Naš intervju: Gino Strada o organizaciji Emergency in današnjem obisku v Trstu / 13 Trst: razigrani župan Roberto Dipiazza brez dlak na jeziku. Ima se za desničarja, ki je po duši levičar /8 Primorski SREDA, 2. MARCA 2011 št. 51 (20.066) leto LXVII. Ali je rešitev brez poražencev in zmagovalcev sploh možna? Rado Gruden V zvezi z dvojezičnimi napisi na južnem Koroškem je mogoča le politična rešitev brez zmagovalcev in poražencev, je prepričana socialdemokratska zvezna svetnica in podpredsednica Zveze slovenskih organizacij Ana Blatnik. To je povedala pred današnjim srečanjem predstavnikov slovenskih političnih organizacij v Avstriji z državnim sekretarjem Josefom Ostermayerjem in koroškim deželnim glavarjem Ger-hardom Dorflerjem. Trditev je legitimna in bi bila lahko sprejemljiva za vse, če bi bila tudi predloga, ki se sicer med seboj močno razlikujeta, na pogajanjih deležna enakovredne pozornosti obeh sodelujočih strani. Končni iztržek bi bil potem lahko za obe strani sprejemljiv kompromisni dogovor. Toda dosedanja praksa kaže, da je tak dogovor bolj pobožna želja kot realnost, saj večinska stran vztrajno ponuja eno samo rešitev, ki pa za Slovence v Avstriji ne more biti sprejemljiva. Največ 148 dvojezičnih napisov, ki bi zaradi ustavnega ranga zakona predstavljali tudi dokončno število, je daleč od tega, kar pričakuje manjšina. Ta je pripravila seznam 273 krajev, ki bi morali na podlagi razsodb avstrijskega ustavnega sodišča dobiti dvojezični (torej ob nemškem tudi slovenski) napis. To število se bo že v kratkem še povečalo, saj bo ustavno sodišče najbrž določilo še dvanajst »dvojezičnih« krajev. Seveda je tudi samim predstavnikom slovenskih političnih organizacij v Avstriji jasno, da Dunaj in Celovec ne bosta pristala na tako rešitev in da bo treba poiskati kompromis. Vendar to ne pomeni, da morajo zato še pred začetkom pogajanj pristati na minimalistični predlog avstrijskih zveznih in deželnih oblasti. Slovenci v Avstriji imajo glede števila dvojezičnih krajevnih napisov na svoji strani razsodbe ustavnega sodišča, ustavo in Avstrijsko državno pogodbo. Po dolgem času so našli tudi skupni jezik. Zato bi bilo skrajno neodgovorno, če se ta na novo odkrita enotnost skrha takoj, ko začne na Dunaju ali v Celovcu malo glasneje grmeti. Na današnjih pogovorih še ni pričakovati rezultata. Toda že iz »otipavanja« za pogajalsko mizo bo mogoče razbrati, ali je sprejemljiva rešitev sploh možna ali pa gre zgolj za še en poskus »normalizacije« Slovencev v Avstriji tudi s pomočjo zakulisnih poskusov razbijanja s trudom obnovljene enotnosti v manjšini. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € RUBYGATE - Vladna večina postavila zadevno zahtevo v poslanski zbornici Spor o pristojnosti z milanskim sodiščem Opozicija: To je le nova poteza za rešitev premierja iz sodnih težav SEVERNI JADRAN - Oviran promet na cestah in na morju Orkanska burja V Vipavski dolini napovedujejo sunke do 180 kilometrov na uro - V Trstu kar nekaj težav, tudi na morju SEVERNI JADRAN - Najmočnejše sunke burje, ki je zajela severni Jadran, pričakujejo danes; v Vipavski dolini naj bi dosegli več kot 180 kilometrov na uro. Zaradi izrednih razmer so v vipavski, ajdovski in novogoriški občini sprejeli pre- ventivne ukrepe: pouka v osnovnih in srednjih šolah danes ni, zaprti so tudi vrtci in glasbene šole, organizirano pa je dežurstvo za nujne primere. V Trstu so sunki dosegli 140 kilometrov na uro, veter pa je povzročal obi- čajne težave. Motorna kolesa so padala kot za stavo, gasilci in mestni redarji so odstranjevali omet, odpadke in vejevje, na cesto je zgrmelo tudi nekaj dreves. Težave so se pojavile tudi na morju. Na 10. in 15. strani RIM - Vladna večina zahteva od poslanske zbornice, naj pred ustavnim sodiščem sproži spor o pristojnosti z milanskim sodiščem v zvezi s primerom Ruby, v katerem je premier Silvio Berlusconi obtožen zlorabe položaja in favoriziranja mladoletne prostitucije. Po oceni vladne večine za morebitno sojenje Berlusconiju namreč ni pristojno milansko sodišče, kot je na zahtevo milanskega tožilstva določilo milansko preiskovalno sodišče, ampak t. i. ministrsko sodišče, in to po ustreznem pristanku parlamenta. Opozicija pa meni, da gre za novo potezo vladne večine, da bi rešila Berlusconija iz sodnih težav. Na 6. strani Prva delavnica projekta JezikLingua Na 2. strani Benečija zaživela v Kobaridu Na 3. strani Bencin in hrana napihnila inflacijo Na 4. strani Podatki o vpisih v vrtce • V 1 ■ V v 1 in sole na Tržaškem Na 7. strani Tiskarna Graphart prekinila z delom Na 7. strani V centru CIE v Gradišču se napetost stopnjuje Na 14. strani Kolesarske zvezde v Gorici in Števerjanu Na 