209. številka.
*M dan zvečer, isimfit nadelja In »rasniks, ti r*l> po pošti prajaman u evstro-Of rske dažals nm leto tt K, n H lete lt K, a« Utrt lata • K 50 h,.« aa mase« t K 80 h.   Za LJubljano ■ pobijanjem na dom aa
lit M K, sa pol leta IS K, aa četrt lata I K, aa an meaae t K. Kdor hodi aaa ponj, plmfia aa m lote Bt K, aa pol leta 11 K, se četrt lata 6 K 60 h, aa en aieaae 1 K 90 k. — Za tuje dežele toliko ▼a£, kolikor ana&a pofttniua. — 3a aaročb« brea istodobna vpoSujatra naročnina aa na eaira. — Za oznanile ae plaeoje ed peteroatopno petit-vrate pa lt h, če as as aananila tiska enkrat, pe 10 h, ča aa dvakrat, ia pe 8 k, če •• tiaka trikrat ali večkrat. — Doptel >sj aa fsvelć frankorati. — Rokopisi so na mčaje. — Uredništvo in upravnletvo Je v Knaflevih alieah it 8, te siaer arednižtra w I. nadstropja, apravniitve pa v pritličja. — Uprarništva naj se blagorolije pošiljati naročnina, reklamacije,
aananila, t j. administrativna stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon fit. 85.
Prememba v ministrstvu.
Nenadoma se je zgodila v Gautsohevem ministrstvu prememba, ki je za polit.čno prihodnjost pre-značilnega pomena.
Odstopila sta naučni minister Hartel in trgovinski minister baron Ca 11. Ta odstop ni posledica kake krize v ministrstvu, ne kakih osebnih diferenc, marveč se je zgodil, ker se pripravlja baron Gautscti na p a r 1 s m e n t a r i z i r a n j e svojega ministrstva.
Žd ko sta Hartel in Call vstopila v ministrstvo, sta to storila z namenom, da čim prej resignirata. Minoli teden je baron Gautsch kon f-riral z različnimi merćdajnimi politiki. V soboto je poklical Hirtla in Calla k sebi in jima povedal, da aaj odstopita, ker potrebuje njiju portfelja in oba sta mu takoj ugodila.
Na Hirtlovo mesto je prišel kot začasni vodja naučnega ministrstva dosedanji podpredsednik nižjeavstrij--kega dež. šolskega sveta baron dr. Bienert, na Callovo mesto kot začasni vodja jusiičnega ministrstva s&kcijski šef grof Auersperg. Vlada šteje zdaj suri ministre in štiri voditelje ministrstev — kar se nikakor ne da vzdržati.
Pr( m ?mba, ki se je zgodila v ministrstvu, je Sai&o provizorična. Zgodilo se je zdaj, ker se v kratkem snide drž. zbor in nastane s tem potreba, da se ustvarijo t parlamentu Uke razmere, da bo vlada mogla izhajati.
Madžarski problem je tista moč, ki siii Gautšcha, da si zagotovi v državnem zboru trdno večino. To more le doseči, Če da tej svoji večini zastopnikov v ministrstvu. S parlamentarno rekonstrukcijo ministrstva hcče Gautech doseči, da se ustanovi nova politična situvaoi;?, da se ustvari nova koalicija strank, ki naj mu po-msga zavzeti napram madjarskemu
problemu primerno pozicijo in ki naj (.mogoči, da se bo cislitvanski parlament ravnal v tem oziru po željah dvora.
Gautsch ne more svojega na mena drugače doseči, kakor da združi Nemce, Cehe in Poljake in jih pridobi za skupno delo. V parlamentu se pripravlja češko poljsko- nemška zveza, ki naj po G&utsohevih željah postavi v kot V3& narodna in kulturna vprašanja in nej se posveti madjarskemu problemu.
Zgoraj označena prememba v mi nistrstvu opravičuje mnenje, da se je Gautsch že por&zumel 8 Cehi in z Nemo«, da so že ustvarjeni predpogoji za parlamentariziranje vlade, saj bi sioerHirtel in Call ne bila odstopila. Nekaki dvomi nas pa vendar obhajajo. Težko je namrtč verjeti, da bi se bili Čehi zaradi kakega ministrskega portfelja kar odpovedati zahtevam, za katere se bore zdaj sedem let, ter privolili, da se te zahteve post&vijo v kot. Ia težko je tudi mi s!da bi se pri tako velevažni stvari Čehi prav nič ne ozirali na druge Slovane. In zato menimo, da morda vendar še ni izrečena zadnja b sed* in da še ni gotovo, če se baronu GiUtschu njegovi nameni, o katerih ni sedaj nobenih dvomov več, tudi posrečijo.
Pismo iz Hrvatske.
V Zagrebu, 11. septembra.
(O Zagrebu. — Dr. Frank v Dalmaciji. —   Justh v Zagrebu. — Pamfletisti.)
V naši Žurnalistiki se zdaj vodi polemika o vplivu in pomenu glavnega mesta Zagreba. Ta razpor je izzval reški „Novi List". On je prvi zastopnik takoimenovanega provincijalizma, a kot dnevnik, ki najbolj vpliva na hrvatskem Primorju in v Dalmaciji, propagira emancipacijo od Zagreba. Zastrupljene naše strankarske razmere
in ljuti njegovi nasprotniki, ki gospo-nujejo danes v Zagrebu, mu dajo Še več gradiva za napadanje na „zagrebško" politiko. Jako je zanimivo in ne manj zabavno, opazovati vse te naše „branitelje" glavnega mesta.
