih letih. Kje so rodijo ti orkani? National Geographic Society pravi, da se stvarjajo nad gorkim vodovjem, nekje med Zapadno Indijo in o-balijo Afrike. Začetkoma so bržkone lahni, mali vrtinci, ki pa čim dalje bolj zadobivajo v^mah radi razlike temperature in pritiska zraka, dokler ne postanejo orjaški vrtinci, vsrkajoči zrak iz vseh smeri proti sredini vrtinca kot kak vacuum cleaner. Dočim se zrak vrti okolo osrednje osi vrtinca z velikansko brzi-»no, se sama os vrtinca pomika od kraja do kraja precej počasi. Kdor stoji na poti, koder orkan divja, nima vtisa, da ti razdirajoči vetrovi so vrtinec. On vidi le posledice ravnega piha velike brzine. ki prekucne ladije. drevesa in zgradbe. Ali ako dolgo opazuje, bo videl, da naenkrat piha skoraj z obratne smeri. Te vetrova prov-zročuje vsrkajoča sila osrednjega vrtinca. Dočim se sama sredina u-tegne pomikati ob počasni brzini 8 do 10 milj na uro, vetrovi, ki dirjajo z vseh strani proti "trobi", dosegajo grozno brzino. Navadno je največja brzina teh ve-trotr 100 milj a* nro. Orkan, ki je 'divjal ▼ Portorico, je teto doae- Zadnji zapadno-indijski orkan, kakor večji del teh srednjeletnih viharjev, je bržkone nastal vzhodno od najbolj vzhodnega otoka Zapadne Tndie. Zadel je >r'i«li Malih Antil in provzroeil mnopi €kode na francoskem otoku Martinique. Na to se je pomaknil do Virprin Islands, ki spadajo k Združenim Državam. Le par ur kasneje -i«1 v-s;| viharja za lola San Juan, glavno mesto Ponm-i-ea. Pomaknil sp je naprej in postajal vedno Mlnejši. pregazi! o-<;ean in zadel Florido ter pojemajoč zadel tudi druse države. — "-Rep" viharja smo občutili ob vsej atlantiški obali Združenih držav, dasi do te la i je bil že raztrosil večji del svoje sile. Sedaj, ko to pišem, ni še Zepj». lina v New Yorku. Toda vsak ga pričakujejo. Zamuiriil se je s>koro za dva dn Včeraj so javljali po brezžičn m brzojavu, da postajajo pomik: nezadovoljni. da so nervozni, da mrmrajo in da se celo na glas pr. žujejo. Poveljnik Eokener jih toi . kot pač ve in zna. Tako nekako je bilo svoječasii Kohiinbu pri srcu ko so se mu pi -čeli puntati mornarji. Do včerajšnjega dne so i*ru potniki vsega v izobilju včeraj jim -pa skrvilL porcije. Edino: šaanpanjca in kavi jar ja je bajt v izobilju. In samo i/, tega razloga jim -vida marsikdo, ki trpi žejo ua t? ' riški celini, oziroma si žepn tol t z ničvredno 'broziro. Neki učenjak .ločnije ženske v dve vrsti: v take, ki so nespam-t-ne iti v take. ki so ]>reptrljive. Učenjaku ->e razpredelba p" srečila. Vsak moški jih lociij* v lepe in grde. Co je lepa. bo vsak moški prav rad prezrl njeno nespauiK I>a iprepirljivost. če je grda. ga pa ne bo mikala, magari da je obdarjena z vsemi dobrimi lastnostmi NAGLA SMRT PRI POŽARU Nekako »h pol 1. po polnoči je iz nepojasnjenih vrokov izbruhnil požar pri posestniku Franu Co-lariču na SI i novicah št. 1., p. d. pri Martinčku. Osen j je k sre'-i deloma zaradi dežja, deloma zaradi nastopa nekaterih gasilcev ostal lokaliziran na goreč" poslopje. Zgorel je zadnji, že .sf ari del pro-spodarbkega poslopja, obstoječ iz poda in kolarniee, kjer je bilo tudi nekaj gospodarskega orodja in vozov, ki .so tudi zgoreli. Ko so prebivalci tekli na mest^ požara, je hitela tja tudi družina posestnika Janeza Pavloviea. Cim pa je žena Ana Pavlovičeva zagledala v noči veliki plamen, se ie na potu naenkrat onesvestila, padla je na tla in takoj izdihnila. Ker je večina vaščanov med njimi tudi pogorelec, bila na prošče-nju Matere božje dobrega Sveta, kamor roma vsako leto več tisoč ljudi, dočim so Pavlovičevi imeli opravka s ponesrečeno ženo. ni bilo razen nekaterih bližnjih sosedov in kostanjeviških gasilcev nobenih ljudi, ki bi bili pomagali gasiti. Kljub temu pa se je posrečilo. da je Colaričev dom, kakor tudi hlev ostal lastniku ohranjen. Skoda pa vseeno znaša okoli 50 tisoč Din. Domneva se, da jf požar v nepazljivosti zanetil neki romar, k: je hotel deževno noč prespati na Colaričevein seniku. Neki drugi znanstvenik, zdravnik po poklicu, je pa tlojfnal: Odkar imajo ženske kratka krila, se je število nesreč znatno znižalo. Cp ibo ženska moda še nekaj časa tako na pre do v a La, kmalu m- bo več nobenega ponesrečenca v bolnišnici. * Nekateri moški so pravcate živi ne.o čemur priča naslerknji slučaj : Mlad zakonec je neusmiljrao pretepal svojo ženo. Ko je reva toliko opomogla, da je lahko ho-jt Ia, jo je ubrala naravnost na sodi šče tt-r ovadila neusmiljenega m,-ža. Sodnik :_ra je ]>ozval k sebi. ^a ■dobro oštel ter mu prisodil š-najst dni kazni. — Ali ste s ka-znijo zadovol; i — ga je vprašal. — Malo preveč je, gospod J,-nik. — Zakaj naj bi brlo preve — Pomisliti morate, da sva -. 1 mesec dni jKeročena in da še ni ...