16. strani de anna Dežela bo v V V« a •■ še ščitila rezijanščino TRST - Rezijanščino (bodisi če jo smatramo kot jezik ali kot narečje) ščitijo državni in deželni zakoni za slovensko manjšino, pravi odbornik Furlanije-Julijske krajine Elio De Anna. Teh zakonov danes kot danes ni mogoče spreminjati, treba pa je narediti vse, da bo rezijanščina živa, da jo bo govorilo čimveč ljudi in da jo bodo še naprej poučevali na tamkajšnji šoli. Enako stališče je do zapletene stvarnosti v dolini pod Kaninom je pred kratkim zavzel Bojan Brezigar, predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino. Na 3. strani LIBIJA - Prepovedale naj bi polete nad državo Zahodne države razmišljajo o omejenem vojaškem posegu trst - Okvara Nemi telefoni TRST - Včeraj je v poslopju, v katerem domuje tudi Primorski dnevnik, odpovedala telefonska centrala. Naši telefoni so bili povsem nemi, pa čeprav so nas - kot običajno - številni vztrajno klicali. Po oceni tehnikov bo treba nadomestiti pokvarjeni del centrale, na katero so vezani tudi telefoni našega podjetja. Koliko časa bo trajal »telefonski mrk«, še ne vemo, vsekakor pa je za nujne klice na voljo zelena številka 800-653963, lahko pa nam pišete tudi na trst@primorski.eu. 2 Sreda, 2. marca 2011 ALPE-JADRAN / ŠPETER - Uradno stekel evropski strateški projekt JezikLingua Začetek z delavnico za pomoč staršem pri dvojezičnem razvoju otrok Prvo srečanje vodila psihologinja Jana Pečar - Približno 20 udeležencev - Nadaljevanje v ponedeljek ŠPETER - Z delavnico za svetovanje staršem o dvojezičnem razvoju otrok, ki je bila v ponedeljek v slovenskem kulturnem centru v Špetru, je končno uradno stekel evropski strateški projekt JezikLingua »Večjezičnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega slovensko-italijanskega območja«. Na srečanju, ki ga je vodila psihologinja Jana Pečar, je sodelovalo približno dvajset udeležencev. Pogovor je potekal v sproščenem vzdušju, po teoretičnem uvodu Pečarjeve, pa so kmalu prešli na prakso oziroma na konkretne primere. Obravnavane teme so bile za vse udeležence koristne in zanimive, z začetim delom pa bodo nadaljevali še v ponedeljek in 14. marca. Na naslednja srečanja seveda lahko pridejo tudi tisti, ki se prve delavnice niso mogli udeležiti, pa jih projekt zanima. Projekt JezikLingua med drugim predvideva serijo brezplačnih jezikovnih storitev za promocijo in implementacijo rabe slovenskega jezika med posamezniki in družinami. Podobne delavnice za starše, kot je bila uvodna v Špetru, bodo v tem in v naslednjem šolskem letu potekale tudi na Goriškem in Tržaškem. V kratkem pa se bodo v vseh treh pokrajinah Furlanije-Julijske krajine, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost, začeli tečaji slovenskega je- Na prvem srečanju, ki ga je vodila psihologinja Jana Pečar, je sodelovalo približno dvajset udeležencev nm zika za odrasle negovorce in za starše, ki imajo otroke v šoli s slovenskim učnim jezikom. Predvidene pa so tudi druge storitve, kot so jezikovne delavnice za otroke, objava različnega gradiva za otroke, starše, šole in družbene delavce. Omenjene jezikovne storitve zasledujejo razvoj in promocijo jezikov v okolju in so namenjene prebivalstvu nasploh. Storitve za govorce manjšinskega jezika bodo usmerjene v implementacijo komunikacijskih sposobnosti in funkcionalne pismenosti, zato bodo nudile svetovanje in pomoč v zvezi z razvojem, uporabo in nadgrajevanjem manjšinskega jezika. Storitve za negovorce pa bodo ciljale na ustvarjanje pogojev, da nego-vorci pridobijo ustrezno jezikovno znanje v slovenščini. Namenjene bodo tudi oblikovanju jezikovne ozaveščenosti in ustvarjanju večjezi-čnosti prijaznega okolja. (NM) SEŽANA - Svetniki obravnavali pobudo CIK za uveljavitev zaščitne klavzule za trg nepremičnin Občinski svet ni podprl deklaracije Čustvena in mestoma tudi žaljiva razprava - Od vlade pričakujejo podatke, koliko nepremičnin na Krasu so kupili tujci SEŽANA - V ponedeljek je sežanski občinski svet med drugim obravnaval tudi deklaracijo Civilne iniciative Kras (CIK) in Civilne iniciative za Primorsko za uveljavitev zaščitne klavzule za trg nepremičnin na Primorskem. Razprava je bila čustvena, mestoma žaljiva in izključujoča. Svetniki na koncu deklaracije niso podrli, ampak so sprejeli svoj sklep. In sicer, da vlada ugotovi, koliko nepremičnin na Krasu je bilo prodanih osebam, ki niso slovenski državljani, sprejme ustrezne ukrepe in o tem še pred 1. majem obvesti občino Sežana. Uvodoma je svetnik Neodvisne liste občanov (NLO) in član CIK Robert Rogič povedal, da v iniciativi ne netijo sporov z občino Sežana, ampak iščejo le politično podporo. »Ne gre za izzivanje, ampak legitimno pravico, saj ocenjujemo, da so na nepremičninskem trgu nastopile resne motnje. Želim, da razumete, da gre lahko za dolgoročne posledice. Ne bodite črna ovca in deklaracijo podprite, tudi če me ne marate.