Celje - skladišče D-Per
582/1980
COBISS c
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Kozjansko ’80
sem in Ponikva, na rekonstrukciji ceste na Resevno, cesto Ka-lobje — Vezovje, ureditev brigadirskega naselja v Šentvidu ter na udarniških akcijah izven programa. Letos bo na akciji Kozjansko opravljenih preko 8500 norma ur.
Brigadirji so sedaj na delovi-
ščih že več kot dvajset dni, prvi žulji so se že utrdili in vidni so prvi rezultati. V povprečju so brigadirji presegli normo za 29 % na udarni dan pa celo za 57 %. Opravljenih je že preko 1500 norma ur. Izkopan je že vodovod v Prevorju, odstranjeno je že 3000 m3 humusa na cesti v Loki pri Žusmu, izkopano je 2
km vodvoda Srebrnik — Trebče, brigadirsko delo pa se vidi tudi na ureditvi naselja v Šentvidu in Bistrici.
Poleg vidnih rezultatov na deloviščih pa se kaže tudi zelo aktivno delo na interesnih področjih. Kar dve tretjine brigadirjev obiskuje politično šolo »Edvard Kardelj«, precej jih obiskuje razne tečaje, skoraj vsak večer pa se v naselju priredi kulturni večer, ki se ponavadi konča s pesmijo: »Druže Tito mi ti se kunemo!«
PREDSEDSTVOMA SFRJ IN CK ZKJ
Danes, ko že sedmič začenjamo zvezno mladinsko delovno akcijo »KOZJANSKO«, obljubljamo, da bomo opravičili zaupanje, ki ga je imel tovariš Tito in ki ga ima jugoslovanska družba, v nas mlade.
Z vso mladostno zagnanostjo se bomo trudili, da sprejete naloge čim bolje opravimo, da čim več prispevamo k izgradnji naše domovine in še posebno njenih manj razvitih območij. S skupnimi močmi bomo premagali še tako zahtevne naloge.
Tudi letos, kot že vsa leta nazaj, bomo ohranjali in razvijali pridobitve naše revolucije iz narodnoosvobodilne borbe, razvijali samoupravljanje ter negovali bratstvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti.
Nadaljevali bomo po Titovi poti, čeprav brez njega, vendar z njegovo mislijo.
Vsi zbrani na otvoritvi ZMDA
»KOZJANSKO 80«,
8.	junija 1980 v Bistrici ob Sotli
MDA
Letos so brigadirji že sedmič dvignili zastavo na zvezni mladinski delovni akciji »Kozjansko«. Otvoritve, ki je bila v brigadnom naselju v Bristrici ob Sotli se je poleg dvestopetin-dvajsetih brigadirjev, udeležilo tudi precej domačinov, gostje vlaka bratstva in enotnosti, predstavniki delovnih organizacij, ki so pokrovitelji prve izmene, delegacije družbenopolitičnih organizacij in skupnosti občin Šentjur in Šmarje, predstavniki JLA, brigadirji republiške akcije »Slovenske gorice« in drugi. Na otvoritvi je bila prisotna tudi Ana Kostanjšek, sestrična tovariša Josipa Broza-Tita. Vabilu so se odzvali tudi izvršni sekretar CK ZKS Ljubo Jasnič, predsednik RK ZSMS Boris Baudek, tovariš Šušteršič ter predstavniki republiških organizacij .
Slavnostni govornik — tovariš Ljubo Jasnič je nakazal velik pomen mladinskega prostovoljnega dela in razmah akcije Kozjansko po letu 1974, ko je bil na obisku tovariš Tito.
Po kulturnem programu pa je tov. Boris Baudek predal prapor akcije komandantu zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 80« tovarišu Marjanu Širaju. Za zaupano nalogo se je komandant zahvalil in obljubil v imenu brigadirjev in letošnjega vodstva akcije, da bodo brigadirji izpolnili začrtani plan in s tem pripomogli k hitrejšemu razvoju obeh občin.
Že naslednji dan se je brigadirska pesem razširila po Kozjanskem. V Loki pri Žusmu so krajani in tamkajšnji mladinci že v zgodnjih jutranjih urah pričakali brigadirje, za njih so pripravili kratek pozdrav in že so se čule lopate in krampi, ki so zarili v cesto Loka — Volčja jama. Poleg ceste v Loki pri Žusmu bodo brigadirji gradili še cesto Tekačevo — Žagaj, vodovod Podsreda — Srebrenik — Trebče, vodovod Prevorje — Žu-
Občinska
Že dalj časa ugotavljamo, da se vzrajtno krepijo nekateri ne-gavtini pojavi v našem gospodarstvu in družbi sploh, posledice tega pa čutimo skoraj na vseh področjih življenja. Razlogi za to so različni. V veliki meri na gospodarski položaj vplivajo razmere v svetu, močna podražitev nafte in nekaterih drugih surovin. Bolj kot zunanji razlogi pa smo za stanje gospodarstva in družbe krivi sami. Nismo bili dovolj učinkoviti, da bi uveljavili samoupravni mehanizem, v katerem bi morali reševati tekoče gospodarske in druge probleme, premalo je bilo narejenega pri povečanju produktivnosti in to fizični produktivnosti v delovnem procesu kot pri celotni družbeni produktivnosti. Naša zadolžitev v tujini je dosegla kritično mejo, nismo se znali ali hoteli povezati v u-oinkovite reprodukcijske celote, kjer bi lažje reševali strukturna neskladja oziroma razvojne naloge. Skratka, popustili smo, ko bi bilo treba dokaj jasne gospodarske in politične naloge v praksi uresničiti ter smo živeli bolje, kot bi to omogočal ustvarjen dohodek. Čeprav so »krivci« v različnih sredinah, pa nobena TOZD, KS, DPS ali drugi ne morejo trditi, da nismo prispevali »svoj delež« k takšnim težkim gospodarskim razmeram.
Komunisti se zavedamo, da je ekonomska stabilizaoija naše družbe osrednja naloga. Od tega je v veliki meri odvisna naša varnost, predvsem pa usklajen in kvaliteten razvoj v bodoče. Prav zaradi tega smo na konferenci sprejeli tudi obvezo, da bomo vse začrtane naloge uresničili ter prispevali h gospodarski ustalitvi.
Med konkretnimi nalogami in usmeritvami pa so pred nami predvsem naslednje:
1. Tako kot vse samoupravne odločitve, tako tudi stabilizacijskih nalog ne moremo in ne smemo reševati v ozkih krogih. Komunisti pa moramo biti v prvih vrstah pri pojasnjevanju različnih problemov, vzrokov zanje, dajati moramo pobude, predvsem pa se moramo sami ravnati v skladu s sprejetimi usmeritvami. Delavcem in občanom moramo pobude, predvsem da je del problemov tudi zaradi tega, ker tudi sami nismo ustrezno in pravočasno ukrepali, ker nismo naredili dovolj pri uvajanju akumula-tivnejših proizvodov, da prepočasi uvajamo višjo stopnjo predelave, da se nismo orientirali na tuja tržišča itd. Odkrito moramo povedati razloge za manjši dohodek oziroma prenizko produktivnost. V KS moramo uveljaviti spoznanje, da lahko zgradimo le toliko, kolikor naše gospodarstvo zmore oziroma koliko prispevajo občani sami.
Skratka, čas je, da temeljito in realno pretehtamo stanje, ugotovimo razloge za nastale probleme, spoznamo že sprejete ukrepe in tiste, ki bodo
konferenca ZKS o stabilizaciji
sprejeti v bodoče. Ni sprejemljivo, da za vse težave krivimo »družbo«, prenašamo našo odgovornost na drugega in čakamo, da bo nekdo drug rešil vsa odprta vprašanja.
2.	O vseh teh problemih je potrebno najširše spregovoriti ob analizi polletnih rezultatov. S to razpravo ne smemo čakati na formalno izdelavo polletnih bilanc, ampak jo moramo začeti takoj, ko bodo zbrani osnovni podatki o poslovanju (sredi julija). Komunisti smo dolžni zagotoviti, da bodo te razprave celovite, da bodo vanje vključeni vsi delavci. Neposredni nosilci razprave pa so 00 ZSS, skupaj z ostalimi DPO, samoupravnimi organi ob posebno aktivni vlogi poslovodnih in strokovnih delavcev.