-nee medenih tednov. Ljudje, ki nikake ša-lo na ra mejo, se radi norčujejo na stro:-drugih ljudi. Na cestnem vogalu jp sedel možak in beračil. Navidez je imel v.sti ude zdrave. Mimo pride stara devica, in rač jo ogovori: — Lepa gospodična darujte kaj mbogemu slepcu. — Saj niste slapi. Saj vendar vidite. — Da. videl sem. trtda vaša lepota me je oslei>eda. Vsa ginjena mu je dala pol dolarja. * Začetkom prejšnjega tedna j«» umrlo v New Yorku na^l trideset oseb vsled zastrirpljenga žganja. Če volijo prohibicjonisti tozadevne rekorde, naj odmerijo tej številki častno mejsto. PRAV POCENI FARMA. Kupite fawno v sred-njem "Wis., vsa opremljena za nadaljevati, prav v sredi največje slovenske naselbine. Pišite za podrobnosti na: Palmer Vinger, Orenwood, Wis. (2x 15&16) APYEBTISE IN NARODA"! (i V zadnjih letih so se razmere ja-ko izpremenile. V'zemimo, da &i «i prej hoem obljubil pokazati nje pova dela v Petofijevern literar nem krožku. Neki tuji pisatelj: ei sem obljubil, da jo bom sam spremljal po Budimpešti. Nekemu domačemu pisatelju sem obljubil napisati uvod k njegovi knjigi. Kl*ojaču sem obljubil... ne, tejra ne povem, saj itak nisem držal obljube. Neki mladi vdovi se obljubil.... Tudi tega ne povem tla ne izgubim pri mladih vdovah ugleda. V takih razmerah sem bil pripravljen na to. da me bo čakal na pisalni mizi Eifflov stolp očitkov in psovk. Kajti odpotoval sem, ne da bi črhnil o tem besedico pesniku, drugemu pesniku, tretjemu pesniku, tuji p;sateljiei, domačemu literatu, krojaču in vdovi. Vsebine pisem vam ne bom na-vaal. Saj ne morete biti veseli, če me kdo zmerja. Omeniti hočem Namo največjo nesramnost: vdova se je v moji odsotnosti poročila. Zdaj se bom vedel v njeni družbi tako. kakor da bi se hotel tudi jaz z njo poročiti. V kupu obsežnih in nesramnih! dostojno povedal, da je Peter Ru-pisem sem našel bledozeleno pi- — Ne, toda govorila je o nekaki liliji. — O liliji? — Da, samo ne vem, o kakšni liliji. — O veli liliji. — Da. — Hvala, lahko greste. Slujra se jo počasi odmajal proti vratom. Videl sem. da mu še nekaj teži dušo. — Frane! — Izvolite, gospod ? — Kaj ste hoteli še reči? — Iskal je vas neki gospod. — Iskal me je ? — To se pravi ne vas, temveč velo lilijo. — Ne razumem. — Prišel je 710 odhodu one gospe in vprašal je. koga je iskala tu njegova zena. — In vi ste mu to povedali? — Da. —Osel. A kaj je dejal oni gospod ? — Razjezil se je in odjadral. In od tistega časa je vas že dvakrat iskal, milostivi gospod. Ta je pa lepa! Kavalirska zadeva z možem, čigar žene še nikoli nisem videl. Drn ga arhiva in arhiva cesarskega do-!dovini pa m^nda ni primera, da! Pozor, rojaki! Ii naslova na hrtu, katerega prejemata, j« raxvidmo; kdaj Vasi je naročnina posla. He čakajte to. raj, de se Vm opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem tltdečih naiib Murtopnikov: ma, sekcijski šef Mitis, zanimivo j bi vlada v takih zadevah tako knjigo pod naslovom "Življenje.škandalozno postopala. Že prvo Prestolonaslednika Rudolfa, "j uradno poročilo je bilo potvorje- FortSS^ Hoehersf. lir tudi svojo čast, da reši damo. nanca? Zelo sem radoveden. Postajal sem nestrpen. i Nato me je gospa prosila, naj — Povedel sem vam vse. Če j ji oprostim, češ da me smatra po pa niste s tem zadovoljni, me re-;m°jih delih za zelo plemenitega, šite najprej svoje cenjene prisot-j značanjnega, iskrenega in poštenosti, vse drugo pa urede najini I u**ga moža da ljubi, toda on ji je s prijatelji. 1 svojo ljubosumnostjo, nezaupa- Mož s črnimi brki je sedel v! njem zagrenil življenje. Poma-naslonjač in dejal: !gam da naj ji izlečiti njenega — Toda jaz ne želim dvoboja, J moža. drugače da skoči v Dunav. dokaze hočem imeti. Kaj takega ne more storiti ne po- — 0 čem? ilicija. Tu da lahko pomagajo — Da niste ljubček moje žene.jsam° pisatelji. — Eh, pustite me pri miru, Poslušal sem jo do konca, meša se vam! — Draga gospa, — sem dejal, — Morda, toda zakaj? Zato, —vaš raož je osel. (To sera mu ker obožavam svojo ženo! Oh,jbil dolžan!) Take žene, kakor dragi gospod, če bi vedeli, kako j ^ varajo svojih mož. De-strašno trpim že več tednov, bi;loma ga sieer razumem, ker vas mi gotovo pomagali, da se rešim ;zelo ljubi, toda s tem še ni reče semee, na katerem >ta bila na ro- Imel je prekrasne črne brke. bu naslikana dva zaljubljena go-,'&e SV°J živ dan nisem videl tako 1 oboka. Pismo je bilo pisano z lepih, gosiih in črnih. Zdaj razu-drobnimi črkami: j mfm, zakaj je imel ta človek, dve 1 krst ni imeni: Peter je imel brke, Rudolf pa zavest, da ima Peter take brke. (lospod. (V vas zanima trpljenje dame, čakajte 5. marea ob 11. dopoldne za Deakovrm kipom. Nagovorim vas sama. Vela lilija" Če me povabi kdo 10. aprila 1894, naj pridem 5 marea 1894 ob 11 dopoldne za Deakov kip. ne morem priti, dasi Deaka in nesrečne žene visoko enim. Kaj Ne kaši ja j te! I znebite se teh duiačih. nadležnih kaSIJev! Zaustavita narfieino ščegetanje e Severa« C o g g N Balsamom. Priljubljeno materam in otrokom nad 49 let. Varno, u-»pe«no. Lekarnar -o ravnali s j truplom prestolonaslednikove lju- Knjigaje napisana na podlagi ori. ( no. Zdravniška komisija je pr »-ginalnih listin iz dvornega arhiva.'Jgledala prestolona>lednikovo tru-Poleg drugih zanimivosti je v nji plo in sestavila uradno poročilo, tudi pismo grofa Josefa Hojosa o . toda tudi to poročilo na cesar-smrti prestolonaslednika Rudolfa, j jev ukaz potvorili. da bi mogli j Grof Ilojos, ki je bil zadnji večer,papežu sporočiti, da je bil presto-pred prestolonslednikovo smrtjo'lonaslednik blazen, ko se je ustre- INDIANA kot edini gost 11a večerji pri Ru-jlil. Drugače bi lfamreč papež ne Indlanajod«, Louis Banlcfe dolfu, je preživel usodno noč od dovolil cerkvenega pogreba, torka na sredo v Maverlingu* Prenočil je v hiši, ki stoji v neposredni bližini gradu. 