« Pred razpravo smo slišali, da so pobudo pred sejo obravnavali v odborih za infrastrukturo in urejanje prostora ter za gospodarske dejavnosti in premoženjske zadeve. Svetu so predlagali, naj pred sprejemom deklaracije pridobi podatke o nakupu nepremičnin na območju občine od vstopa Slovenije v Evropsko unijo (EU) do danes ter po potrebi za to imenuje delovno telo. Potem je župan Davorin Terčon odprl razpravo. Pričel jo je Iztok Bandelj iz Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki je Rogiču najprej očital, da nastopa v različnih vlogah. »Enkrat v imenu CIK, drugič kot kandidat za župana, potem kot direktor svoje firme in tako dalje. Konkretnih podatkov, kako velik je problem na Krasu, ni. Mi pa ne moremo sprejemati deklaracije kar na pamet. Poglejte Tirol-ce, oni so ekonomsko močni in enotni, zato tudi nekatere italijanske občine hočejo k njim. Kakšen signal dajemo sosedom v Trstu. Tam deluje nacionalistično združenje, ki komaj čaka na provokacijo z naše strani. Tisto, kar seješ, tisto boš žel. Sem že slišal očitke, da se na Krasu gremo nacionalizem.« Svetnica Breda Durcik iz SDS pa je povedala, da sama nima težav z deklaracijo. »Izhajam iz družine, ki je dala davek fašizmu, nacizmu in komunizmu. Lacote se ne bojim. Priznam, da nekaj tujcev - vanje vključujem tudi Slovence iz notranjosti države - poživi življenje www.primorski.eu Sežanski župan Davorin Terčon v vasi, vendar naj jih ne bo več kot pet odstotkov. Z deklaracijo ne bom nikomur dala nobenega sovražnega signala. Saj poznate pregovor - kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Božo Marinac iz Zveze za Primorsko je dejal, da vsebino predlagateljev sprejema, saj »ima Trst mešano prebivalstvo in nihče za Tržačane ni moteč, razen Slovencev. Evropska zakonodaja pa temelji na štirih svoboščinah (prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala - op.a.), zaradi česar smo spremenili 3. in 68. člen ustave. Če podpremo pobudo, zavestno kršimo evropski pravni red in ustavo, zato imam zadržke. Razumem pa skrb, če so se zgodile motnje na trgu.« Rudi Pečar iz LDS se je vprašal, ali je Kras resnično potrebno zaščititi. »Zame je delovanje CIK politična bitka za prevlado v prostoru. Če obstaja resna nevarnost, da Kras pokupijo Italijani, sem prvi za barikade.« Direktor občinske uprave Milan Potparič je postregel z nekaterimi podatki glede prodaje nepremičnin med leti 2007 in 2010 v vaseh Lokev, Tomaj in Dutovlje ter v Sežani. »V Lokvi so v tem času prodali 22 zazidljivih zemljišč, od tega osem italijanskim kupcem. V Tomaju je bilo 12 nakupov, trije kupci so bili Italijani. V Dutovljah 26, šest parcel pa so kupili Italijani. V Sežani smo ugotovili 185 nakupov, od tega so bili štirje kupci Italijani. Po naših podatkih je od 200 hiš v Lokvi 17 v lasti državljanov Italije, od teh pa je polovica slovenskih ali mešanih zakonov. Več je tudi primerov, ko so zemljo podedovali.« Pot-parič je še dodal, da so podatke pridobili s težavo, saj nihče nima natančnih evidenc. Svetnica NLO Andreja Barič se je čudila taki ravni razprave, saj »ne odločamo o usodi Slovenije. To bo naredila vlada, če bo. Ali smo res tako hlapčevski, da se bojimo, kaj bo rekel sosed ali EU. To je signal naši državi. Nacionalna erozija je problem naše države. Posledica svobodnega trga je enormno povišanje cene zazidalnega zemljišča na Krasu in zaradi tega si sama ne morem privoščiti nakupa zemlje. Pred volitvami ste obljubljali, da se boste zavzemali za mlade, boste sedaj svojo besedo požrli?« Podžupan David Škabar je priporočal previdnost, saj slaba odločitev lahko vpliva na sedanje dobre odnose z Italijo. »Koliko nepremičnin imajo Slovenci v Italiji, kaj se bo zgodilo z nepremičninami Slovencev na Hrvaškem? Cene so pričele naraščat pred vstopom Slovenije v EU, ko so začeli zapuščene hiše na Krasu kupovati Ljubljančani.« Svetnik Liste Miroslava Kluna Ivan Vodopivec pa je spomnil na velika zazidalna območja po nekaterih vaseh. »Rešitev je prostorski načrt, ki to lahko omeji. Za kvalitetno življenje pa je ljudem treba zagotoviti nova delovna mesta.« Za Viljema Frančeškina iz Demokratične stranke upokojencev je deklaracija nepotrebna, saj je CIK že pozvala vlado k ukrepanju. »Predlagam, da umirite žogico, da ne bo prišlo do hudih nestrpnosti. Prepričan sem, da zaščitne klavzule ni mogoče uveljaviti zaradi štirih svoboščin, Danska je pri tem svetla izjema, ki potrjuje pravilo. Poskušale so tudi Avstrija, Finska in druge države, vendar neuspešno.