3.	Ko bomo iskali rešitve za trenutne razmere, se ne smemo zadovoljiti s parcialnimi in kratkoročnimi rešitvami. V skladu z zakonom o združenem delu, moramo iskati re * lo
šitve v dohodkovnem povezovanju tako med TOZD znotraj OZD kot v povezovanju s proizvajalci surovin in kupci naših izdelkov. Osnovni vzvod širitve proizvodnje bo v bodoče skupno vlaganje vseh zainteresiranih partnerjev pri čemer bomo morali bolj uveljaviti naloge iz družbenega dogovora o skladnejšem razvoju v SRS. Bolj kot doslej se moramo orientirati na izvoz, kar pa seveda zahteva ustrezno produktivnost in kvaliteto. Predvsem pa moramo zagotoviti, da bomo razpoložljive surovine čimbolj predelali doma, da bomo vložili čimveč v proizvode. Vse te in podobne dolgoročne u-smeritve morajo najti svoje mesto v planih 81/85, ki jih moramo bolj pospešeno pripravljati.
4.	Pospešen izvoz izdelkov pa tudi surovin (zaradi potreb po devizah) povzroča težave pri preskrbi z reprodukcijski-
mi materiali in z artikli za široko potrošnjo. Delavci v komercialnih službah predvsem pa poslovodni organi, so dolžni narediti vse, da ne bi prihajalo do zastojev v proizvodnji ter pri preskrbi z o-snovnimi artikli široke potrošnje.
Ne delamo si iluzij, da bomo težave, ki so pred nami rešili lahko in kmalu. Potrebno bo precej odpovedovanja, marsikatero začrtano nalogo ali željo bo potrebno preložiti. Pred odgovorne delavce na vseh ravneh se postavljajo zelo odgovorne naloge, ki bodo zahtevale veliko ustvarjalnih naporov, spoznavanja in uveljavljanja sprejetih družbenoekonomskih odnosov. Možno je tudi, da posamezniki ne bodo zmogli vseh teh nalog in bodo prepustili svoje mesto drugim. Kljub vsemu pa smo prepričani, da bomo s trdim delom in disciplino te probleme v daljšem obdobju odpravili ter tako ustvarili še čvrstejše temelje za naš samoupravni razvoj.
Razvoj Šentjurskega zdravstva po osvoboditvi
Novi del zdravstvenega doma
Vzpon šentjurskega zdravstva v petintridesetih letih po osvoboditvi je bil izredno uspešen.
Iz ordinacije pok. dr. F. Svetine v prostorih, v katerih je sedaj uprava Komunalnega podjetja, se je zdravstvo leta 1952 preselilo v pritličje Cizlove hiše. Sedaj je tam klub upokojencev. Ustanovljena je bila splošna ambulanta ter prvič v zgodovini Šentjurja zobozdravstvena ambulanta in lekarna. Upravnik zdravstvenega doma in splošne ambulante je bil dr. Franc Svetina, zobne ambulante višji terapevt Jože Čeh in lekarne mag. ph. M. Ditrih.
Zaradi bolezni dr. F. Svetine so prihajali na delo v zdravstveni dom občasno zdravniki stažisti — pripravniki, ki jih je bilo menda kar 13. V tistih letih sta en zdravnik in en zobozdravnik obravnavala letno približno
14.000	pacientov. Po smrti dr. Svetine v decembru 1958 in s prihodom dr. Ivana Moserja v letu 1959 se je nenehno menjavanje zdravnikov ustavilo. Zdravstvo se je leta 1958 preselilo v prostore zadružnega doma, kjer sta že delala dva zdravnika in dva zobozdravnika ob pomoči štirinajstih ostalih zdravstvenih delavcev, ki so letno obravnavali okrog 25.000 pacientov. Števi-
lo prebivalstva z zajamčenim zdravstvenim varstvom se je z zajetjem kmečkega prebivalstva znatno dvignilo, prostori zdravstva v zadružnem domu so postali pretesni in leta 1972 je bil zgrajen prvi del zdravstvenega doma in v podaljšku stavbe Kmet. kombinata, število zaposlenih v domu je naraslo na 28. Od tega so bili štirje zdravniki in trije zobozdravniki, ki so letno pregledali okoli 36.000 pacientov. S tem pa razvoj zdravstva še ni bil ustavljen; parola,
približati zdravstvo ljudstvu je bila vodilo upravniku dr. I. Mo-serju, delovnemu kolektivu in Občinski zdravstveni skupnosti, ki je bila med tem ustanovljena.
Ob koncu maja je bil otvor jen prizidek k domu in k temu prilagojeni in adaptirani prejšnji prostori. Šest zdravnikov, štirje zobozdravniki in trideset ostalih zdravstvenih delavcev nudi sedaj letno zdravstveno pomoč približno 60.000 pacientom.
Izgradnja zdravstvenega doma je stala skupno 23 mil. din. Solidarnostni sklad za manj razvita področja pri republiški zdravstveni skupnosti je prispeval 9 mil. din, solidarnostni sklad regijske zdravstvene skupnosti 7 mil. din in občinska zdravstvena skupnost 7 mil. din. V domu je sedaj 15 delovnih enot, od tega 5 dispanzerjev, 2 splošni ordinaciji, 4 zobne ordinacije, 2 laboratorija, fiziologija dela, fizioterapija in ostali prostori.
Zanimivo je, da se število pre-
bivalstva v šentjurski občini v obdobju 35 let ni dvignilo, temveč celo nekoliko padlo in je okoli 17.500. Zdravstveni delavci pričakujejo, da bodo v letošnjem letu opravili okoli 74.000 storitev, kar pomeni, da se je potreba po zdravstveni zaščiti v obdobju zadnjih trideset let dvignila kar za več kot petkrat, saj so leta 1952 letno obravnavali le 14.000 pacientov.
Ernest Rečnik
Praktični prikaz
Večkrat proizvajalci mleka negodujejo, ko jim Kmetijski kombinat ali zadruge izplačajo mleko, oddano v preteklem mesecu. V plačilnih kuvertah ni toliko denarja, kot so ga pričakovali. Sprašujejo se, kje je denar ali kdo ga ima. Vsega tega ne bi bilo, če bi kmetje bili bolje seznanjeni z načinom obračunavanja mleka.
Vse prevzete količine mleka na zbiralnicah plača mlekarna kooperaciji ah zadrugam po povprečnem procentu tolšče v mleku na zbiralnici. Mlekarne imajo svoje mlečne kontrolorje, ki trikrat do petkrat na mesec vzamejo vzorce mleka na vsaki zbiralnici. Vzorce mleka analizirajo na milkotesterjih v laboratorijih. Ugotovljene procente tolšče seštejejo in delijo s številom vzetih vzorcev na zbiralnici. S tem dobijo povprečen procent tolšče na zbiralnici za tekoči mesec.
Veterinarska inšpekcija v mlekarni pregleduje kakovost mleka, (štetje khc, bakteriološki pregled mleka). Ce mleko odgovarja predpisom pravilnika o kakovosti mleka, doda mlekarna vsakemu oddanemu litru še 50 par.
Mlekarne plačujejo mleko gospodarskim organizacijam ali zadrugam 1,67 par za tolščobno enoto.
Kako pa plačujejo zadruge ali kombinati svojim kooperantom ali proizvajalcem mleka? V zadrugah ali kooperacijah imajo svoje mlečne kontrolorje (v nekaterih zadrugah so to pospeševalci ali zbiralci mleka sami). Kontrolorji mleka vzamejo vzorce od vsakega proizvajalca iz mlečne posode. Vzorci se jemljejo enkrat mesečno. Te vzorce analizirajo na milkotesterjih, kjer ugotovijo procent tolšče v mleku."Tako ugotovljene procente tolšče v mleku pomnožimo z oddanimi količinami mleka, ki jih je oddal proizvajalec v tekočem mesecu; tako dobimo tol-ščobne enote.
Tolščobne enote seštejemo, da dobimo skupen seštevek TE, ki so jih odali kmeti v tistem mesecu.
Pomnožimo količine mleka, prevzete na zbiralnici, s povprečnim vzorcem, da dobimo tolščobne enote, ki jih je plačala mlekarna kooperaciji ali zadru-gi.
V primeru, da je mlekarna plačala več TE, kakor smo jih prevzeli od proizvajalcev, bomo doplačali razliko TE. Dvigne se individualni procent tolšče pri posameznih kmetih — proizvajalcih. Lahko se zgodi, da mlekarna ni plačala toliko TE, kot smo jih prevzeli od proizvajalcev. V tem primeru se zniža individualni procent tolšče pri posameznih proizvajalcih mleka.
