Vinogradno kclja cspaao, žagano in okroglo, kakor vsake dcbelosti rezan los prodaja tvidka Gnilšek, Matibor, Razlasova ulica 25. Dobijo so tudi lepi krajniki, boiovi in mecesnovi štuki. Kuietijska podružaica Maribor in okoliš iraa v nedeljo, dne 31. maja v vinarski in sadjarski šoli svoj občni zbor, ki se začne ob 9. uri dopoldne. Najprej bo diploniirani agronom goapod Emerik Viflar, govoril o kmetijakem knjigovodstvu, ki je v sedanjem gospodarsko skrajno kritičnem času neobhodno potrebno, nato pa sledi: poročilo o delovanju in stanju podružnice, volitev novega odbora, volitev delegatov za akupščino in predlogi. Opozarjamo, da se naj redni člani, bo so tisti, ki se dejanjsko bavijo s kmetijstvom in red6 najuranjeno lastno govedo, kakor tudi tisti, ki so z us^ehom dojyi^iLsti'okgyrW;3uaeUjsko_ali__ gozdarsko srednjo ali visoko šolo ali živinozdravsko visoko Solo in izvrsujejo izključno svoj strokovni poklic, udeležijo občnega zbora v polnem številu, ker imajo le oni pravico vo^ liti in biti voljeni. K prvemu de!u občnega zbora pa so seveda vabljeni vsi udje. Enodnevni tečaj za poletna dela v vinogradu in pokončevanje _kodljivcey in bolezni vinske trte, se vrši v soboto; dne 23. maja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od ".—12. in od 14.—18. ure. Enodnevnl tečaj za zeleno cepljenje in pre« cepljanje šmarnice se bo vršil dne 1. junija 1.1. pri banoviski trsnici in drevesnici v Pe^ krah pri Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. da 16. ure. Prijave se sprejemajo do konca ineseca maja. Zadostuje dopisnica. I. pcročilc Emeljarskega drušfva za Siovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 10 maja 1931. Vsled dolgotrajne, četudi ne hude zime so se dela v hmeljskih nasadih zakasnela za 14 dni. Sedaj se hmeljarji pečajo z odkcpavanjem grobov, z gno-jenjem in prvirn obdelovanjem z brano in kultivatorjem, kakor. tudi s privezovanjem trt. V teku minulih let se je s hmeljem zasajena ploskev skr.evala za .5—50^. Od pridelka minulega leta je še kakih 60—70 stotov. po 100 kg v rokah producentov. — Dru-; štveni odbor. Ustanovni občni zbor G_stil_i.arske pivcvarne d. d. v Laškem. Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarn. d. d. v Laškem je bil po sklepu seje širšega pripravljalnega odbora z dne 5. t. m. sldican na dne 27. maja t. V in je bilo to objavljeno v našem easopisu. Radi od vlade zahtevanih malenkostnih korektur družbenih pravil in radi zelo važnih razgovorov, ki morajo biti dovršeni do ustanovnega občnega' zbora, se že objavljeni ustanovni ob-; čni zbor prekliče in preloži. Vršil se bo najpozneje do 15. junija t. 1. Priprav-' Ijalni odbor uporabja to priliko, sporo-; čiti svem podpisnikom delnic, da se vplačila pridno in r.dno vršijo, obenem pa tudi na sti-iktno poročilo zakona, daf ima glasovalno pravico na ustanovnem občnem zboru samo tisti delnicar, ki je vplačal na raCun kupnine za vsaka delnico najmanj 40^ ali Din 200.—,' Prosimo vse podpisnike, naj se ozirajd na to določilo zakona ter pravočasno vplačajo na račun vsake delnice naj? manj Din 200.—. Zaupamo javnosti le še toliko, da je položaj zelo ugoden i-n' da ni nobenega dvoma več, da bo stala v Laškem in obratovala že prihodnjoi leto domača slovenska pivovarna v ko^ rist go.tilničarjem, pa tudi konzumen-^ tom. — Odbor. Licencovanje blkov. V zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« _mo čitali! notico: »Licencovanje bikov v d_avo^j grajskem okraju«. Zadnji odstavek se( glasi: »Ob priliki licencovanja je bilo; opaziti, da ležijo nekaterim rejcem bi-J kov najbolj pri srcu nagrade, kater^ imajo prejeti za licencirane bike. Dok^ ler bo naš bikorejec imel ta cilj, bo naf, ša živinoreja pešala.« — Kdor pa ima skušnje v bikoreji, teh nagrad biiioreji1 cem flika^o^ne bo OBPrekalj saj so itaM tako malenkostne, da se niti stroški za prigon na licencovanje ne krijejo, in še na te morajo čakati eno leto. Umevno je, da bo vsak raje redil pohlevno kra'vico, katera mu daje mleka in s tem ikolikor toliko povrne trud in stroške, kakor pa plemenskega bika, ki navadno vsak postane hudoben in včasih še smrtnonevaren in ki ga nazadnje težiko proda, ker se ga vsak mesar brani, ali pa ga vzame le po jako nizki ceni. Ker torej reja plemenskih bikov slabo nese, so bili v predvojnem času bikorejci obdarovani z izdatnejšimi svotami in brez opo_ekanja. Željno pričakujemo časov, v kate_ih bomo izhajali in napred.vali v kmetijstvu tudi brez nagrad in podpor. — Kmet iz Mežice. fpraianja in otigowori. S. J. v V. Od aina, ki sem mu že doto po večini izplažal, nimam potrdila. Če mi da potrdilo, ali to .veija potem pri zapuščini? 