« Fabjan Edi iz NLO pa je svetnike opozoril, da so podatki odvisni od vira. »Bodimo modri in začnimo razmišljati, kaj bo čez 20 let. Na Krasu se namreč naseljujejo tudi Slovenci iz Italije, ki se v tistem okolju ne počutijo več dobro.« Po dveh urah je župan Terčon ugotovil, da načelno nihče ni nasprotoval deklaraciji, »čeprav ostaja še vedno neodgovorjeno vprašanje, zakaj je pobuda vzniknila dva meseca pred 1. majem in zakaj ne prej.« Svetnike je postavil pred izbiro, ali podprejo deklaracijo ali pripravijo svoj sklep. Odločili so se za drugo možnost in sprejeli, kar smo že zapisali. V zvezi s tem pa naj dodamo, da je vlada že ustanovila posebno skupino, da ugotovi, kakšne so razmere na nepremičninskem trgu na Krasu in drugih primerljivih območjih po državi in ali bi bila uveljavitev zaščitne klavzule upravičena. Po napovedih prve izsledke pričakujemo že jutri. Irena Cunja Težave zaradi močne burje KOPER - Agencija za okolje Republike Slovenije (Arsa) je zaradi močne burje razglasila rdečo stopnjo ogroženosti za severni Jadran. Sunki burje so včeraj že močno ovirali promet tudi na primorski avtocesti, oviran je tudi ladijski promet. Najhuje je bilo na Goriškem in Vipavskem, o čemer poročamo posebej. Največja izmerjena hitrost burje do večera je bila po podatkih Pro-metno-informacijskega centra za državne ceste 124 kilometrov na uro. Burja se je v noči na sredo še okrepila in bo danes popoldne predvsem v Vipavski dolini v sunkih dosegala hitrosti do okoli 160 km na uro, na Obali pa do okoli 120 km na uro. Oslabela bo v noči na četrtek. Po podatkih Pro-metno-informacijskega centra za državne ceste je bil zaradi burje na primorski avtocesti oviran promet in omejena hitrost vožnje med Koprom in razcepom Nanos. Vodja oddelka za hidrološke pro-gnoze Arsa Janez Polajnar je zaradi močne burje opozoril na visoko plimovanje morja. »Zlasti danes zjutraj lahko morje zaradi valovanja poplavi in poškoduje izpostavljene dele obale, najbolj na udaru je Piranska punta,« je pojasnil. Po njegovih besedah bodo najvišji valovi presegli višino treh metrov. Zaradi burje je bil oviran tudi ladijski promet. Burja je ob slovenski obali dosegala hitrost okrog 100 kilometrov na uro, na odprtem morju pa v sunkih okrog 50 vozlov oz. 92 kilometrov na uro, valovi pa so bili proti večeru visoki do štiri metre. Postaja pomorske policije v Kopru je včeraj na nevarnosti zaradi visokih valov opozarjala vse ladje. Prav tako sinoči niso izplule niti ribiške ladje. Ladje v pristanišču in v marinah naj bi bile varne, nekaj problemov pa bi lahko imeli le lastniki manjših plovil, ki so privezane ob bojah pred Ankaranom. Koalicija vnovič vlaga zakon o ustanovitvi občine Ankaran LJUBLJANA - Vodje poslanskih skupin koalicije So v parlamentarno proceduro vnovič vložili predlog zakona za ustanovitev občine Ankaran, ki ga je pristojni odbor že dvakrat blokiral. Ugotavljajo namreč, da bi bil sicer glede na odločbo ustavnega sodišča razpis lokalnih volitev v Kopru sporen, je v DZ novinarjem povedal vodja poslancev Zares Franco Juri. Gre za že tretji poskus sprejema predloga zakona o ustanovitvi občine Ankaran. Ob tem vodje poslanskih skupin po besedah Jurija računajo, da bo predlog zakona prestal glasovanje na pristojnem odboru za lokalno samoupravo in bo na plenarni seji za ustanovitev an-karanske občine zagotovljena tudi zadostna večina glasov poslancev. Na mejnem prehodu Starod odkrili 443 kosov zlatnine PODGRAD - Na mejnem prehodu Starod so cariniki 22. februarja pri treh potnikih v osebnem vozilu z albansko registracijo odkrili 443 zlatih prstanov, verižic, zapestnic in uhanov. Ker lastnik blaga ni prijavil, so zoper njega uvedli postopek o carinskem prekršku, so sporočili Carinske uprave RS. Carinik se je skupaj s policistko ob prihodu vozila odločil za podrobnejši pregled. V torbici na zadnjem sedežu sta najprej našla eno vrečko z različnim nakitom iz zlata, v toaletni torbici med prtljago pa še drugo vrečko z zlatimi prstani, verižicami, zapestnicami in uhani. Eden izmed potnikov, ki se je predstavil kot lastnik neprijavljene zlatnine, je dejal, da je bila zlatnina plačilo za blago, kupljeno v Italiji. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 2. marca 2011 3 DEŽELNI SVET - Mnenje pristojnega odbornika Elia De Anne H V •• V V« »Zasata rezijanscrne sodi v deželni zakon za Slovence« Odbornik, ki je odgovoril na vprašanja svetnika Baritussia, soglaša s Brezigarjevim stališčem TRST - »V tem trenutku ni pravnih in drugih pogojev, da bi državna ali deželna administracija posebej zaščitili rezijanščino. Slednja bo še naprej zaščitena v deželnem zakonu za slovensko manjšino iz leta 2007,« je včeraj v deželnem svetu dejal odbornik Elio De Anna. Enako stališče je pred kratkim zagovarjal predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojan Brezigar na neformalnem srečanju z delegacijo Rezija-nov, ki zahtevajo izločitev občine pod Kaninom iz državnega zaščitnega zakona za Slovence. De Anna (odgovarjal je somišljeniku iz stranke Ljudstva svobode Francu Baritussiu) je dejal, da ni mogoče dodati rezijanščine k manjšinskim jezikom (skupno jih je dvanajst), ki so navedeni v državnem zakonu za jezikovne manjšine 482. Spomnil je, da rezi-janščino kot pomožni predmet že poučujejo na krajevni šoli. To poučevanje omogočajo finančna sredstva iz deželnega zakona za Slovence. »To je najboljša in najbolj učinkovita pot za ohranitev in valorizacijo rezijanščine,« je povedal še De Anna. Enako stališče je odbornik izpostavil na nedavnem goriškem deželnem posvetu o slovenski jezikovni in kulturni stvarnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Baritussio (svojčas je bil trbiški župan) se je v svojem poslanskem vprašanju navezal na stališče Občine Rezije in na njeno zahtevo po izločitvi iz državnega zakona za slovensko manjšino. Rezijani so to zahtevo posredovali Deželi in tudi rimski vladi (oddelek za deželna vprašanja), ki je njihovo vlogo poslala v presojo deželni upravi. Baritussio predlaga, da bi »rezijan-ski manjšini« priznali enake pravice, ki jih uživa nemško govoreče prebivalstvo Kanalske doline. Slednje so zajamčene v državnem zaščitnem zakonu za Slovence, istočasno pa še v posebnem deželnem zakonu za Nemce. Tudi deželni svetnik Berlusconijeve stranke sicer priznava, da trenutno ni nobenih možnosti za spremembo manjšinskih zakonov in da se morajo konec koncev tudi Rezijani s tem sprijazniti. Pač pa je nekdanji trbiški župan zadovoljen z napovedjo odbornika De Anne, da bo deželna uprava v kratkem odobrila izvršilne ukrepe za izvajanje zaščitnega zakona za nemško govoreče skupnosti. Brez teh ukrepov ta zakon obstaja le na papirju, kar je seveda nesprejemljivo. Deželni odbornik za jezikovne identitete Elio De Anna Deželni svetnik Ljudstva svobode Franco Baritussio Obtoženci na sojenju v aferi Hypo banke trdijo, da so nedolžni CELOVEC - Na deželnem sodišču v Celovcu se je včeraj začel prvi proces v primeru avstrijske banke Hypo Group Alpe Adria (HGAA), v katerem so na zatožno klop sedli bivši predsednik uprave te banke Wolfgang Kulterer ter menedžerja banke Gert Xander in Albin Ruhdorfer. Obtoženci so se izrekli za nedolžne v vseh točkah obtožnice. Če bodo spoznani za krive, jim grozi od enega do deset let zapora. Glavna razprava naj bi predvidoma trajala deset dni, zaslišanih pa naj bi bilo 20 prič. Sodbo je pričakovati v nekaj tednih. Trojica je obtožena, da so ob posredovanju pokojnega glavarja avstrijske Koroške Jorga Haiderja odobrili posojilo v višini dobra dva milijona evrov letalski družbi Styrian Spirit, ki je kasneje razglasila stečaj, in posojilo v višini 150.000 evrov zasebnemu detektivu Dietmarju Guggenbichlerju, čeprav za ta posojila niso imeli jamstev in so se zavedali, da ne bodo vrnjeni, piše v ob-tožnici.Kultererju, ki je banko vodil med letoma 1992 in 2006, v istem procesu sodijo tudi za dajanje lažnih izjav. Z začetkom procesa, v središču katerega stoji Kulterer kot ključna oseba v aferi nakupa banke Hypo Alpe Adria s strani bavarske BayernLB, se začenja pravna osvetlitev posla, ki je davkoplačevalce nemške zvezne dežele Bavarske stala več kot 3,7 milijarde evrov. KOBARID - Uspela tridnevna prireditev Benečija v skupnem slovenskem prostoru V znamenju Slovencev z Videmskega Druženje v znamenju kulture so priredili Občina Kobarid, Fundacija Poti miru v Posočju, KD Stol, tolminska izpostava JSKD in Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Vse bolj številni pozivi za enoten nastop slovenskih pogajalcev Tudi EL opozarja predsednike političnih organizacij na nujnost usklajenega nastopa - Inzka ne bo na pogajanjih CELOVEC - Pred drugim krogom pogajanj z državnim sekretarjem Josefom Ostermayerjem in deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem danes dopoldne v poslopju koroške deželne vlade v Celovcu se iz vrst manjšine množijo pozivi slovenskim pogajalcem k usklajenem nastopanju. Deželni glavar pa je vnovič poudaril, da predlog slovenskih organizacij (NSKS, ZSO, SKS) z 273 dvojezičnimi tablami za koroško politiko ni sprejemljiv in da zanj velja dogovor, ki ga je sklenil že novembra lani z Ostermayer-jem, ki predvideva od 141 do 148 dvojezičnih tabel ter zakonsko ureditev v ustavnem rangu in brez tako imenovane »odprtostne klavzule«. Od današnjega drugega kroga pa nihče ne pričakuje dokončnih rezultatov tudi zato, ker na