Praktična primera
Mlekarna je na zbiralnici prevzela 6000 1 mleka s povprečnim procentom tolšče itd. Izračun mleka je sledeč;
obračuna mleka
6000 1 X 3,6
21600 TE, ki jih plača mlekarna
> ni
o o
äs
a b c č d e
o
xj
987 X 3,6 895 X 3,7 1218 X 3,9 1230 X 3,0 880 X 3,8 790 X 3,9
a
H
3553 prevzeta 3401 TE 22619 4750 plačane 3690 TE 21600 3344 razlika — 3881	1019
Skupaj
6000
22619
Iz primera je razvidno, da smo od proizvajalcev mleka prevzeli več TE, kakor nam jih je plačala mlekarna, zato se v našem primeru zniža individualna tol-šča za razliko med plačanimi in prevzetimi TE. drugi primer:
2. Mlekarna je na zbiralnici prevzela 5000 1 mleka s povprečnim procentom tolšče 3,7 %. Izračun mleka je sledeč:
5000 1 X 3,7 %
18500 ki jih plača mlekarna
> ni
N Jvj
'3 22
5-1 C
ft S
<L>
>U
a	830	X	3,5	=	2905 plačane
b	750	X	3,4	=	2550 TE 18500
c	680	X	3,3	=	2244 prevzete
č	790 X 3,0 = 2370 TE 16159
d	590 X 3,8 = 1242 razlika +
e	940	X	3,7	=	3478	2341
f	420	X	3,5	=	1470
Skupaj 5000	16159
Iz tega primera je razvidno, da smo od proizvajalcev mleka prevzeli manj TE, kakor nam jih je plačala mlekarna, zato se v tem primeru zviša individualni procent tolšče za razliko med prevzetimi in plačanimi TE.
V obeh primerih je razvidno, da proizvajalec z oznako (č) ni dosegel minimalne tolšče 3,2 % kar je s predpisom pravilnika o kakovosti mleka določeno, zato proizvajalec ni opravičen do plačila 50 par na liter mleka. Iz samega primera je razvidno, da morajo tudi zbiralci mleka voditi točno evidenco o prevzemu mleka od kmetov. V kolikor prevzamejo večje količine mleka od proizvajalcev, kakor so jih oddali v mlekarno, pride do večjega seštevka TE od proizvajalcev. Pri takem primeru je večja razlika v prejetih in oddanih TE. Pri tem se lahko zniža zaradi netočnosti individualna tolšča. Prevzete in oddane količine mleka morajo biti točne.
Mlečni kontrolorji nadzirajo pristnost mleka (dodatek vode). V tem primeru vzame vzorec mleka v prisotnosti proizvajalca ga zapečati in takoj odpošlje v mlekarno, kjer na reflaktumen-tru (deluje na osnovi svetlobnih žarkov) ugotovijo procent dodane vode. Če se ugotovi, da je proizvajalec dodal mleku vodo, se ga kaznuje po pravilniku o kakovosti mleka in sklepih samoupravnih organov. Če gre za prvi primer, je kazen trije meseci prepovedi oddaje mleka. Za vsak nadaljnji prekršek se kazen podaljša še za nadaljnje tri mesece. Oddajo mleka se mu lahko tudi stalno prepove. (V takem primeru se kršitelja izloči iz skupnega obračuna, njegovo mleko se plača po prosti odkupni ceni, ki pa je znatno nižja od določene cene.
Občinska veterinarska inšpekcija nadzira mleko glede na ustreznost — reduktazo (čas mo drila v mleku). V primeru, da mleko ni ustrezno (čas barvila ni 2 uri), je reduktazno, proizvajalec ni upravičen do doplačila 50 par za kakovost. Pri takem
primeru kooperacija proizvajalcu zaračuna stroške 50 par po litru. Veterinarji vzamejo vzorce iz proizvajalčeve mlečne posode. Kooperacije ali zadruge dobijo za vso količino mleka, ki ustreza pravilniku o kakovosti mleka, republiško premijo. Za količine, ki ne odgovarjajo predpisom o kakovosti mleka, kooperacije ali zadruge niso upravičen do republiške premije, zato za te količnie zaračuna proizvajalcem mleka.
Uradni list SRS predpisuje, da mora vsak proizvajalec mleka obvezno privezati tele za nadaljnjo rejo ali ga pa prodati kooperaciji. V primeru, da je od-dajalec mleka odtujil tele, se mu zaračuna stroške, ker v tem primeru tudi kooperacija ni opravičena do republiške premije.
Janko Pleterski
Šentjurski pevci so peli v zamejski koroški
Lansko gostovanje slovenskega prosvetnega društva Danica iz Šentvida v Podjuni je v Šentjurju spletlo prijateljske vezi med obema društvoma.
Moški pevski zbor »Skladateljev Ipavcev« je minulo soboto Korošcem vrnil obisk 34 pevcev z zborovodjem Lojzetom Svecem se je zjutraj odpeljalo proti Koroški. Spotoma so se usta-
vili v Slovenj Gradcu, kjer jim je šentjurski rojak župnik Berto Bohorč v župnišču razkazal zanimiv Sokličev muzej in Me-škovo spominsko sobo.
Pliberški trgovci so kljub temu, da je njihov delavnik že minil, hitro odprli trgovino in prav prijazno — seveda v slovenščini — ponujali svoje blago (to se pri naših trgovcih bolj
redko zgodi, če je delavnik že končan).
Med vrsto jezer, ki se nahajajo med Karavankami in Dravo, je prvo Klopinsko, kjer se pevci tudi ustavili. Nekateri so se hladili v jezeru, ki pa še ni bilo toplo, drugi veslali, tretji pa so se osvežili s pivom. Jezero z okolico je lepo urejeno in turistično v celoti izkoriščeno. Spoznali so, da koroške turistične cene zelo visoke.
Izredno prikupna dolina Podjune, ki je prav pri Sv. Primožu najširša, je lepo obdelana. Posevki jarega ječmena, rži, koruze in še drugih kultur so zaradi slabega vremena prav tako v zaostanku kot pri nas. Z gozdnatih pobočij Karavank izstopa gola glava stožčastega Obirja.
Gostitelji so pevce izredno lepo sprejeli; dvojezični plakati so vabili na večerni koncert v lepem, novem kulturnem domu, ki so ga izročili svojemu namenu
Spomini na Leona Dobrotinška
komaj pred mesecem dni. Tudi vabila za koncert, na .katerem so nastopili domači mešani pevski zbor, šentjurski moški zbor in skupina »Mladi mi« (skupina dijakov slovenske gimnazije iz Celovca), so bila dvojezična. Poslušalci, med katerimi je bila večina domačinov, pa tudi go-
Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju je na svoji 18. redni seji dne 20. 6. 1980 na predlog komisije za družbeno pomoč ter v skladu z določili 14. in 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 8/76), sprejel naslednjo prednostno listo za pridobitev najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju.
V listo se uvrstijo naslednji upravičenci:
17.	Vogrinc Miroslav, Ul. Dušana Kvedra 39, upokojenec
18.	Ocepek Vili, Primož 38, upokojenec
19.	Trebovc Neža, Podgrad 29, upokojenka
20.	Bevc Stanko, Ul. Dušana Kvedra 20, upokojenec
21.	Plevnik Julijana, Goričica 28, upokojenka
22.	Križnik Leopoldina, Gorica 29, upokojenka
23.	Skale Irena, Bukovje 8, samohranilka
24.	Fariič Zdenka, Dobropolje 31, družina z nižjimi dohodki
25.	Vršič Mirko, Ul. Dušana Kvedra 10, družina z nižjimi dohodki
26.	Planinčič Dobrislarv, Hruše-vec n.h., družina z nižjimi dohodki
27.	Juvan Zlatka, Primož 7, samohranilka
28.	Dečman Ivan, Ponikva 49, družina z nižjimi dohodki
29.	Zidar Branko, Podgrad 33, družina z nižjimi dohodki
30.	Freisteiner Milena, Platovar-je 6, samohranilka
31.	Štefanič Martina, Šedina n.h. samohranilka
32.	Polenek Marija, C. na kmetij siko šolo 9, samohranilka
33.	Miholič Marija, Pot na Lipico 2, samohranilka
34.	Babič Zoran, Ul. Dušana Kvedra 38, družina z nižjimi dohodki
35.	Bostner Rozika, Ul. Dušana Kvedra 10, samohranilka
36.	Grobovšek Branko, Donikva 60, mlada družina
37.	Čeme-Čuješ Darja, Tratna 30a, mlada družina
38.	Puhan Terezija, Ul. Dušana Kvedra 9, mlada družina
39.	Borko Zlatko, Pesnica 41, družina z nižjimi dohodki
40.	Breg Alojz, Ul. Franja Malgaja 42 družina z nižjimi dohodki
41.	Jazbinšek Marjeta, Ul. 14. divizije 9, mlada družina
42.	Šemrl Nada, Ostrožno 26, samohranilka
43.	Podgoršek Rudi, Ljubljanska 8, družina z nižjimi dohodki
stje turisti so z zanimanjem sledili pevskim točkam in jih bogato nagrajevali z aplavzom. Prijeten kulturni večer so pevci obeh društev sklenili z obljubo, da bodo gostovanja med društvi prešla v tradicijo.