1 biee. Na cesarjevo povelje so Grof Hojos sploh ni vedel, da'prišli ponoči ponje dvorni tajnik, se Marija Večer mudi v Mayer-.g™* Stockanu in njen stric Bal-Jingu. V sredo 30. januarja zju-jtazzi. Truplo so zavili v kožuh, traj bi moral prispeti k prestolo-j položili na voz in se odpeljali v nasledniku v posete njegov svak j Heiligenkreuz, kjer so Marijo Ye- prine Koburg. Okrog 8. zjutraj čer pokopali. Sestavili so proto-'' fpringfiekl Matija Barborlch. .... TT f , 11 i ^ v Summit, J. Horvath. so prisil Hojosa budit. Kastelanr^ol, v katerem je rečeno, da >o| W*nkegan, i- mu je sporočil, da je večkrat tr-; našli na katastru občine Majer- že Ze!enc kal na vrata prestolonaslednikov** |lin? žensko truplo s prestreljeno spalnice, da pe se ni nihče odzval, i glavo. Podpisane priče so spoza-Hojas je hitel v grad. toda sam j le v truplu baronico Marijo Veni upal odrediti, da bi vrata vlo- čer, ki so jo pokopali v Heilingen-mili. Šele ko je prišel princ Ko- kreuzu. burg, sta dala oba vrata s sekiro ni^io ♦* ... Ubla-sti so z vso vnemo jjoihi- razbiti. v., . eiJe vsako poroeilo o tragediji. V V spalnici so našli prestolona- i Berlinu so objavljali točno poro-slednika in Marijo Večer mriva. o Rudolfovi tragediji, na Du-Prvi hip so mislili, da sta se oba (naJu -so' pa to preprečili. Vsak v samomorilnem namenu zastrli-!vsaka tiskovina, ki je pri-pila. Toda Marija Večer je le-j poročilo o tragediji v žala v črni oblek: z rožami v la-;yerIin?u- ie v Avstriji takoj sell in v rokah na postelji tako! prepovedana. 39. februarja 188f> kakor na mrtvaškem odru. Iz- je dunajska policija zaplenilaf Frank"pueeijt kazalo se je, da je bila ustrelie-!izvodov inozemskih listov. _. , . . . EIj, Joa J. Peahel Fr. SmuIa na v glavo in da jo je ustrelil .. , . nr •• - , , ustreljene Manie A eeer prestolonaslednik, ki si je potem < - - , . , , , . , , , J H 'je napisala spomisko bresnro, ker pognal kroglo v glavo. . , ,. .... . . , so jo obsulI z očitki in psovkami. Kmalu je prispela uradna ko-'200 izvodov te"a memoranda je j ILLINOIS Aurora. J. VerDlcb Chicago: Joseyb PK '> J. BerCU!, Mri. F. Laurleb. Cfeero. J. Fabian. De Poe, Andrew Bpltlar Jolict, A. An zelo, Mary Bamblcb. Zaletel, John Kren. Joseph Hrovat La Salle, J. Spelieh. Mascoutah, Frank Angustln North ChlcaRO, Anton Kobal "ruiik 1'etkovšek in Ju- KANSAS Girard, Agne« Uočnl> Kansas City, Frank Ža«a» Pitisbarc. John Hepori. Euclid. F. Bajt. Girad, Anton Kagofle. Lorain, Louis Balant In J. Koala Niiies, Frank KopovSek. Warren, Mri. F. R louogstoHU. Anton KlkelJ. MARYLAND Steyer. J. Černe. KitunlUer, Fr. VodoDlree. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit. J. Bar lih. An t. Jaaeaich. MIN.NESOT* Cbisholm, Frank Oooie. A, Panian, Eveleth. Louis Gouie Gilbert. Louis Vessel. Hibbinr, John PovSe. Virginia, Frank Hrvatlcb .MISSOURI mLsija, ki je našla v prestolona-1 PolieV3« zaplenila takoj, ko j" Si. Louis, a. Kabreol. ^ . . . . ^ sledmkovi spalnici ve<; pisem. No- brosoru lzsla- Kako temeljito soi MONTANA Kaj ste tudi vi nesrečni? T . ■ . . * __i u- 1rr > » . . _ beno pismo pa ni b io naslovlieno.znak potlačiti vsako objektivno' Klein. Joi H Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le S2.se mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $L—. Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša oziroma najmanje 60 centov za nakazilo. ■ iM - --/H SAKSER STATE BANK 82 Cortl&Ddt Street : : New York, H. M ska soba. Iz vajinega pogovora bom takoj posnel. če ste ljubček moje žene ali ee sta se res prvič srečala. Zdaj pa pišite, moji ženi. Sedel sem in napisal to-le pismo : Draga gospa! Iskali ste me trikrat v času, ko sem bil na potovanju. Slučajno sem zvedel vaše ime in naslov. Dovolite torej, da se vam jutri ob desetih dopoldne poklonim. Ne jezite se name, da se kot tujec Rudolfa Szogyenvju, je bil ključ in pismeno naročilo, naj .s ključem odpre neko mizico v prestolo-naslednikovem stanovanju v Schonbrunnu. V predalčku so našli pisma, pisana že dva dni pred samomorom. Eno pismo je bilo namenjeno cesarici, drugo sestri Valeriji, tretje pa prestolo- n • ,, t . i ., i naslednikovi ženi Štefaniii. Tudi Gospa je prebledela ko zid. , A . . . J r»i -j • x med tenu pismi ni bilo nobeno na- Gledala je zdaj mene, zopet mene.; . 