0 d g o v or : Potrdilo mora biti pravilno podpisana izja, !va od sina. Napravita jo lahko tudi pri notarju. A. Č. v P. Vršim kroja.ško delo, a nimam obrtii. Ali me lahko kaznujejo?. 0 d g o vor: Seveda vas kaznujejo, če vas kdo naznani. Ako pa greste od hiše do hiše, pa si vzemite na oboini delavsko knjižico, da ste potem pri liiši kat hišnd delavec. Če pa nimate nobenega ipremoženja in je hišica last vaše žene, tedaj ,vam pa itak ne raorejo nič vzeti. F. Št. v C. Do kako visoko napreduje, kdo-r vslopi v fpodoficir_ko š-olo? O dg o v or: Za podofioirja najvišje, pa če je tudi samo Slovenec. I. L. M. p. V. N. Plaz md nosi zemljo za hlev, dvakrat mi je steno že podrl. Kako plaz ustavim? 0 d g o v o r : Na tako vprašanje je nemogoče prav svetovati, če človek ne vidi položaja, kaka je zemIja, na kako visoko plaz vleče itd. Ako vidite, da se vam to redno ponavlja, bo še najbolj sigurno, da hlev prestavite. A. E. 0. Imam njivo, pri oranju zganjam na sosedovo že nad 30 let. Sedaj' mi je pa sosed prepovedal. 0 d g o v o r : Zganjajite na-prej kakor do sedaj.- Ker ste to pravico priposestvovali, se Vam ne more ista nikoli več kratiti. Menjava posestnikov na zadevi nič ne spremeni. Doba poslužitve sk.zi več kot 30 let je zadostna. B. F. v I. Kupil sem mali kos zeralje. Ali dobim brezplačno geometra, da jo odmeri? 0 d g o v o r : Geometra na morete dobiti zastonj, pač pa se ga dobi proti malenkostnemu plačilu, če je zaposlen v Vaši občini ali blizu tam. Napravite mak> prošnjo na Upravo zemljeknjižnega kata_i'.a, da se ob priliki poslovanja georneter tudi za Vašo stvar zanima. Prekmurec: Ali smejo občiriski odbornika zahtevati odškodnino za sejo? 0 dgov or: Pravico do pla"p ali odškodnine pri občinskih poslib. imata samo župan in tajaik. Odborniki pa smejo zahtevati odškodnino le takrat, če &o imeli radi seje gotove izdatke. To pa le takrat, če je eden ali drugi odbornik od lokala, kjer se vrši seja, toliko oddaljen, da se je moral poslužiti prevoznih sredstev. Banska uprava je ukinila izplačevanje tozadevnih dnevnic, če 'tudi je občinski odbor enoglasno sklenil jih izplačevati. Proti ukinitvi ni nobene pritožbe. K. A. v L. Pogorel sem, pomagali so mi, zdaj bi jim naj kot tesar odsiužil. Ali smem? O d g o v o r : Raz Vaše dopisnice ni razvidno, kaj hofiete. Morate S3 natančneje '-iraziti, ali Vas kd_ preganja. Ali zahtevajo sedaj plačilo Vaši bivši dobrotniki, potem bo že treba obljubljeno izpolniti. Kot samostojen tesar pa niste prisiljeni bj.t.i čl::n bolniškp blagajne za svojo oseb6, pač pa Vaši uslužbenci v obrti. Ako pa obrti nimate prijavljene, bo pa težje šlo. Ce Vas kdo naznani, povejte, da delate zastonj, ker res ne z^htevate nobenega plačila. S. A. v P. Imam pogodbo z ženo. Pisana je nemško, ali velja? 0 d g o v o r : Pogodba je veljavna, če ste jo sklenili _ Vašo ženo pred notarjem. Da je nemško pis_na, na sitvari nič ne spremeni. Preložitev v slovenščino je torej nepotrcbna. F. B. v S. Za neko dajatev plačujem v krajcarjih, ker ja taka pogodba. Ald moram plačati sedajno vrednost? O dgo v or: Če je v pogodbi rečeno, da dajate v naturl ali plačujete letno 40 kr., morate dajata tudi sedaj v naturi, ali pa plačevati vrednost dajatve. M. Š. .v Sv. B. Kupiti želim kolo, pa hočem imeti pogodbo. Ali moram takso plačati? O dgo v o r: Pismena pogo.dba je nepotrebna, ker ste ! prevzetjem kolesa itak postali pravomočiM! lastnik i.tega. Če pa že hočete imeti kaj črna na belem, napravite v obliki piama in odgovora, kar pa sicer tudi ni oblSajno, če sa predmet pri prevzemu plača. E. L. v Sv. A. Šivala sem materi svojega moža, ki mi ji obljubila obleke. H6i pa sedaj ne da. Poslalp sem račun in ana me je naziianila, da nimart obrti. Bom kaznovana? O d g o v o r : Ako ste šivali samo za mater Vašega moža se Vam ne more nič zgoditi, ker imamo uvi. devne uradnike in Vam za prvo ni se bati kazni.