Ernest Rečnik
44.	Rahten Darija, Ul. skladateljev Ipavcev 19a, samohranilka
45.	Plošnik Franc, Cesta na kmetijsko šolo 10, družina z nižjimi dohodki
46.	Kasenburger Agica, Pot na Lipico 2, mlada družina
47.	Plavsteiner Veljko, Efenkova 1, mlada družina
48.	Krajnc Stanko, Planina 36, mlada družina
49.	Mastnak Latko, Pot na Lipico 3, mlada družina
50.	Tavčar Dušanka, Ljubljanska 1, mlada družina
51.	Rožej Mihaela, Goričica 15, mlada družina
52.	Drobne Marta, Gorica 29, samohranilka
53.	Senica Milan, Ul. Dušana Kvedra 24, mlada družina
54.	Ambrož Zdenka, Pot na Lipico 3, mlada družina
55.	Pušnik Jože, Ul. Dušana Kvedra 35, mlada družina
56.	Jazbinšek Drago, Ul. Kozjanskega odreda 1, družina z nižjimi dohodki
57.	Zupanc Mirica, Pot na Lipico 4, mlada družina
58.	Felicijan Alojz, Pot na Lipico 1, družina z nižjimi dohodki
59.	Žekar Darinka, Ul. Dušana Kvedra 29, mlada družina.
Pogojev za uvrstitev v prednostno listo pa niso izpolnili:
L Galič Zlatka, Hruševec n.h., Šentjur
2.	Dobovišeik Marjan, Ul. Dušana Kvedra 27
3.	Slakan Milan, Šibenik 25
4.	Gorjup Irena, Ponikva 48 a
5.	Dobršek Drago, Vezovje 1
6.	Trbovc Ivo, Hotunie 43 b
7.	Gračner Ivan, Planina n. h.
8.	Grobelnik Pavla, Pot na Linico 2
9.	Vrhovšek Zdenka, Ul. Dušana Kvedra 26
10.	Robič Karel, Doropolje 1, Planina pri Sevnici
11.	Pušnik Janez, Presečno 10, Planina
12.	Romih Roman, Laziše 16, Planina
13.	Jančič Franc, Marijina vas 5, Jurklošter
14.	Bohinc Marija, Planinska vas 12, Planina
15.	Blaževič Vladimir, Pot na Lipico 4,
16.	Jevnišek Viktor, Loka n. h. Opomba: Prednostna lista se
pričenja s tekočo številko 17, zato ker 16 upravičencev iz prednostne liste iz leta 1978 še ni dobilo stanovanj.
Upravičencem bodo stanovanja dodeljena po prednostni listi, ko bodo na razpolago.
Vsi prosilci imajo pravico v 15 dneh od objave prednostne liste dati na prednostno listo pripombe in predloge na skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju.
Občinski odbor ZZB NOV skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami občine Šentjur, 27. 6. 1980 priredila slavnostno akademijo v počastitev spomina na šentjurskega prvoborca Leona Dobrotinška. Tega dneva so bili podeljena tudi priznanja in plakete zaslužnim občanom in organizacijam. Priznanja in plakete so dobili:
Dr. Jože Brilej
Revolucionarna pot tovariša Brileja ima svoje začetke že pred vojno. Kot kmečki fant iz revnega Kozjanskega je odšel v šole, spoznaval je takratne razmere, spoznaval socialne krivice ter na lastni koži občutili vso težo življenja. Tako so dozorela spoznanja ter se oblikoval odnos do takratnega družbenega sistema. Vključil se je v vrste revolucionarjev, borcev za socialne pravice ter prispeval pomemben delež pri pripravah na oborožen odpor in socialistično revolucijo. Takšno aktivno delo ga je spremljalo med NOB, ko je opravljal vrsto zelo odgovornih nalog na vojaškem kakor tudi političnem področju. Kot prekaljen revolucionar je tudi po vojni moral nadaljevati svoje poslanstvo. Bil je v diplomatski službi, na različnih odgovornih dolžnostih v republiki in federaciji, sedaj pa opravlja odgovorno nalogo predsednika Ustavnega sodišča SRS.
Občani in borci iz občine Šentjur še posebej cenimo tovariša Brileja zato, ker nam s svojimi bogatimi izkušnjami pomaga pri premagovanju naših ekonomskih in durgih problemov. Nikoli ni pozabil, da je sin te kozjanske zemlje, vedno se rad vrača ter se skupaj z nami veseli vsakega napredka.
Tudi v različnih republiških organih opozarja na probleme, ki jih ima to območje ter prispeva k objektivnemu vrednotenju naših problemov, potreb in uspehov.
Ta plaketa, ki jo podeljuje žirija, pomeni priznanje za bogato revolucionarno delo, ki ga je dal naši domovini in rodnemu Kozjanskemu, prepričani pa smo, da nas bo tudi v bodoče večkrat obiskal ter nam pomagal pri našem delu.
Dr. Marjan Žagar
Po sklepu žirije pri občinskem odboru ZZB NOV Šentjur se dr. Marjanu Žagarju podeljuje plaketa in priznanje »Leon Dobro-tinšek«.
Tovariš Marjan Žagar je ostal zvest Šentjurju in rad zahaja k nam, čeprav živi v Ljubljani. Vsa leta po osvoboditvi nam rad posreduje s svojimi predavanji bogato znanje in izkušnje. Vedno je pripravljen pomagati, kadar gre za kulturni napredek v občini. Tako je plodno sodeloval pri pisanju zgodovine NOB v knjižici »Šentjur skozi borbo v svobodo«. Bil je pobudnik in vodja pri izdaji te brošure, na katero smo še danes upravičeno ponosni. Prav tako je sodeloval pri akciji za postavitev spomenikov Ipavcem. V mnogih publikacijah je opisoval dogodke iz NOB na področju naše občine.
Rad se je odzival vabilom, ko smo ga prosili, da nam je pripovedoval o svojih vtisih in spominih, predvsem pa o tragičnih dogodkih na Resevni in po Kozjanskem. Njegova pripoved je doživeta in prepričevalna. Sedaj je aktiven član skupine, ki pripravlja projekt globalne ureditve Resevne.
Zaradi te vsestranske dejavnosti je žirija soglasno mnenja, da je v skladu s pravilnikom o podeljevanju priznanj in plakete »Leon Dobrotinšek« tovariš Marjan Žagar upravičen do tega priznanja. Občinski odbor ZZB NOV Šentjur mu ob tej priliki iskreno čestita ob njegovi šestdeseti obletnici rojstva in mu želi tudi v bodoče še veliko lepih uspehov pri pedagoškem delu kakor tudi pri utrjevanju in poglabljanju samoupravnih odnosov, temelječih na bogatih tradicijah zgodovinskih pridobitev NOB.
Janez RAUTER
Tov. Janezu Rauterju se podeljuje priznanje s plaketo za dolgoletno in izjemno plodno delo pri razvijanju revolucionarnih tradicij NOB.
Tov. Rauter že vrsto let uspešno vodi komisijo za razvijanje in obujanje revolucionarnih tradicij NOB in spomeniško varstvo pri Občinskem odboru ZZB NOV Šentjur.
Osebno je prispeval vrsto pobud in idej za razvijanje revolucionarnih tradicij in postavitev spominskih obeležij. V zadnjih letih so bile po njegovi pobudi rekonstruirane in obnovljene partizanske bolnice na Cerovcu in v Javoršici. Med drugim si je močno prizadeval za ustanovitev muzeja na Planini, posvečenega NOB, ki bo odprt 5. julija tega leta. Prav tako je vložil veliko truda in prizadevanj za ureditev spominskega parka na Resevni, ki bo posvečen spominu vseh padlih borcev NOV na tem območju.
Janez Rauter je vseskozi posvečal posebno skrb, da se tradicije NOB v občini prenašajo na mlade rodove. Poskrbel je, da so se po naših osnovnih šolah organizirala predavanja borcev na temo NOB. Prav tako je vložil veliko truda in organizacijskih sposobnosti, da so se izdelali življenjepisi vseh padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja v naši občini. Tovariš Rauter je družbenopolitično še vedno zelo aktiven in je zato sklep o podelitvi plakete s priznanjem utemeljen.
MDA »KOZJANSKO«
Mladinska delovna akcija »Kozjansko«, katere organizator je RK ZSMS v sodelovanju z občino Šentjur že vse od svojega začetka v letu 1972, posveča posebno skrb negovanju in obujanju revolucionarnih tradicij NOB, s posebnim poudarkom na dogodkih, ki so se pred vojno in med njo odigrali na ožjem in širšem Kozjanskem oziroma celotnem ozemlju naše današnje občine.
