Oblast — učitelj. iii*) Eakor je za dober pristop enim v organsko oeloto v izražanje svojih sklepov, misli in primernih čuvstev, tako in v skupni zvezi naj bo drugim. Tak je bil, je in bo šolski zakon, ki kot del najvišega zikona enako oeetovsko po zasluženju skrbi za ene kakor za druge. Zopet jemljemo v pretres tu prepisani odstavek iz Maslovega članka pod enakim naslovom. Maslo trdi tukaj, da je bil, je in bo šolski zakon tak, da skrbi enako oeetovsko po zasluženju za ene kakor za druge. Tudi tu bi moral j_aslo zapisati, da bi moral biti šolski zakon tak, avlstritegani, in kar je dobrega v šol. zakonu, največkrat zavijejo razni šolski oblastniki, da ne odgovarja njegovi trditvi. Da je to res, uočemo dokazati z naslednjim: Prepričani smo, da je Maslo čital v 38., 39. in 40. štev. lanskega letnika našega lista objavljeni sestavek nZa odpravo krajevnega plačilnega sistema v Istri." V tem sestavku je dovolj jasno dokazano, da je istrski deželni zakon z dne 9. oktobra 1901, št. 35, tako prikrojen, da ne skrbi za vse enako očetovsko po zasluženju. Dokazano je, koliko je oškodovano slovansko učiteljstvo in s tem slovansko šolstvo. V čem se enako po očetovsko skrbi ? Prepričanja smo, da le v tem, da mora slovansko ljudstvo enake šolske naklade plačevati kakor italijansko. _Italijansko je pri tem na boljem, ker se mu s temi vzdržuje dovoljno število Ijudskih šol in poleg tega še realni gimnazij v Pazinu, a slovanskemu ne dado niti prepotrebnih ljudskih šol. Ogledal bi si lahko tovariš tudi članke, ki smo jib objavili glede imenovanja definitivnega učiteljstva. Dovolj jasno smo povedali, da ne gledajo pri tem nič na zasluženje, ker si ne moremo misliti, da bi imel oni večje zasluženje, ki je 2 do 3 leta v službi kakor oni, ki službuje že četrt stoletja. In vendar se pusti slednjega, da strada na mestu III. pl. razreda, a prvega se imenuje definitivno na mesto II. pl. razreda. Ako je to enaka, očetovska skrb po zasluženju, potem ne morerao refii, kaj je temu nasprotno. Za drugo svojo trditev, da zavijajo šolske oblasti šolske zakone, kadar kaj dovoljujejo, da ni vsem enako, očetovsko po zasluženju, naj navedemo poleg dokazov, ki jih je bilo že mnogo v našem listu, še to: § 59. državnega zakona z dne 2. maja 1883 pravi: BDolžnost, napravljati šole, uravnuje deželno zakonodavstvo, držeč se tega načela, da je vsekakor ustanoviti šolo povsod, kjer eno uro na okolo po petletnem poprečiiem (srednjem) številu biva več nego 40tero otrok, ki morajo čez štiri kilometre daleč v kako šolo hoditi.1* Istrski deželni zakonodajalec je to v enakem smislu uredil v 1. § dež. zakona z dne 30. marca 1870, št. 20. *) Zaradi tesnega prostora je zadnjie to nadaljevanje izostalo. Uredn. Za to vedo šol. oblasti v Istri iu so določila teh paragrafov vpoštevala že davno, a samo ob ustanovitvi italijanskih ljudskih šol. Za slovanske so sklenili v dež. šol. svetu, da se ustanove vsako leto le tri. Ali je ta sklep torej enako očetovski? Nam se zdi ta sklep tako nezakonit, da bi ga bil moral predseduik takoj sistirati, ako bi bil skrbel res enako očetovsko za vse, a to se ni zgodilo, ker je sklep naperjen proti Slovanom. Ees je, da se izgovarjajo deželni očetje s pomanjkanjem denarja; ta njih izgovor pa je ničev, ker vzdržujejo italijanske Ijudske šole, ki nimajo zakonito določenega števila otrok, ker vzdržujejo italijanski realni gimnazij, ki ga niso dolžni vzdrževati in ker dajejo podpore celo društvu nLega." Ako bi šolski oblastniki res za vse enako očetovsko skrbeli, bi jim morali to povedati v brk in jih prisiliti, da vzdržujejo šole, za katere so obvezani skrbeti. Še mnogih takih dokazov bi lahko navedli, a za sedaj nimamo ni časa ni prostora v listu. Upamo, da smo dovolj razločno povedali, kdaj se bodo pomirili duhovi zaradi kršenja zakonov. Mi smo storili svojo dolžnost, katere izvršitev se nam je še bolj zdela potrebna, ker smo mnenja, da je bil imenovani morda naročen le zato, da se bodo nekateri izgovarjali, da je v Istri v šolskih zadevah vse v redu in da je le nekaj kričačev, ki so nezadovoljni. Od naše strani je izvršena dolžnost, in pričakujemo, da bodo tudi deželni in državni poslanci naredili svojo dolžnost ter zahtevali od ministra, da odstrani one šolske oblastnike, ki kršijo šol. zakone ter jih nadomesti s takimi, ki bodo skrbeli za vse enako očetovsko po zasluženju in po zakonu. In ko se to zgodi, se pomirijo razburjeni duhovi. Prej pa ne!