1 . u a t „ tv- i imenjeno cesarju. Iz pisem je ra7- zdaj svojega moza. >»aglo sem 1 JC izpil zadnji požirek čaja, obrisal sem si brado in dejal: pismo pa m bilo naslovlj na prestolonaslednikovega očeta, sodbo ° Rudolfovi tragediji, pri-eesarja Franca Jožefa. V pismu, dej-stvo- niti dvorni, niti dr-1 NEBRASKA namenjenem prijatelju princa John K. Bom. Washoe. L. Champa. ja. Tisti bip so se pojavili brki. Gin j eno so se tresli. — Oprosti, Olga nisem te poznal. In pokleknil je pred ženo, Morda je videl to v kaki francoski drami. vsiljujem v vaše stanovanje itd. sega moza. "— Draga gospa, izlečil sem va- Szekeres je pričital fmoje pismo. Ko je čital izraz "neznanec," se mu je vsak brk zganil, tak pooroglijivo se je zaliehetal. Mož je še vedno dvomil. — Imenitno. Toda obljubite mi še to, da do jutrišnjega sestanka ne boste več pisali moji ženi. — Čemu neki bi ji pl^al? — Namignili bi ji lahko, kako naj igra vlago neznanke. Stvar je postajala zabavna. — Če mi res ne zaupate, vas prosim, da ostanete pri meni do jutra ali pa pazite na svojo ženo, če bo dobila še kako pismo. — Bom pa že raje pazil na že no. — Kakor vam drago. Se priporočam. Pismo je sluga takoj odnesel dami in čez dvajset minut je tudi gospod Szekeres hitel domov. Ko sem drugi dan ob desetih dopoldne potrkal pri Szekeresu, nisem niti sam vedel, kakaen bo konec te čudovite pustolovščine. V predsobi me je pozdravila služkinja. — Katera soba je jedilnica! ■— sem jn vprašal. Pokazala mi je jedilnico. Vstopil sem in aedel mirno mizo. Kidala je priH* gospa. In IM- a* gocp*! Nikoli ie ni iael wtf vidno, da se prestolonaslednik ni ustrelil radi nesrečne ljubezni. V smrt je hotel zato, ker se je proti-vil takratni politiki avstrijske vlade in ker je prišel navzkriž z nemškim cesarjem Viljemom II. S svojim političnim naziranjem se In s tem sem ji povedal vse. Gospa je padla najprej možu. po-tem pa še meni na prsa. Toda komPromitiraI> ^ mož mi jo je takoj iztrgal in me!ral hoces nočeS P»z™ti. da tvori navdušeno objel. ;Tudi jaz sem se mu naglo iztrgal. — Gospod, vaša žena je angel. Dajem vam častno besedo, da mi-lostSve ne bom več. videl. 'njegova osebnost v Avstro-Ogr-ski kamen spodtike in celo nevarnosti. To priznava sam v nekem pismu. Prestolonaslednikov samomor je dokler se boste dostojno vedli.; Z^lfl^ Prešel takratne mo Pazite torej! In ponosno sem odhajal. Desnico mi je stiskala žena, levico pa mož. Tudi moja desnica je stiskala — toda levica ni vedela, kaj dela desnica. narhistične krose in zato so molčali o njem kakor grob. Da bi pa Rudolfovo tragedijo prikrili, so morali ponarediti več listin. Česar Franc Jožef je sam odredil, ižavni arhiv, niti arhiv cesarskega! O"®*11*' Btodsrlck. dvora ni imel nobenega izvoda! NEW YORK omenjene brošure. A ko se je ne- katerim inozemskim listom kljub . ... ..... v J OHIO temu posrečilo dobiti brošuro, soj Barbertco, John Balant, Joe HltL bili vsi dotični listi v Avstriji ta-. Cleveland, Anton Bobek, Charle« koj prepovedani. Sam cesar ie KarUn«er' 1x11118 Anton Sla- , ' , ... ... . . . I«ich, limth. Slnpnik. določit komisijo, ki je zbirala ve.«,, materijal v zadevi tragedije v!°B®GON ,r _ . .. .. . , . Oreffon «tj, J. Kohlar. Maverlmgu. Vsaka Imtina je bi-; la svečano zapečatena in sprav- PENNSYLVANIA Ambndge, Frank JakSe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock J. A. Germ. Broughtoa, Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tushar. A. Jerlna. Cocemaufh, J. Brezovec. J. Pik«, V. Bovanfiek. Crafton, Fr. Macbek. Expert, G. Previs, Louis SupaaCli. A. SkerU ljena v poseben zaboj, ki so ga T Vsak soctopnik Isda to, katero je prej^. Zastopnik« raln-kos toplo pri por« ifl—a« - Naročnina sa "Glas $2.00; tt 1M » lrnpi j* m. n 9ft* GLAS NAHODA 15. OKT 1928 Njegova žena. : KOMAH IZ ŽIVLJZHJJL ~ Za "Glas Naroda" priredil O. P« 29 (Nadaljevanje.) \ Kako negovano in zastraženo je živela v hiši svoyega možaKako ne.sikonrno in milo je skrbel za nj<-n bias0''' M n5kn ™r i" počitek! Zakaj Z;tkaj je stori! vse to? Kaj neki je ,mogla Liti nje- mu? Elegantna zastopnica njegove hiše. nakit v njeni. — ne dosti viv kot Mana gospodinja, katero se lahko odpusti. Kaj drugega? Tako se je vpraševala nemirno. Vroča želja je vst.n'a v njej. da 1*111 mu* Uiti vev, da postane potrebna iin nenadomestna v njegovem življenju. V Dvanajsto poglavje. KV je postala pridna učenka gosspe Ilaller. N> v.se mogoče iia<"i-ne .si je prizadevala naiterti se v par tednih sr«*<" ilo. pkaj!.i z«- v lii^i svo- jejfa očeta j«- morala načelovati v Hikemn «rospodinj«tvn. Pri prvih večjih idov<-snostih v njeni hkši je bila go&pa Ilaller Mf navzoen ter pomagala Fe urediti vse na najboljši način. Ko je nato v svoji čudoviti obleki ob strani svoje.jra moža sprejemala goste, ■u ko s.) oči vseh visele kot varane na njej, je bil Hans Hitter ponosen kot kralj. I'ortfbno in čudno razmerje je vladalo med obema zakon-skinia. Povsem neopazno se je za vršila v Fe iz|rrememba. To. kar