pogajanjih ne bo predsednika NSKS Valentina Inzka. Visoki diplomat se sestanka ne more udeležiti zaradi nuj-nejših službenih obveznostih v Bosni in Hercegovini. Po Narodnem svetu koroških Slovencev je včeraj v tiskovni izjavi pozdravila pobudo mladinskih organizacij »Skupaj smo močnejši« tudi slovenska Enotna lista (EL) in pozvala predstavnike NSKS, ZSO in SKS, da skupno in samozavestno vodijo pogajanja. »Samo, če bomo enotni, bomo tudi uspešni,« je med drugim poudaril predsednik EL Vladimir Smrtnik in dodal, da bo nasprotna stran seveda poskušala vse, da bi izigrala posamezne predstavnike slovenske narodne skupnosti. Mladinske orga- nizacije pa so od slovenskih pogajalcev zahtevali, da niti za milimeter ne odstopijo od predloga 273 tabel, saj ta sloni na Avstrijski državni pogodbi, avstrijski ustavi in razsodbah ustavnega sodišča. V zvezi s pogajanji o dvojezičnih krajevnih tablah se je včeraj oglasila tudi zvezna svetnica socialdemokratske stranke (SPO) in podpredsednica Zveze slovenskih organizacij Ana Blatnik. Še pred srečanjem Ostermayerja z župani dvojezičnih občin včeraj zvečer v Celovcu je menila, da pri pogajanjih ni veliko manevrskega prostora. Dejala je, da je mogoča le politična rešitev - brez zmagovalcev in poražencev. Kot je znano, so vse tri politične organizacije koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) 14. februarja posredovali Ostermayerju in Dorflerju skupni predlog, ki predvideva dvojezične napise v 273 krajih na južnem Koroškem, kar je izzvalo pravi vihar ogorčenja med koroškimi politiki na čelu z deželnim glavarjem. A tudi Ostermayer je kazal nerazumevanje za predlog koroških Slovencev, že prej pa je odklonil tudi vsakršno »odprtostno klavzulo«. Razlog za številne pozive k enotnem nastopanju slovenskih pogajalcev na pogajanjih s predstavniki dežele Koroške in zvezno vlado pa so povzročile različne razlage, deloma celo odstopanja od skupnega predloga med političnimi organizacijami koroških Slovencev. Ivan Lukan Tipajski pevski zbor Naše vasi in ženska vokalna skupina iz Breginja sta pod vodstvom dirigenta Davida Klodiča skupaj zapela nekaj pesmi nm KOBARID - Kobarid je bil konec tedna že tretje leto zapored prizorišče prireditve Benečija v skupnem slovenskem prostoru, med katero so lahko Slovenci iz Posočja boljše spoznali kulturno delovanje in izdajateljsko dejavnost rojakov iz Benečije oziroma drugih predelov videmske pokrajine. Tridnevno druženje v znamenju kulture so priredili Občina Kobarid, Fundacija Poti miru v Posočju, KD Stol, tolminska izpostava JSKD in Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra. Prvi večer je bila na vrsti predstavitev občine Tipana (približno 700 prebivalcev), tako da je po uvodnem pozdravu kobariške županje Darje Haupt-man, načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar prisotnim najprej predstavil naravne znamenitosti doline, kjer izvira Nadiža in ima svoje povirje Kar-nahta in kjer se ljudje ob meji vse pogosteje srečujejo na nekdanji meji na Mostu čez Nadižo in v Prosnidu. Povedal je tudi, da imajo v občini dvojezične krajevne napise ter dve slovensko-itali-janski plošči v spomin na padle v prvi svetovni vojni in v spomin na duhovnika in partizana Avguština Černetiča. Obe je postavila občinska uprava, ki se sedaj poteguje tudi za dvojezično šolo. Nato pa je Likar intervjuval tipajskega župana Elia Berro, ki je spregovoril predvsem o problematiki goratih občin, ki jim namenjajo premalo sredstev za razvoj. Nekaj se sicer premika v pozitivno smer, je priznal Berra, saj so nekateri mladi začeli razvijati gospodarske dejavnosti v domačih vaseh, čeprav to ni enostavno. Zato je župan predlagal, da bi z Občino Kobarid sodelovali in uresničili nekatere skupne projekte. Sledila sta nastopa tipajskega pevskega zbora Naše vasi in ženske vokalne skupine iz Breginja, ki sta nato pod vodstvom dirigenta Davida Klo-diča nekaj pesmi zapela skupaj. Številna publika pa je prisluhnila tudi pesmi Sandrina Coosa, avtorja, ki piše v tipajskem narečju. Ob koncu večera so odprli tudi razstavo lesenih mask, ki jih izdelujeta Antonio Trinco in Silvana Buttera iz Ruonca. Maske bodo na ogled v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju do 25. marca. V soboto so se kulturni dnevi v Kobaridu nadaljevali s predstavitvijo lanskih izdaj Slovencev na Videm-skem. Govor je bil o Trinkovem koledarju, zborniku Mlada lipa Brune Bal-loch, fotografski knjigi Štirje letni časi na Matajurju s posnetki Marca Go-renszacha in avtobiografski pripoved Luna in buskalce Adriana Gariupa, o brošuri in zgoščenki Sejma beneških pesmi ter o monografiji o tarčmun-skem fotografu Tinu Piernovem, ki je pred kratkim izšla