Ko je akcija dobila zvezni značaj in so na Kozjansko pričeli prihajati mladi iz vseh krajev
Samoupravna stanovanjska skupnost
Jugoslavije, so organizatorji skupaj z brigadirji, izhajajoč iz bogate revolucionarne preteklosti teh krajev posvetili posebno skrb in pozornost prav ohranjanju revolucionarnih tradicij, ki so jih spretno povezali z obrambno in samozaščitno vzgojo. Brigadirji so sodelovali pri urejanju marsikaterega spomenika iz NOB, kot npr.: partizanske bolnice na Bohorju, spomenika na Planini. V vsaki izmeni imajo več srečanj z borci NOB, predvojnimi revolucionarji, aktivisti itd. Tako vsak mladinec iz slehernega kraja naše domovine spozna revolucionarno preteklost teh krajev in njihov prispevek v oboroženi revoluciji. Tako jim uspeva, da se v širšem jugoslovanskem prostoru spoznava, istočasno pa tudi obuja revolucionarna preteklost Kozjanskega in širšega prostora. Tako se tudi neposredno pletejo bratske in prijateljske vezi med našimi narodi in narodnostmi. S svojo jasno programsko in vsebinsko usmeritvijo je postala Zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko mesto trajnega negovanja in ohranjanja revolucionarnih tradicij NOB tega prostora v širši jugoslovanski skupnosti, ura žive zgodovine, šola usposabljanja na področju LO in DS, živo prepletena z izkušnjami NOB. Združila je vse tisto, za kar smo se vedno borili in kar je največji sad naše revolucije.
Žirija misli, da je predlog za podelitev plakete s priznanjem utemeljen.
Stanko ARZENŠEK
Tov. Arzenška srečujemo vseskozi kot aktivnega občana, člana ZB in aktivista SZDL, ki se je pripravljen ob vsakem trenutku žrtvovati in vključiti v razreševanje najrazličnejših vprašanj samoupravnega kot družbenopolitičnega življenja svojega kraja.
Kot dolgoletni predsednik organizacije ZB NOV, predsednik štaba ^ CZ in lovske družine Dramlje je mnogo prispeval k razvijanju koncepta SLO in družbene samozaščite, katerega rezultati se vidijo v neposredni praksi. Prav tako ima veliko zaslug pri utrjevanju in krepitvi zavesti mladega rodu, saj še vedno vključuje v različne mani-festacijske oblike, ki pomenijo razvijanje in prenašanje pridobitev in tradicij NOB na mlado generacijo
Večkrat je sodeloval pri organizaciji in programu tradicionalnega mladinskega pohoda po poteh XIV. divizije, katerega organizator je bila OK ZSMS. Večkrat je pripovedoval osnovnošolski mladini o doživljajih iz NOB ipd.
Veliko prostega časa je žrtvoval za vsebinsko in organizacijsko pripravo ter izvedbo proslave ob odkritju spominske plošče narodnemu heroju Milošu Zidanšku v Dramljah.
Odgovorno in zavzeto sprejema in razrešuje vse naloge, ki mu jih družba postavlja. Vedno je bil zvest socialistični stvarnosti in smo prepričam, da bo to tudi vnaprej.
Žirija je zato sklenila, da se tovarišu Arzenšku podeli priznanje »Leon Dobrotinšek«.
kurirskega voda, ter Dušan in Cvetka. V duhu se poklonimo vsem tem žrtvam, ki so bile potrebne, da smo postali dostojen del Dražgoš, legende Pohorskega bataljona, Jelenovega žleba, Kozare, Sutjeske, Neretve in še mnogih. Za našo svobodo padli junaki-heroji nas vse obvezujejo, da nesebično nadaljujemo z graditvijo socialistične skupnosti v naše dobro in v dobro mladega rodu, ki bo čvrsto zaoral v brazdo, ko bodo onemogle naše moči. Naša mladina ima za svoje delo najtrdnejši temelj, v naši samoupravni socialistični družbi, a najsvetlejši vzgled v svojem najboljšem prijatelju tovarišu TITU. S svojim delom, ki nima primere se je od ranih let dalje ves posvetil boju za pravice delavskega razreda, za sočloveka. Ves se je žrtvoval temu visokemu poslanstvu skozi vse življenje — od mladega neznatnega kovinarja do predsednika republike in predsednika ZKJ. Smrt izjemne osebnosti, kot je bil tovariš TITO, ki mu svet priznava, da je naj večji človek dvajsetega stoletja, smrt državnika, ki je zapustil naj glob j e sledove v svojem narodu, je nenadomestljiva izguba. Zavedamo se, da je lahko nadomestimo samo mi vsi Jugoslovani, v katerih Titovo delo, njegova misel in bogato izročilo živijo naprej. Ostalo je njegovo grandiozno delo, ostal je trden, neodvisen,
suveren položaj Jugoslavije v svetu, ostala je neuvrščenost, ter volja in odločenost vseh nas, da te vrednote gradimo naprej. Veličino določene osebnosti in vsebino njegovega dela potrdi zgodovina. Toda osebnost in delo našega tovariša TITA je že v času njegovega življenja kot državnika in revolucionarja marksista, neomajnega borca za krepitev bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, voditelja socialistične revolucije in stratega narodnoosvobodilne vojne, ustanovitelja socialističnega samoupravljanja, graditelja doktrine splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ter oblikovalca neuvrščene politike, potrdila svoje mesto v zgodovini naših narodov in narodnosti in v svetovni zgodovini. Vse to mu priznavajo vsi veliki ljudje današnje dobe. Titovo delo in vsebina desetletnih bitk, ki jih je vodil za osvoboditev človeka, neodvisnost dežel in narodov, so sestavni del teženj in hotenj človeštva.
Tito je naša preteklost, naša sedanjost, naša prihodnost. Rasel je iz nas, mi smo rasli in zoreli ob njem. Z njegovo veliko pomočjo smo postajali gospodarji samega sebe in svoje usode.
Vladimir Nazor je zapel:
Iz železa je, a v tem železu bije toplo srce.
Ko dviga roko, zdrami v njej luč, ki do oblakov temnih sije. Ko hodi, led mu poka, poka pod petami.
Tako nas vodi. lin ne vemo kaj je: sin naših dni, lik bajke iz davnine?
Za njim gremo, vse bolj čvrsti, vise dalje.
In v nas krepi se vera, ki ne mine.
TITO, TO SMO VSI!
Ob 4. juliju — dnevu borca in 22. juliju — dnevu vstaje slovenskega naroda iskrene čestitke
Uredništvo
OBVESTILO
Henrik IVANJŠEK
Henrik Ivanjšek aktivno deluje v krajevni organizaciji ZB NOV na Ponikvi in v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Kot član občinskega odbora ZZB NOV Šentjur aktivno dela v sekciji vojaških vojnih invalidov.
Kot član in tajnik krajevne organizacije ZB na Ponikvi z veliko požrtvovalnostjo že vrsto let skrbi za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB. Tako je vseskozi aktiven pri organizaciji raznih mladinskih pohodov po poteh partizanskih enot, zlasti pa pri utrjevanju, razvijanju in krepitvi obrambne moči naše države.
Tovarišu Henriku Ivanjšku se podeljuje priznanje »Leon Dobrotinšek« zaradi njegovega vseskozi aktivnega delovanja na področju razvijanja tradicij NOB, požrtvovalnosti, dobrega in iskrenega tovarištva.
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŠENTJUR
Oživljanje tradicij NOB je ena najosnovnejših nalog in dolžnosti mladine. V tem okviru OK ZSMS že vrsto let organizira pohode po poteh partizanskih enot. Na teh pohodih mladina ob pripovedovanju borcev spoznava zgodovino NOB in ob živi besedi najbolj neposredno čuti strahote in junaštva, ki so se dogajali v tistih težkih časih. Poleg pohodov je mladina prav tako prisotna na proslavah, mitingih; v zadnjem času pa skrbi tudi za urejanje spomenikov padlih borcev in spominskih obeležij.
Oživljanje revolucionarnih tradicij je naloga, ki je zapisana v vseh programih mladine.
Mlada generacija je tista, ki ostaja in z njo pridobitve revolucije, ki se morajo med mladino širiti in poglabljati z delom.
Zato je žirija sklenila, da se občinski konferenci ZSMS podeli priznanje »Leon Dobrotinšek«.
O liku predvojnega revolucionarja in prvoborca je govoril komandant kozjanskega odreda tovariš Marjan Jerin.