je ne- koč občutila miu je vstal včasih v njej, da je »voje najboljše občutke ]>o-trošila i!a«l ničvrednim. Kakšen o v e d o v a t i o mladosti svojega sipa. Fe je bila neumorna j>oslušalka ter prisluškovala vedno s }K)zor-no^it jo. I)a ni bil Uans nikdar ženski junak in da ni zapravil svojih mladih let v loviu na ženske, je izvedela Fe od njegove matere. — On spada pač k onim. — je rekla njegova mati nekega dne. — ki ljubijo le enkrat, a takrat »s velim svojim sreetm. ter za vso več-i.ost. Fe je poslušala te besede s tresočim se srcem. Ah, če bi se ji po-Hročrlo prebuditi v njem t-o veliko J jirbezen! Biti ljubljena z vsemi ritkami od moža kot je on! — Ali bi ne bila to -blaženost brez primere l Ko je nato sedela |>oleg matere na prueici z velikimi, zasaujeni-j.ii očmi. se je tresel lahen, srečen .u*mev krog uf»ten stare žene, ki je mislil na hrepenenje .svojega dečka, da bi smel 'to lepo in mlado žensko sam jx>scfi>tvovati. Včasih je spremil tudi Ilans ženo ven k svoji materi. Nato sta lahko bila vesela kot dva otroka. Fe je odšla pač samo ven v majhno Kuhinjo, da skuha kave. kadar ni bilo Vendlih. Hans pa ne je ponu d H, -da semelje kavo ali hotel na kak drugi način pomagali. Pri tem pa je bi lezlo nesprteen in oba sta se smejala, da je veselo zvenelo -kozi majhno hišo. Tudi mati, ki je sedela medtem v kotu zofe v sobi, se je morala smejati. — Jaz misTim, da bi postala ti tudi v tako navadnih razmerah dobra hišna gospmlinja, — ji je rekel Ilans nekega dne, ko je z ble-stečinii očmi opazoval Fe. Zavihala si je rokave svoje .temne bluze ter skladala sladkor v dozo. Šele nekaj časa nato je odgovorila : — IV bi me ti ne napravil za svojo ženo, bi se mora'la zadovoljiti s še bolj priprostimi razmerami. Jaz mislim, to imam po svojem očetu, ki je mogel živeti danes v največjem razkošju ter se zadovoljiti jutri z isto dobro voljo s kosom slanine in črnega kruha v kaki bedno vaški krčmi ali pod milim nebom, kot da je najbolj bogata pojedina. V meni se ipač dviga vojaška kri. Položila je na mizo lej>o narezan kolač, katerega je imela mati .»edaj vedno pripravljenega zanjo ter ga odnesla v stanovanjsko sobi, kjer je ]>ogrnila mizo. Hans ji je sledil smehljaje ter balaneiral vrč s kavo. To so bile srečne ure, na koji-h dnu je počiva-lo skrivnostno čudo dveh ljudi, kojih duši sta se iskali. Trinajsto poglavje. Medtem pa sta se tudi vrnila z ženitovanjskega potovanja Harry For.st s svojo mlado ženo. Njeni sta riši so priredili obema razkošno stanovanje v najbolj elegantnem delu meista, tik poleg promenadne naprave. Stariša bi najrajše imela, če bi se njih hčerka in njen mož nastanila v njih lastni, prostorni hiši. Ellen pa ni hotela tega, ker je zapazila, da je bil Harry proti temu. Hotela je vedno to, kar je bilo Ilarry-ju po volji. Skušala mu je citati vse želje naravnost iz oč.i. Prvikrat v svojem življenju se je veselila Ellen prav iz srca svojega bogastva, ker je mogla s tem olepšati življenje svojega moža. Harry in Ellen sta j>otovala prav do Kajire ter vodila zelo razkošno življenje. Ha rrv Forst se je vrgel s pravo strastjo na vse nove zabave, ker je skušal s tem zamoriti v svojem srcu občutek, vsled katerega je vedno mislil s hrepenenjem in slastjo na Felicito. Brez volje se je spustila Ellen povesti od ene zabave do druge. To pa je bilo za mlado, nežno ženo preveč naporno. Čutila se je izvanredno slabotno in utrujeno ter bi dosti rajše; imela svojega Ha rrv j a sama zase, mesto da ga more deliti z drugimi ljudmi. Zaipatzila je tudi, da so ztIc ženske s pohlepnimi očmi na njenega lepega moža. Harry -pa ni imel navidez oči za nobeno drugo in to je neizmerno potolažilo in razveselilo ubogo, malo ženo. Vsled tega je šla vedno ž njim, kar pa je bilo preveč naporno za njene moči. Nikdar se ni pritožila. Vedela je namreč, da sovraži Harry vse, kar je bilo 'bolno. Vsled tega se je s presenetljivo eneržijo borila proti svojim slabostim ter si dovoljevala napore, ki so daleko presegali njene moči. Harry Forst ni ničesar opazil o tem. Sploh se je malo 'brigal za svojo mlado ženo ki se je narvnosi izgubila s svojim biljem v njem. V njem je le gorelo koprnenje po Fe, ki mu je bila vendar nedosegljiva. Če se je Elen, hrepeneča po ljubezni, privila k njemu, jo je po-gosrto vzel v svoje naročje, zaprl oč.i ter skušaj prevarati da drži Felicito v svojih rokah. Eilen pa je bila nato srečna. ker je domnevala, da veljajo te ne&nosti njej sami. "SIN KRALJA MILANA" NA DUNAJU zaročen z. učiteljico Ernest ino K. in je pisal okrog 70 pisem. Po končanem ljubavnem razmerju Pred okrajnim sodiščem za no-! sprta in eelo ločena, pa sta mu Je nčiteljca vrnila vsa pisma, tranje mesto na Dunaju se je; končno pobotala. Kasneje sta se izvzemši dve, ki sta baš pričali, pred dneoj vršila zanimiva raz- zakonca zopet ločila. Kraljicaje kraljevskega pokoljenja. Za-prava. Trgovski uslužbenec Vi- Natalije je 1. 