pri ZTT. Izdaja monografije sodi v okvir projekta, ki se je začel leta 2003, ko je družina Trinko odstopila več kot 1.200 negativov na steklu. Iz tega dragocenega gradiva so nastale tri razstave, poglobljena analiza fotografskega dela avtorja in posnetih motivov, v prvi vrsti portretov, ter več publikacij, s katerimi se je Študijski center Nediža predstavil v številnih krajih FJK in Slovenije. Večer je zaključila Špela Mrak, urednica radia Alpski val, ki bo prihodnje leto praznoval dvajset let delovanja, in je povezan z radiom Primorski val, s katerim seže do osrednje Slovenije. Na njegovih valovih že skoraj dve leti, vsako soboto ob 9.15, predvajajo oddajo Pismo iz Benečije, ki jo pripravlja Inštitut za slovensko kulturo. Podobno oddajo od lanskega leta lahko poslušajo tudi v Furlaniji na radiu Onde furla-ne. Enkrat mesečno je na valovih Alpskega vala tudi daljša reportažna oddaja Burice izza Matajurja. Posoški radio pa vseskozi spremlja kulturno in drugo dogajanje med Slovenci v Furlaniji. Tridnevno srečanje se je zaključilo v nedeljo z igro Lena iz Tapoluovega Beneškega gledališča. (NM) 4 Sreda, 2. marca 2011 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po nedokončnih podatkih statističnega zavoda Istat Bencin in hrana krepko segrela februarsko inflacijo V državnem povprečju je zrasla na 2,4 odstotka, v Trstu pa na 2,5 odstotka RIM - Začasni Istatovi podatki o gibanju življenjskih stroškov v februarju potrjujejo segrevanje inflacije, ki se je začelo ob koncu lanskega leta. V komaj končanem mesecu se je inflacijska stopnja povzpela na novo rekordno vrednost po novembru 2008, saj je dosegla 2,4 odstotka, potem ko je januarja znašala 2,1 odstotka. V mesečni primerjavi je bila februarja inflacijska stopnja glede na januar višja za 0,3 odstotka. K rasti življenjskih stroškov so - kot smo sicer že večkrat zapisali - največ prispevali živilski izdelki in energija oziroma pogonska goriva, torej primarne po-trošne dobrine. Cena bencina se je februarja glede na januar zvišala za 0,8 odstotka, glede na lanski februar pa za 11,8 odstotka. Za 1,8 odstotka v mesečni in za 17,2 odstotka v letni primerjavi se je zvišala tudi cena kurilnega olja. Cene prehrambenih izdelkov so najbolj zrasle pri kruhu, in sicer za 0,3 odstotka v mesečni in za 1,2 odstotka v letni primerjavi. Cene svežega sadja so se glede na januar zvišale za 1,8 odstotka, glede na lanski februar pa za 2,4 odstotka. V Trstu je bila februarja inflacijska stopnja še za desetinko odstotka višja kot v državnem povprečju in je znašala 2,5 odstotka, medtem ko so se življenjski stroški v mesečni primerjavi zvišali za 0,2 odstotka. V primerjavi z lanskim februarjem so se daleč nabolj zvišali stroški za stanovanje, vodo, električno energijo in goriva, in sicer za 7,5 odstotka, sledi pa poglavje prevoz s 5,7-odstotnim zvišanje. Na tretjem mestu je kazalnik živilski proizvodi in nealkoholne pijače pijače, ki se je povzpel za 2,8 odstotka, z 2,1 odstotka pa mu sledita indeksa izobraževanje in druge dobrine in storitve. Obleka in obutev sta se februarja glede na enak lanski mesec podražila za 1,3 odstotka, znižali pa so se kazalniki poglavij komunikacije in hotelsko-gostinske storitve (oba -0,8%) in poglavja rekreacija, prireditve in kultura (-0,1%). V mesečni primerjavi so se v Trstu najbolj podražile hotelske in gostinske storitve (+0,7%), sledi poglavje stanovanje, voda, električna energija in goriva (+0,6%), prevoz (+0,5%), živilski proizvodi in nealkoholne pijače (+0,4%). Nespremenjeni so ostali indeksi poglavij alkoholne pijače in tobak, rekreacija, prireditve in kultura ter izobraževanje, medtem ko so - zaradi še vedno trajajočih razprodaj - padle cene obleke in obutve (-0,4%), drugih dobrin in storitev(-0,2%) in komunikacij (-0,1%). Posebno veliko rast so februarja doživele cene motornih goriv in živilskih izdelkov ansa GIBANJA V območju evra inflacija februarja 2,3-odstotna LUXEMBOURG - Države območja evra so februarja na letni ravni zabeležile 2,4-odstotni dvig cen, je včeraj v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Januarja je bila inflacija v območju skupne evropske valute 2,3-odstotna. Letna stopnja inflacije se je tako še nekoliko bolj dvignila nad srednjeročni cilj Evropske centralne banke (ECB), ki je pod dvema odstotkoma. Inflacijo v območju evra so na najvišjo raven v več kot dveh letih dvignile višje cene nafte in bencina. Višja kot februarja letos je bila inflacija nazadnje oktobra 2008, ko je znašala 3,2 odstotka. V Sloveniji se cene življenjskih potrebščin februarja v primerjavi z januarjem niso spremenile. Inflacija na letni ravni je znašala 1,4 odstotka, povprečna letna inflacija pa