Že v začetku julija 1941 je skrivala Novakova družina borce 1. celjske čete v svojem vinskem hramu pod Resevno in jih prehranjevala. KP je ustvarila iz teh skromnih ljudi junake-he-roje: Ludvika Mastnaka, Leona Dobrotinška in njegovo mamo, Fesndretove, ŽveglePjeve in še mnoge druge iz Planine, Šentvida, Dobja, katerih junaška dejanja so vzbujala pri sovražniku strah in trepet. Prebivalci šentjurske občine ste njihovi dediči, njihov vzgled vam je sporočilo. Zato je prav, da se Ob teh naših praznikih s spoštljivostjo spomnimo na to našo častno preteklost in da se zavedamo, da smo jo dolžni tudi častno nadaljevati.
Prav tako nam je tudi časten spomin dogodkov na Resevni v marcu 1945 — t. j. dva meseca pred svobodo, ko je nekaj tisoč elitnih nacističnih vojakov obkolilo borce II. bataljona KO, kurirski vod in politična aktivista domačina Dušana Laha in Cvetko Jerinovo. V neenakem boju so izkrvaveli borci bataljona,
za delavce, ki so bili na začasnem delu v Avstriji v letu 1978 in 1979 in so se medtem že vrnili v Jugoslavijo.
Vse zgoraj navedene delavce obveščamo, da jim po sporazumu o spremembah in dopolnitvah konvencije o socialni varnosti med SFRJ in republiko Avstrijo pripada razlika v višini otroškega dodatka. Ta razlika pripada tudi delavcem, ki so bili v Avstriji brezposelni, vendar ob pogoju, da so bili upravičeni do denarnega nadomestila.
Delavec, ki izpolnjuje navede-
ne pogoje, lahko dvigne pri naši skupnosti obrazec, katerega mora izpolnjenega poslati na finančni urad v kraj zadnje zaposlitve oziroma v kraj, kjer je nazadnje prejemal nadomestilo zaradi brezposelnosti. Nujno je, da vsak upravičenec izpolni zahtevek za izplačilo razlike, kajti v nasprotnem primeru mu le-ta ne bo izplačana.
Posebej pa še opozarjamo vse na rok o zastaranju — pravica do razlike zastara v dveh letih.
Marta Zdolšek Skupnost otroš. varstva Šentjur pri Celju
Vlak bratstva in enotnosti - vlak prijateljstva
sno kontrolo. Vodja teh komisij je bil esesovski major, docent na berlinski univerzi, Bruno Kurt Šulc.
Tako so vsak teden od 10. junija 1941. leta do 17. julija transporti z izgnanimi Slovenci (skupaj 17) prihajali v Srbijo: v Arandelovac, Lazarevac, Gornji Milanovac, Užice, Čačak, Kruše-vac, Kraljevo, Vrnjačko banjo, Trstenik, Užičko Požego, Valjevo, Smederevsko Palanko in v druga mesta. Zahodna Srbija — Pomoravje in Gruža so objeli brate iz Slovenije. Ves čas okupacije so delili z njimi dobro in zlo.
Večina izgnanih Slovencev je skupaj z domačimi preživela
strahote vojne, po osvoboditvi pa so se vrnili na svoje zapuščene domove.
S severa na jug, z juga na sever naše domovine, vsako drugo leto vozijo vlaki ljubezni, prijateljstva. Vsak vlak je vlak novih prijateljev, vlak, ki s ponosom nosi ime bratstvo in enotnost, vlak, ki nosi trdno vez med narodi in narodnostmi Jugoslavije, vlak Titove zamisli, vlak src tisočerih Jugoslovanov.
Mi vsi smo ponosni, ker smo Jugoslovani, ker smo dobili odlično oceno iz predmetov, ki nas lih je učil tov. Tito... iz bratstva in enotnosti. Ohranimo to, to je naše, to smo mi vsi.
G.	Kalajdžiski
in ljubezni
To je enkraten vlak na svetu. Potuje vsako drugo leto z juga na sever in s severa na jug. Imenujemo ga vlak bratstva in enotnosti. Vsi na njegovi poti ga poznajo in pozdravljajo. To je vlak ljubezni, solz, pesmi, objemov, prijateljstva, vlak lepih besed.
Vse se je začelo v temačnem času 1941. leta, ko so po lepi Štajerski in Gorenjski vozili vlaki in pobirali Slovence, cele družine in jih odpeljali v Srbijo. »Tam morajo živeti« so govorili gestapovci, »a ne tu, kjer kvarijo višjo nemško raso«. Da je
to bilo tako, je v imenu Hitlerja osebno poskrbel njegov najbližji sodelavec Himmler, ki je aprila dopotoval v Slovenijo in ukazal, da takoj iz vseh krajev Slovenije izženejo učitelje, profesorje in vse tiste, ki so se po 1914. letu naselili v slovensko Štajersko in Gorenjsko, vse tiste, ki se nočejo ponemčiti. Istočasno je ukazal, da se »izvrši rasni in politični pregled« slovenskega prebivalstva in da preverijo, koliko Slovencev se lahko pretopi v »višjo nemško raso«.
V maju 1941. leta so začele nemške specialne komisije z ra-
/O ljubljanska banka
V soseski »MESTNO JEDRO« v naselju Šentjur deluje LB — SB Celje Ekspozitura Šentjur, ki se je v te prostore preselila 19. maja 1980.
Dotlej je Ekspozitura Šentjur pri Celju poslovala v prostorih bivše Svetinove hiše vse od leta 1962.
Vseskozi od ustanovitve se je ekspozitura Šentjur aktivno vključevala v vsa družbenoekonomska prizadevanja za hitrejši razvoj manj razvite občine. Ob ustanovitvi v mesecu juniju 1962 so bili v Ekspozituri Šentjur pri Celju zaposleni 3 delavci. Vzporedno s povečanjem obsega poslovanja se je povečalo tudi število zaposlenih, zlasti s prenosom izplačila OD na hranilne knjižice in z odobravanjem posojil za odpravo posledic po-
Danes je v LB — SB Celje Ekspozituri Šentjur zaposlenih 19 delavcev, ki opravljajo naslednja dela:
—	zbiranje dinarskih in deviznih prihrankov občanov
—	zbiranje sredstev na tekočih računih občanov
—	zbiranje sredstev na žiro računih občanov
—	zbiranje namenskih sredstev občanov za stanovanjsko gradnjo
—	kratkoročno kreditiranje ob-
čanov v skladu z uredbo o potrošniških kreditih
—	kratkoročno in dolgoročno kreditiranje malega gospodarstva — obrti
—	opravljanje dinarskih in de-narno-valutnih blagajniških poslov
—	opravljanje poslov na področju stanovanjskega kreditiranja
—	opravljanje menjalnih poslov za organizacije združenega dela, občane in tujce
—	sodelovanje pri kreiranju programov razvoja OZD
—	sodelovanje pri pripravi letnih in srednjeročnih planov razvoja občine
—	sodelovanje pri razvoju na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v občini.
Celotno delo v Ekspozituri Šentjur je razdeljeno v dva odseka, in to odsek zbiranja sredstev občanov in odsek kreditiranja.
Dne 31. 5. 1980 je bilo v Ekspozituri Šentjur naslednje stanje:
—	8590 računov hranilnih vlog
—	163 računov tekočih računov
—	897 računov žiro računov
—	1667 računov deviznih hranil-
nih vlog in deviznih računov
— 3138 potrošniških kreditov (skupaj s krediti za odpravo posledic potresa)
Občani občine Šentjur pri Celju so imeli ob koncu maja 1980 na hranilnih knjižicah 62 mio din, kar pomeni dokaj visok obseg sredstev, če upoštevamo dejstvo, da imajo zaposleni izven šentjurske občine svoje hranilne knjižice pri drugih enotah banke.
DELOVNI ČAS ZA STRANKE: Dinarski in devizni posli:
Vsak dan: od 7. do 11,30 ure in od 12.30 do 18. ure.
Sobota: Od 7. do 11. ure.
Krediti:
Vsak dan: od 7. do 11.30 ure.
Ob sredah še: od 12.30 do 15.30 ure.
Ob sobotah kreditni oddelek ne posluje.
Zbrana sredstva občanov predstavljajo dokajšen del kreditnega potenciala banke. Tako imajo občani od zbranih sredstev neposredne koristi, saj prejemajo iz teh sredstev kredite za osebno rabo, za stanovanjsko izgradnjo, za opravljanje obrtne in kmetijske dejavnosti in drugo. Pa tudi z vlaganji v nove investicije, kjer se izpopolnjuje te-
hnologija dela, odpirajo nova delovna mesta, ter z vlaganji v zdravstvo, šolstvo in komunalno ureditev se pogoji življenja in dela naših delovnih ljudi izboljšujejo.