1876 prezgodaj ro-jhteval je od svoje bivše ljubice ljem B. je tožil bivšo ljubico.' dila in dete so skrivaj prešli na ol>e pismi, toda ljubica ge je dala učiteljico Ernest in o K., da mu i Dunaj, kjer so ga vzgojili tuji internirati v blaznici Steinhof. vrne dve pismi, ki sta zanj ne-j ljudje. Otrok je rasel pod ime-j Ker toženka pri razpravi ni bi-precenljive vrednosti. On da je nom Sergej Obrenovič. j]a navzoča, jo je sodišče in contu- sin kralja. Milana Obrenoviča. | Tožitelj je pri tožbi navajal, da maeiam obsodila na vrnitev obeh o čemur da pričata obe pismi. To-: je on identičen z Milanom Obre-'pisem. Toda že nekaj mnut po žrtelj se je že lera 1924 pravda 1 novičem, da pa ni sin Milana in izrečeni obsodbi je vstopila obto-z nekim pisateljem in ga s to*-, Natalije, marveč kralja Milana ;n ženka v dvorano. Sodnik jo je bo prisilil, da mu je vrnil več :i-j Dunajčanke Marije B.. .s katero opozoril, da je sodba žp izrečena. stin. ki so bile dokaz njegovega je imel Milan na Dunaju ljubav-'„a kar je obtožonka izjavila, da kraljevskega potomstva. Bil je * ~ ' ------ to izrezek iz Hardenove "Zu-k no^ razmer je. Rojen je bil baje 1. pisem .sploh nima. Izjavila je. da , M 187f*- m« v procesu pLsern ostali v blaznici in da ju ta v katori h,vši srbski! za denar, ne za pos-st. niti nima izroči samo sodišču njej pa ne minislraki ;prodsedni!c fijorgjevič nobenih prerenzij na srbski kra- Tožitelj je nato razburjen vzkli'-napisal članek o ljubicah in že- Ijevski prestol, mar vet' hoče z li. vznil: ''In na podlagi teh pisem nati kralja Milana Obrenoviča. V .stinami samo. dokazati, da je res so me za dvanajst dni vtaknili v članku je avtor navajal, da sta' kraljevskega rodu. Tožitelj je blaznieo!" Kako bo končala bila Milan in 1 -«- -—l j--. - • -...... - - If«farne (pomikov •• Shipping Natalija del j časa dalje izpovedal, da je bil več let zanimiva razprava, še ta ni znano. Lopov v vlogi odvetnika. Dunajski listi poročajo o ne-jpraviee. Mož je nastopal povsem ver jeni in drzni pustolovščini ne- sigurno in zanimivo je zlasti dej-kega lopova, ki je več mesecev ne- stvo. da si je v kratkem pridobil moteno uradoval v levjem brlogu med poklicnimi zločinci precejšna sodišču, kjer je zagovarjal njo klijentelo in da je njegov zločince in temne elemente, dasi vpliv od dne do dne naraščal, je bil sam kriminalen tip. Cire Morda je vplivala na lopove nje-za tipično kopenikijado, .samo v gova zunanjost, zakaj Lowenstein mnogo večjem obsegu. Dunajča- ni bil prav nič podoben odvetni-no kaj takega še ne pomnijo. Lo- ku. Njegova obleka je bila ved-pov. ki se je izdajal za odvetnika no oguljena in zanikerna in bil dr. L owensteina. je sodeloval pri je sploh malo kultiviran. Ker raznih razpravah. Med temi je j pa na na Dunaju živi tudi del bilo več večjih procesov, zlasti ta-j inteligence v slabih gmotnih raz-kih. ki datirajo še izza burnih ju-.merah, tega Lowensteinu ni nihče lijskih dogodkov na Dunaju. j štel v zlo, kaj še, da bi kdo mislil. Lowenstaina je že skoro leto da bi se skrival pod firmo odvet-dtii zasledovalo državno pr|ivd-!nika lopov. ništvo in zanimivo je, da je ti- Tako je Lowenstein nemoteno ralico za njim izdalo bas sodišče, posloval več mesecev, zagovarjal kj er je lopov nastopal kot za go- je spretno razne klijente in zaslo-vornik. Najbrž se mu je zdelo, vel je kot dober advokat. Morda da je v levjem brlogu najvarnejši bi napravil Še veliko karijero. da in da ga tu nc bo zasačila roka ga niso pravočasno razkrinkali mi 17. oktobra: MtureUnia, Cherbourg Georc« Wamhi-rtoa. Cherbours. Bremen 1S. oktobra: Megan tic, Havr« tO. oktobra lie de France. Havre (1 A_ M.) Homrelc, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen Mlnnetcnka. Cherbourg New York Cherbourg. Hamburg Republic. Cherbourg. Bremen Berlin, Cherbourg, Bremen Auguatus, Napoli. Geaova New Anuterdam, Boulo-ne aur Mei Rotterdam £3. oktobra: Reliance. Cherbourg, Bajiburr H oktobra: Aqultanta, Cherbourg Leviathan, Cherbourg. Bremw <5. oktobra: Dreadan. Cherbourg. Br smer 17. oktobra: Frane«. Havre <1 A. M 1 B^lg^nlaiid. Cherbourg. Antwerp Majestic, Cherbourg Deutsrhiand. Cherbourg. Hamburg Volendam, Boulogne lur Mer, Rotterdam 41. oktobra: Berengmria, Cherbourg Prea. Hardin*. Cbarbourc. Eremcr zagovarjal obtožence. mu prlsrriyli ]»eroti. Pred dnevi.Wen.stein je LoweiLstein kakor po navadi' 70iltlu,» v . " .. "" " — , ,.„ ' 11 i Zaenkrat n:so mogli tega do- prisel na .soflisee. Stopil ie k slu.' c i'-- • , • L: : . , - , , «natL je zdaj v veliki ; VI>T : " " ffovori zadrejri. kajti v.si ti proee.si bodo Z ^nik0m Kaftrjm' katere^ [obnovljeni, obenem pa bo moralo odvetnikom izdati nove lejrnima- da zagovarja. Slugi .se je pa mož. ki je izdal za dr. L.o\vensteina zde! nekam sumljiv. Stop:! je v zagovorniško dvorano in se informiral. če poznajo odvetnika dr. Lowensteina. 