je bila 1,9-odstotna, torej za pol odstotka nižja kot v Italiji. Eurostat bo sicer podrobnejše podatke o inflaciji v območju evra in v celotni EU objavil 16. marca. OKOLJE - Analiza tržaške univerze V FJK huda potrata podzemnih vodnih virov VIDEM - Prebivalci Furlanije-Julijske krajine ravnajo z vodo zelo potratno. Če je v Evropski uniji povprečna dnevna poraba vode na prebivalca 250 litrov, jih prebivalec naše dežele, ki ima domačo vodno vrtino (t.i. artezijski vodnjak), porabi kar 17.937, torej kar 72-krat več kot bi bila realna poraba. Podatek najdemo v Smernicah za programiranje uporabe vodnih virov, ki so jih včeraj predstavili v Vidmu ob udeležbi deželnega odbornika za okolje Luce Cirianija. Ažuriranje hidrogeološke bilance Furlanije-Julijske krajine, kalkulira-nje razpoložljivih vodnih virov in podrobna analiza, ki prvič povzema naravo in količino odvzema vode iz vodnjakov na ozemlju dežele, sta raziskovalcem s tržaške univerze omogočila izdelati zanesljivo podobo uporabe podzemnih voda v Furlaniji-Julijski krajini. Popisano je bilo 7594 podzemnih vodnjakov s pooblastilom za različne vrste uporabe in 47.709 vodnjakov za gospodinjsko uporabo. Iz vseh virov v deželi vsako leto odvzamemo 972 milijonov litrov vode. Analiza odvzema je omogočila izračunati, da največ vode porabijo ribogojnice in bazeni za športno ribištvo, na drugem mestu je uporaba vode za namakanje, na tretjem pa za pitje. Podatki potrjujejo tudi, da največ vode porabijo v pordenonski nižini, kjer iz podzemnih virov odvzamejo 32 kubičnih metrov na sekundo, vrnejo pa jih samo 13 kubičnih metrov. Iz analize zanesljivo izhaja potrata vodnih virov, katere vzrok so predvsem nenadzorovani naravni izviri vode v obliki artezijskih vodnjakov. Tovrstni odvzem predstavlja polovico vse iz zemlje počrpane vode in od 4 do 7 krat presega količino vode, ki je speljana v vodovode (4,5 kubičnega metra na sekundo). BANKE - Po bilančni vsoti osma, po dobičkonosnosti pa tretja banka v Sloveniji Banka Koper lani s 17,4 milijona evrov čistega dobička in trdnim položajem na trgu KOPER - Kljub nekaterim slabim naložbam v preteklih letih je Banka Koper lani dobro poslovala in ustvarila 17,4 milijona evrov dobička, kar je 6,9 milijona evrov manj kot predlani. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Kopru povedal predsednik uprave Enzo Sal-vai, bodo 70 odstotkov dobička namenili za rezerve. Prihodki Banke Koper so v letu 2010 znašali 92,751 milijona evrov, bilančna vsota pa je bila konec lanskega decembra z 2,260 milijarde evrov za slabih sedem odstotkov nižja kot konec leta 2009. Kljub temu je banka ohranila 4,5-odstotni tržni delež in se po doseženi bilančni vsoti uvršča na osmo mesto med slovenskimi bankami. Z leve Igor Radovič, predsednik uprave Enzo Salvai in član uprave Aleksander Milostnik EVRO 1,3825 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. marca 2011 evro (povprečni tečaj) valute 1.3. 28.2. »Vsi smo plačali davek zaradi precej radodarnih posojil slovenskih bank v preteklih letih,« je dejal predsednik uprave Banke Koper. Bruto posojila banke nebančnemu sektorju so se lani zmanjšala za 83 milijonov evrov na 1,940 milijarde evrov. Zaradi visoke zadolženosti slovenskih podjetij se je zmanjšalo predvsem kreditiranje pravnih oseb, povečalo pa kreditiranje prebivalstva, je povedal Salvai. Depoziti prebivalstva so lani znašali več kot polovico vseh depozitov Banke Koper. Zato uprava načrtuje, da bo v letošnjem letu še povečala število poslovalnic - teh je trenutno 53 - in to predvsem v velikih slovenskih mestih. Sicer pa je Banka Koper močno vpeta v lokalno okolje, saj ima poslovanje z lokalnim prebivalstvom in gospodarstvom kar 80-od-stotni delež. Kljub težavam je Banka Koper poslovala nekoliko bolje kot ostale banke v slovenskem bančnem sistemu, saj ima petodstotno pokritje posojilnega sistema. Obenem ji je uspelo ohraniti stabilno poslovanje in se tako uvršča med tri najbolj dobičkonosne banke v Sloveniji. Banka Koper je tudi lani kljub težavnejšemu poslovanju ohranila visoko mednarodno bonitetno oceno. Svojo kapitalsko ustreznost bo uravnavala s povečanjem rezerv iz dobička, je napovedal Salvai. ameriški dolar japonski jen 1,3825 113,39 90816 1,3834 113,26 9 0912 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 39,6750 62,1430 39,9015 62,6300 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntan^U'! ti int" 7,4559 0,84940 7,4564 0,85280 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 8,7090 7 7120 8,7445 7,7090 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 24,355 1,2849 24,353 1,2840 jVIUCIIjM llallK estonska krona maHTarcki T/*\nnt" 15,6466 272,64 15,6466 270,72 1 1 lcl