S preselitvijo v nove poslovne prostore so se bistveno izboljšali pogoji poslovanja in vsi zaposleni se bomo maksimalno trudili, da bomo pravočasno in kvalitetno opravljali vse storitve občanov.
Korak v tej smeri je uvedba celodnevnega poslovanja, ker je s tem dana možnost, da se občani lahko v večji meri poslužujejo naših uslug. Prizadevali si bomo za nakazovanje osebnih dohodkov preko tekočih računov. Tako bodo delovni ljudje in upokojenci še v večji meri pripomogli k ustvarjanju likvidnih sredstev za hitrejši razvoj manj razvite občine. Še nadalje si bomo prizadevali, da povečamo obseg komisijskih poslov, zlasti pri stanovanjskem kreditiranju v imenu OZD in TOZD. Z nadaljnjo preobrazbo bančnega poslovanja bo Ekspozitura aktivno sodelovala v razvoju, tako v pogledu tekočega poslovanja kot v smeri razvojnih ciljev, zlasti v dogovarjanju na občinski ravni.
Želimo, da bi z našim delom zaupanje občanov ohranili in ga še bolj utrdili ter tako ostali aktivni člen v našem družbenoekonomskem dogajanju.
Prebivalci Sedine, Uršle gore, in Dramelj
Prebivalci tega znanega kraja v Dramljah se s strahom sprašujemo, kaj bo s to cestno povezavo kraja v razdalji okoli 1.300 m.
V lanskem letu je ta cesta bila v takem stanju, da se ne bi dalo več voziti po njej, ker jo je neurje v letnem času razdrlo, gramoz pa odneslo po travnikih in njivah.
Ker pa se na to cesto veže 105 gospodinjstev, nekateri hodijo v službo v Šentjur, Štore in Celje, se postavlja vprašanje, kakšnega pomena je ta cestni odsek. Zato je krajevna skupnost določila komisijo, da oceni škodo in da sklep za sanacijo. Krajevna skupnost je sklicala masovni sestanek, postavila cestni odbor (12 članov) z nalogo, da izvede sanacijo prve faze ter da po sanaciji organizira akcijo samoprispevka za asfaltiranje te ceste. Z vso vnemo so krajani zgornjega dela dali samoprispevek po" 10.000 din po lastništvu parcele, v spodnjem delu pa po
7.000	do 5.000 din. Tako so krajani zbrali okoli 500.000 din samoprispevka. Ko so pogodbe oddali na krajevni skupnosti, so ponovno zahtevali masovni sestanek, kjer je bil prisoten predsednik KS. Pri dokaj burni razpravi se ni dalo nič konkretnega
KS Blagovna
Krajevna konferenca SZDL Blagovna, sprejeto na programski konferenci dne 2. 4. 1980 glede nadaljnjega razvoja KS Blagovna na področju komunale, zvez, kulture ter izobraževanja je v smernicah razvoja KS Blagovna za obdobje 1981-1985.
Na programski konferenci smo med drugim obravnavali perspektive razvoja KS Blagovna v naslednjem srednjeročnem obdobju. Iz poročil vodij delegacije za SIS je bilo razvidno, da plan KS Blagovna, katerega smo pravočasno vložili pri SO Šentjur, ni upoštevan v planih SIS za obdobje 1981-1985. Tu gre predvsem za dejavnosti oz. naložbe na področju kulture, izobraževanja, otroškega varstva, komunale preskrbe z električno energijo, PTT ter še ostalih najosnovnejših elementov. Še vedno namreč ni razvidno, kako se bo razrešil pereč problem preskrbe občanov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ter drugimi artikli, problem izgradnje gasilskega doma in gostinskega objekta.
Stališče konference je, da je širša družbenopolitična skupnost v vsem dosedanjem obdobju vlagala v razvoj KS Blagovna bistveno manj, kakor pa v večino ostalih KS v občini Šentjur. Zavedamo se, da mora biti naslednje srednjeročno obdobje 1981-1985 obdobje stabilizacijskih prizadevanj in da ne bo možno vsega planiranega tudi realizirati. Stabilizacijska prizadevanja pa si predstavljamo tudi tako, da jih bo občutil vsak občan naše družbenopolitične skupnosti v
dogovoriti, zato so zahtevali, da določijo delegate za sejo sveta krajevne skupnosti, ki bi naj bila 15. 4. 1980 in bi se na njej dogovorili o nadaljnji akciji. Do danes še ni nihče povabil teh delegatov in tudi akcija se ni premaknila še nikamor.
Vprašuje se, ali je cesta privatna last ali od-širše družbene skupnosti ali krajani res ne predstavljajo ničesar, ali se za te krajane res ne da nič organizirati, ko so že toliko udarniško delali ter jih je ob vsakem neurju strah, da po tej cesti ne bodo mogli več voziti. Omeniti moramo tudi, da po tej cesti vozijo tudi vozila JNA, civilne zaščite in vsi državljani, ki si želijo s tega hriba ogledati vse kraje šentjurske občine in še daleč naokrog po Savinjski dolini, do Pohorja, Boča, Kozjanskega. Za vse to pa potrebujemo okrog
600.000	din kredita. Krajani so pripravljeni udarniško delati.
Upamo, da bo to kdo precitai ter se čutil dolžnega, da nam pomaga to akcijo izpeljati, ker bo sicer delo, začeto v lanskem letu, v letošnjih poletnih mesecih uničeno. Od takrat naprej bi bila cesta neprevozna. Ali bo kdaj spet prevozna?
Krajani Sedine in Dramelj
smislu enakomernejšega razvoja vseh KS v občini. Ne moremo namreč prezreti dejstva, da je v doesdanjem obdobju na razvoj posameznih KS vplivalo vse preveč subjektivnih faktorjev in da je KS Blagovna zaradi tega bila pretežno zapostavljena.
Pregled večjih dosedanjih namenskih vlaganj na območju KS Blagovna za to KS:
—	asfaltiranje oz. modernizacija ceste Sele — Proseniško v letih 1976 in 1977 v višini okoli
5.500.000,00 din; ostala sredstva pa so iz samoprispevka občanov;
—	delna adaptacija podružnične osnovne šole (SIS za izobraževanje);
—	obnovitev vrat cerkve sv. Rozalije ter renoviranje bolnice ZIMA (SIS za kulturo);
—	spremenjena trasa vodovoda Škofja vas — Šentjur.
Ostale naložbe, ki so bile sicer realizirane na območju KS Blagovna in so vsekakor dobrodošle, pa so bile izvedene zaradi potreb drugih dejavnikov (cesta na Ponikvo in v Dramlje, vodovod, melioracije ipd.).
Ker je iz poročil vseh delegatov in materialov vseh dejavnikov, na katere računamo v naslednjem srednjeročnem obdobju v naši KS, razvidno, da naši plani niso zadovoljivo upoštevani, smo prisiljeni s temi stališči ponovno obvestiti vse forume družbenopolitične skupnosti občine Šentjur, vse občinske SIS ter OZD, za katere smo mnenja, da morajo upoštevati razvoj KS.
Blagovna v svojih programih za obdobje 1981-1985.
Pregled planiranja vlaganj na območju KS Blagovna v obdobju 1981-1985:
—	izgradnja trgovsko-gos tinskega objekta (Merx, KK?);
—	izgradnja prizidka telovadnice ter otroškega vrtca (SIS za izobraževanje, otroško varstvo, telesno kulturo);
—	izgradnja družbenega centra (SIS za kulturo, varstvo pred požari, KCS, proračun občine, PTT, samoprispevek);
—	komunalna ureditev sosesk Blagovna in Trnovec (KCS);
—	modernizacija ceste Proseni-ško-Teharje v dolžini 1200 m (KCS, samoprispevek);
—	Izgradnja gasilskega doma na Selah oz. modernizacija sušilnice — preureditev v gasilski dom (SIS za varstvo pred požari, KCS, samoprispevek);
—	adaptacija podružnične osnovne šole ter prehod na normalen pouk — vsak razred zase (SIS za izobraževanje);
—	izgradnja telefonskega omrežja ter formiranje PTT enote (PTT, uporabniki).
Čeprav je načrtovani plan obsežen, pa hkrati poudarjamo, da vseh teh objektov ter povezav nismo zapisali le kot želje, ampak kot najnujnejše objekte za nadaljnji razvoj KS Blagovna. Konferenca KO SZDL Blagovna kot povezava vseh delovnih ljudi in občanov v KS Blagovna se bodo lahko strinjali le s tistimi programi posameznih dejavnikov, ki bodo na svojem področju razreševali in vključevali izgradnjo objektov, iki so navedeni za KS Blagovna.