'Toda noben odvetnik ni poznal kolega LoweiLstein a. Slujra je hitel k predsedniku sodišča. Dozdevnega odvetnika sta nato vzela dva stražnika v evidenco in sta zahtevala, da >c legitimira. Ker pa se mož ni mogel legitimirati, so ga tirali kar k predsedniku sodišča. V prvi zmedi je nato Lowenstein takoj priznal, da m od vet li k. marveč da je identičen z že dolgo zasledovanim zločincem Lowenst^inom. Naravno, da je ta ve.st vzbudila veliko senzacijo. Sodišč,, je takoj uvedlo obširno preiskavo, da dožene v katerih procesih je Lo- KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Tp 62 Cortlandt Street. New York. R POUČNE KNJIGE: MOLIT V MilKI; Dotal p »plina__________ Marija VarUaja: t platno tWM.......... v Ono platno ............ » celolojd vesano............1JM ▼ nanje venno..............LM t Ono nanj« Tesano ........1.7t Kajaki daaagi: r platno Tesano ............LN t fino platno Tesano........Lil t nanje Tesano ............lil t fino nanje »Tesano ........1.7» 3krW sa ioie: t platno Tesano ............M t nanje Tesano..............US t fino nanje Tesano ........LN STate Urn (s debeltel fafcaal): t platno Tesano ............JM t Ono platno Tesano......„1J| T fino nanje Tea. ... Nebesa Na« Dm: t platno Tezano «... t nanje Tesano..... t fino nanje Tesano . | KtUUui area aalas t nanje Tea. .............. LN t fino nanje Tes. .......... LSt PRI Jesnsn: ▼ ctlolojd Tea.......LSt poslsteno ...................L50 Angieiki molitvenlki: (Za mšarnm) > (W| Prajerbeek: ^..L^S**** platnice Tenao ....Jf Child's Prajerimek: t belo koet Tesano..........Lit Key of Heavoa: t nanje Teaano .................. Ker ef Heavea: t najfinejše nanje Teaano LM (Za edraale.) Key ef Heaves: t fino nanje Tasano ............. Catholic Pocket Manual: t fino nanje ........... An Marta: t fino nanje Teaano .... .___LM (Dalje prihodnjih); . A i«; NUDIMO VAM IZVANREDNO PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanje vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA * DNE 8. DECEMBRA L 1. s pa mik oni "De de France" našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod. Za cene, preskrbo potovalnih listin in reservacije obrnite se na SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. Abecednik slovenski ............ .25 Angieike alevenaka belile ......I.N (Dr. Kern) Amerika in AsMrikaacI (Trm*) «.-Angeljafca alniba ali mrak kake ae aaj etrefte k sv. aail .........11 An^leiko-elev. bi alev. angL alevar JM Boj nalealjiTte bolesnte .........7» Cerkniško jezero................1J50 Uva sestavljena plesa: Cetrorka ln beieda aplaano In aarlaano ......................JU Domači ži vlnozdravnik, trd. rez. .. 1.60 Domači živinozdrarnik, bro3. .... 1.^5 Dasisii zdravnik pe Knalpa trdo Tezano ................LM b rotirano ................... LSt Doma t! vrt, trdo Tes.............L— in t nje iivaU v barranlh cije. Kakor je pokazala dosedanja preiskava, je par najzanimivejši in najbolj drastičen slu »"a j, ko je Lowen-stein zagovarjal nf*ke«a obtoženca. ki bil ra«li nasilja po-J vodom julijskih dogotlkov obso- i je na osem mesecev ječe. Afera1 je ]>a še bolj zapletena, ker je ob-j i v . * toženec vložil ničnostjo pritožbo. Fa m oz n i odvetnik j> po izrečeni ohsodbi obtožencu svetoval, naj kazen nastopi, češ da mora biti ničnostni pritožbi kmalu ugodeno. Tako je mož sedel že štiri mesece v zaporu in je torej probil že polovico svoje kazni v celici, a rešitve višje instance šo ni. Stvar je popolnoma razumljiva, kajti Lowenstein se ni upal vložiti nič-! nostne pritožbe. Sodišče je zdaj ' v škripcih, ker ne ve. kako bi \ spravilo t^ proseče s sveta. V smislu zakona izrečene olisodbe niso niče ve. na drugi strani pa je treba procese, ki jih j0 zagovarjal slepar, vsekakor revidirati. 1. navimb"' Aibertic. Havre Columbua. Oherbo'jric. br«m«D 3. novembra: Prt.ris. Havre (Islet) Olympic, Cherbourg Pennland. Cherbour*. ruwerpen Minnewaska Cherbourg Cleveland, Cherbwurg. Hnmburfc Ci>nte liiancamano, N..pull. Gftxioa Vfpndam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 6. novembra: Saturnia. T.-»t 7. novem*-*: Mauritania. Cherbourg ITesldent, Kooaelvelt. Cherbours, Bremen 8. november: Muenchen. Cherbourg, Bremen Hoina. .Vapoll. Genoa 10. novembra: Homeric. Cherbourg 1-apiand. Cherbourg Anlwerpet) . Hamburg. Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Presidf-nte Wilson. Trst 14. novembra: Aqultanta. ChfrbourR I.evlatliaai, Cherbourg 16. novembra: tterlin. Havre 17. novembra: He df France. lla\Te Majfiin- ChcrbourR Arabic. Cherbourg Mlnnt-tonka. Chertourf Conte Grande .Vapoli. Genova Albert Ballin. <"*h«-rl>ourp-. llumbu^a Hotterdam. Boulogne .sur Mer. Hol-tprdam George Washington. Cherbourg. Bremen. 21. novembra: Bcrengarla, Cherbourg Amcrli-«. Chcrbr.urK. Bremen 22. novembra: Prfjwlen. Cherl>oijrg Bremen 24. novembra: Ofympir. *Chert>oiirg New York. r*Ji^rbourjr. Hamburg .Augu»tus."Va|W>ll. Genova New Amsterdam. IIou1okti»- aur Mer. Rotterdam 28 novembra: Mauritania. r-herboii!«r Columbus. Chorb(n:rfc, Firemen fr^sidont Harding Cherhoul*. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj usodna pot tt potovanj« na ogromnih oarnlklh: lie de France 19. okt.; 16. nov. France..............26. okt. Paris — 2. nov. — 30. novembra (Ob polnoči.) Najkrajfia pot po fteiecnlcl. Vsakdo Je ▼ posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti. — Pijača ln alavlift francoska kuhinja. Iaredno nlsk*> VpntalU Jutt«r«o^Jn>H »oofrlaaa«no«niagenta aH It Btf+m Street, tfew *(*k. H. 7. Govedoreja IM Jagaalarlja, Mellk l. aveaek.....LM 2. aveaek. 1—2 anopl« ......LM .71 Kletarstva (Skallckj).......... LN Kratka Hkka gramatika ........ M Kaiip • lepem veteK Trdo resano ................LM Kratka i|«inliia Sleveneev, Hr- rater fa Srbev .............. M Kaka aa pertaae Mafij« s. D. M Kaka aa paataaa amwIMl drtavUaa .IS Knjiga • iartajaam vedenj« ____JS9 Ljitbarna in anobilna pisma .... u»0 Mlekaratve .................... L— (Jegue) L sv....... JU n. sv. ...... ji slušni ........ 1.40 NaJveCJi spisasalk IJnkavafa pleem JM Nank a Melantvo ............ .99 Naok pemacati listal .......... jM NaJbalJte »lev. Kohaiica. 668 atr. S.— Nasveti sa hišo in dom, trd. vez. Nato cake, a allkamt. Navodila aa apoaaavaaja wBtalh la atropealh «ob ..........................LM L del 2. dal Sla O: alevar 0 mjUki knjigi, kaovenijak fa ___trd. Peretninarstre. trd. vez. Perotninaratve. broS. . ponk an raba para .... pajNni ts BaAa tab- •■*•««••••...# |totol splsorolk trgovskih, veACD- •Ih in Uubavnih pisem ......... M «at00kr v kronski ta dinarski veljavi .•«••••••••••••...».*. .TS Sadje v gospodinjstva __________l.M Solnčenje .......................50 Hpolna nevarnost ...............tt SUke la iivalatva, trdo veaana .... JM Slovenska narodna rtadsa obsega 452 strani ..........LM 4ot. italijanski in Itafjanako slov. Spretna kuharica; trdo veaana ..LIB 4veto Pismo stare la aove aaveae, lepo trdo veaana ........ . .BM Sadno sina ................. m >N Slovenska slovnica (Breanik) trdo vea. .........................LM Varim kuharica, trdo vea.......lil Veliki vsevede! ................. J Vottilna knjižica .............. Cdravltna seUMa .................4S 2el In plevel, slovar naravnega zdravilstva .................. LM Zbirka domaiib adravU...........M Zgodovina slovenskega naroda (Grnden> 6 zvezkov____S.00 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatib in Srbih ............1.90 Zdravje mladine ............... 1.35; RAZNE POVESTI Df ROMANI: Ina Karenina (Tolstoj > roman ^ lepo vezani knjigi ...... m.- m b se pfitujer v 7.60 najbolje Agitator (Kersnik) broi. %ndroJ Hofer .......... Arsene Lupin ........ tsene«ka vedeievalka .... Brfcrajsfci biacr .... Mi ... M .... M, ... .60, •8S i • • o o o o o o o o •• O • JU j aanpaaappnnap e^^ i 8do noJH (Dostojevski) trdo vsa. Bale noil, mail Jnnak .......... JI i vojaka ........ «601 a slikami .... JU Berač a stopnji« pri sv. Boka .... M, Boj, roman .................... ilj Barska vejsfcn ..................A* BOka (Marija Kmatova) ....... Ji j Min dnevnik................M Božični darovi ..................35 lloija -pat na Sašama šara ....... JEt Naročilom je prOoHH denar, ftp din m gotovini, Monty Order ob poštne enamke po 1 al 9 centa, č* poiljete gotovino, rekommndirajU LM Ne nmroiajte knjig, katerih ni « esnttn. Knjiga poMjarn* poStnk* proste MBLAS NARODA" lo nOorttaadtSt, Stv York stari kraj ia'.B« ▼ Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je pou?m « potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne kuSnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila ln prlporo<]bOi vedno le prvovrstne brzoparnlke. . Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preRkrbetl si morajo dovoljenje fII permit la Washingtona, bodlst 'za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati prcAnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. C„ na generalnega naselnlškega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija 1936 se nikomur več ce poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat rnnk prosila osebno, bodisi v najbližji naselnlškl u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem. knkor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svijo lastno odgovornost- KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje lene ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene. Izven kvote. Jugoslovanska kvota znafia Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice tO kvote so opravičeni sta-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki ao se po L junija 19*J8. leta poročili ln poljedelci, oziroma Sene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih no-drkavljanov, Id so bili postavno prlpuSčeni v to deželo za stalno bL ▼anje tu. Val ti Imajo prednoet v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., k! spadajo v kvoto bres vsake prednosti v Isti, pa ae no Sprejema nt kaki h profienj aa ame-rfkanaka vlaaj«. STATE BANK » Cortlaadt Strpal MEW YORK