V nasprotnem primeru se bodo člani konference spraševali, kje je upoštevan princip enakomernega razvoja KS občine Šentjur, kje najti motivacijo za udeležbo na raznih sejah komisij, svetov, odborov, predsedstev in sekretariatov pri samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah v KS kakor tudi na nivoju občine, če se o posameznih problemih govori po več let, nič pa se ne gradi in realizira; kako zagotoviti, da bodo občani pozitivno glasovali in se sploh udeležili glasovanja na referendumu za samoprispevek, saj bo akcija priprav lahko temeljila le na podlagi ustreznih programov, ki jih pa samo s sredstvi samoprispevka ne bo možno uresničiti. Ali delovni ljudje in občani KS Blagovna niso vlagali vse dosedanje obdobje sredstev v obliki prispevkov za SIS ter ostalih dejavnikov v razvoj celotne družbenopolitične skupnosti na nivoju občine, regije, pa tudi republike.
Konferenca KO SZDL Blagovna zadolžuje in želi, da vodilni delavci vseh družbenopolitičnih organizacij ter družbenopolitične skupnosti občine Šentjur s temi stališči seznanijo svoje organe, svete, izvršne odbore in predsedstva oz. sekretariate ter komiteje kakor tudi komisije za pripravo elementov in smernic za obdobje 1981 — 1985 ter končno, da se to stališče tudi upošteva.
Slovens i pisatelji
na Kozjanskem
Ob izidu zbirke SOPEČA ZEMLJA, prve upesnitve o človekovih usodah Kozjancev slovenskega pesnika in pisatelja Milana Štancerja, 20. 6. 1980 je bilo srečanje slovenskih pesnikov in pisateljev na Kozjanskem.
Srečanje se je začelo z obiskom na osnovni šoli v Slivnici, se nadaljevalo na osnovni šoli v Loki, kjer je bila tudi tiskovna konferenca s predstavitvijo knjige Speča zemlja. Navzoči so bili tudi predstavniki kulturnega in družbenopolitičnega življenja šentjurske občine. Karavana pisateljev je nadaljevala pot proti Bistrici ob Sotli.
Srečanja so se udeležili in brali svoja dela:	Milan Štancer,
France Forstnerič, Herman Vogel, Slavko Jug in Franc Šrimf. Srečanje se je končalo z družabno večerjo v Podsredi.
Gostovanje slovenskih pisateljev na Kozjanskem so omogočili: Založba Obzorja iz Maribora, Društvo slovenskih pisateljev — podružnica Maribor, KS Boris Kidrič iz Maribora in KS Heroja Toneta Tomšiča — Maribor, KS Loka pri Žusmu in KS Podsreda.
G.	Kalajdžiski
JULIJ 1980
5.	7. 1980 ob 20. uri, 5. 7. 1980 ob 18. uri, BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE — ameriški film — fantazijski. Režija: Steven Spielberg. Igrajo: Richard Dreyfuss, Francois Truffaut, Teri Garr, Melinda Dillon, Bob Balaban.
6.	7. 1980 ob 10. uri — matineja
ameriške risanke TOM IN JERRY	/
12.	7. 1980 ob 20. uri, 13. 7. 1980 ob 18. uri, PRIHOD BOJEVNIKA — ameriški film — drama, režij*: Hal Ashbu. Igrajo: Jane Fonda, Jon Voight, Penelope Milford, Bruce Dern.
19. 7. 1980 ob 20. uri, 20. 7. 1980 ob 18. uri, VRNITEV ČLOVEKA IMENOVANEGA KONJ, ameriški film.
26.	7. 1980 ob 20. uri, 27. 7. 1980 ob 18. uri, MISTER MILIJARDER, ameriška komedija, režija: Jonathan Kaplan, igrajo: Terence Hill, Valerie Perrine, Jackie Gleason.
Športno srečanje s Požego
Pri sošolcu Romanu
Ob dnevu mladosti smo v goste sprejeli naše sovrtnike iz pobratene občine Užička Požega. Prišli so z vlakom v petek, 23.
5.	1980 zjutraj. Že v petek dopoldan so bile na sporedu športna srečanja. Pomerili smo se v košarki, malem nogometu, šahu, namiznem tenisu in streljanju. Tekme niso imele le športni, temveč tudi tovariški značaj. Pionirji smo zmagali v košarki. Tudi pionirke so bile boljše v košarki, skupno pa smo zmaga V
li še v šahu. Po tekmovanju je Olio skupno kosilo. Pred kosilom so razglasili skupnega zmagovalca. To so bili pionirji in mladinci iz Užičke Požege. Po kosilu smo si ogledali cevarno tovarne Alpos, zvečer pa smo šli na koncert glasbene šole.
Drugi dan so naši gostje odšli na izlet v Kumrovec, zvečer pa smo skupno šli na železniško postajo, kjer smo se poslovili od naših srbskih vrstnikov.
Jura Škorjanc
Občinski rezultati v atletiki
V mesecu maju smo imeli na stadionu »Borisa Kidriča« v Celju občinsko tekmovanje v atletiki. Tekmovalci so pokazali dobro pripravljenost, borbenost, rezultati pa so bili nekoliko slabši zaradi dežja.
Občinski zmagovalci so postali:
Moški:
100 m: Blazina A. (Še)	13,2
300 m: Artnak V. (Sl)	40,7
1000 m: Mastnak M. (Sl) 3:60,2 Daljina: Zupanc S. (Še) 442 cm
Višina: Fajs I. (Še)	155	cm
Krogla: Grajžl P. (Še) 10,80 m Ženske:
100 m: Vrečko M. (Sl) 14,6 300 m: Zabukošek A. (Še) 45,2 1000 m: Jazbec M. (Še) 1:57,2 Daljina: Guček I. (Pl)	364	cm
Višina: Avžner (Dr)	135	cm
Krogla: Žlender (Sl)	3,34 m
Ekipno so v obeh kategorijah zmagali učenci in učenke šolske-športnega društva »Mladost« iz Šentjurja.
Šporn
Bilo je že pozno zvečer, ko sem razmišljala o šoli, tovarišicah, tovariših in o sošolcih. Prav pri sošolcih mi je misel ostala pri Romanu, ki ga je razredna skupnost predlagala za najboljšega učenca 6. a razreda.
Prav smo se odločili, kajti Roman, poleg učenja, doma opravlja vsa zahtevnejša 'kmečka dela. Zato mu mnogokrat zmanjka tudi časa za igro in razvedrilo.
Zaradi tega sem se naslednjega šolskega dne tudi odločila, da ga bom vprašala, če bo pripravljen sprejeti pomoč sošolcev pri raznih spravilih na njihovem domu, saj moraš biti že kar velik mojster, da opraviš poleg šolskih obveznosti, še toliko odgovornega dela.
Čutila sem olajšanje, ker je pobudo za pomoč, sicer z malo zadrege, sprejel.
Enajst sošolcev in sošolk se je p» nekaj dneh, bil je petek, j kolesi odpeljalo v Stopče, kjer je Roman doma. Moram prizna-d, da se kljub velikemu navdušenju, nisem odpeljala k njemu, ker sem imela visoko temperaturo. Toda še isti večer so me obiskale sošolke in so pripove-
dovale o delu in doživljajih na kmetiji.
Pri meni pa je vseskozi ostala želja, da tudi jaz sodelujem pri tem delu. Teden je bil kmalu naokrog. Bo pouku, v petek, smo se zopet odpeljali.
Romanov oče, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati težkih del, mamica pa je hudo poškodovana v bolnici, je organizirano razdelil delo. Nekaj nas je delalo pri puhaLniku, drugi so bili na seniku, ostali pa so pridno delali v hlevu.
Po opravljenem delu smo bili povabljeni na prigrizek in sok. Zadovoljni smo se pogovarjali in se ponudili za nadaljnjo pomoč.
To popoldne mi bo ostalo v lepem spominu zato, ker sem ga koristno preživela pri delu na kmetiji.
Ta humana akcija nas sošolcev, mi je vzpodbudila misel, ki jo je večkrat poudarjal naš dragi tovariš Tito — ČLOVEK NAJ BO ČLOVEKU — ČLOVEK.
Krampi Jelka, 6. a OŠ Franjo Malgaj, Šentjur
"Kaj se pa dril! sa nogo?
"Kaj rodo ▼ kolesa?"
"Kje pa, rine prijatelj, riso!
■
Dopisujte v UTRIP !
Francka Vidovič — glavni in odgovorni urednik, Goce Kalaj dži-ski — tehnični urednik, Irena Rauter in Mira Pečar — lektorici, Hinko Pap — član, Franc Škoberne — fotografije.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov.
Tisk:	»Papir konfekcij a« Krško.
Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978.
Fotografij in rokopisov ne vračamo.
sznsmrmjznjuzimsmszszszsmnnn