Khuenova vlada, ki je nameravala „pacificirati" hrvatski narod, je v prvi vrsti delala na to, da popolnoma pokori Zagreb.
Ko je prišel Khuen na Hrvatsko, je v zagrebškem mestnem svetu vladala večina opozicijonalcev takoimeno-vane „Obzorove" stranke. Ker ta tiran ni mogel kaznovati Zagreba s tem, da bi mu vzel kako oblastvo in je premestil v kakp drugo mesto, ali kako drugače zmanjšal njegov kulturni pomen, kakor je storil z drugimi opozicijalnimi mesti, n. pr. s Križevci, s Karlovcem, s Siskom itd., zato je najprej razpustil mestni zastop in dal potem v saboru sprejeti Škandalozni občinski zakon, s katerim je popolnoma zadušil vsako avtonimijo mest in občin. Župani so tedaj postali faktični vladni uradniki. Z groznim volilnim redom za mestne zastope, po katerem redu prevladujejo uradniki v prvih dveli razredih vse druge volilce, omogočil si je veČino skoro v vseh mestih. Žapan v Zagrebu je postal po odličnih, svobodnih meščanih najrevnejša Khuenova kreatura, Mošinskv. ki je vladni uradnik in je to ostal tudi kot župan. Človek, katerega ni izvolilo meščanstvo, marveč ga je Khuenova komanda posadila na župansko mesto, se je povsem naravno slepo ravnal po tej komandi. In nastala je v Zagrebu policijska strahovlada. Vrh utega je Mošinskv še s svojim privatnim življenjem mnogo pomagal, da je bilo njegovo županovanje dolga vrsta samih sramot. Zagreb je pretežno uradniško mesto, in se neodvisno meščanstvo, kolikor ga je, ni upalo začeti odločne borbe zoper khu-enovščino, nego se je umaknilo v pa-8iviteto. Sledila je doba malodušnosti na eni  strani in streberstva na drugi
strani. Takrat je — sredi devetdesetih let — polagoma prišel na površje dr. Frank. V tem, ko so „ObzoraŠi" po pustili vsako delo in vsako agitacijo med meščanstvom, je dr. Frank hitro pojmil situvacijo ter si pričel pridobivati terena med malimi obrtniki in obrtniškimi delavci. Trudil se je neumorno na razne načine, časih po de-magogični metodi in tako si je ustvaril v Zagrebu primerno močno skupino, ki mu povsod slepo sledi. Zastopniki tretjega volilnega razreda v mestnem s vetu so Frankovci. Edini dr. Frank ima v Zagrebu tako kompaktno stranko in zato ima tudi njegova starčevićijan-ska politika čisto lokalni, zagrebški karakter. Frankovci ne vidijo ničesar, kar se godi izven Zagreba, na vse gledajo skozi zagrebška očala in tako prihajajo v nasprotje z realnimi razmerami v deželi. Frankovci so priredili one sramotne septembrske izgrede proti Srbom 1. 1902., dr. Frank se je s tem javno pohvalil v saboru, a vendar so njegovi glavni ljudje (tudi njegov sin) radi tega imeli veliko srečo pred sodiščem. Ko se je 1. 1903. pričela borba proti Khuenu, je bil Zagreb na Čela tega boja, a pri tem je imela glavno besedo napredna mladina; ob tej priliki so bili zaprti vsi opozicijo-nalni časnikarji, dočim so popolnoma prizanesli redakciji „najradikalnejšega glasila „Hrv. Prava".
Te reminiscence se vsiljujejo Človeku, ko Čita silne tirade v „obrambo" Zagreba v madjarsko - khuenovskem BDnevnem Listu" in v Frankovem „Hrv. Pravu". Ti se sedaj usiljujejo za „branitelje" mesta Zagreba! Prvi so z'brutalno silo zavirali njegov svobodni razvoj, drugi so ga s svojimi izgredi (še nedavno napram celjskim Slovencem) sramotili pred slovanskim in kulturnim svetom.
Zagreb ima bodočnost in postane brez dvoma pravo srce hrvatskega naroda, ako bo hodil po onem potu preporoda, na katerega je krenil nepozab-
nega leta 1903. — v znamenju osvo-bojenja od khuenovščine in njenih slug.
Pretekli teden, v petek, so imeli StarČevićanci shod v Splitu.
Na ta shod je odpotoval od tod tudi dr. Frank sam.
V Dalmaciji vodi starčevićansko politiko pop Ivo Prodan, ki je, kakor je sicer pošten človek, opetovano prišel v nasprotje z zagrebškim vodstvom. Zato se je odpravil v Split dr. Frank sam, da ga čim bolj priveze na Zagreb. Ker je nad vse prebrisan, ni došel v takšnem poslu — praznega žepa.
Prodanovo glasilo „Hrvatska Kruna" postane dnevnik, zato jo je Frank takoj podprl s 4000 K — kakor je javilo v lepi obliki samo „Hrv. Pravo".
Sicer pa niso v Dalmaciji nič posebno navdušeni pozdravljali dr. Franka.
V Splitu so celo priredili proti njemu  burne  in velike demonstracije.
V soboto in v nedeljo je bil v Zagrebu že zdavna oglašeni predsednik ogrskega parlamenta Justh. Prišel je semkaj v spremstvu bivšega hrvatskega ministra Josipovicha samo z namenom, da ae „informuje" o političnih razmerah.
Konferiral je z raznimi političnimi osebami — tudi z voditeljema napredne stranke dr. J. Lorkovićem in dr. Heimerlom.
Zalibog, da nimamo kompaktne opozicijonalne koalicije, kakršno bi radi osnovali naprednjaki, ki bi eventualno lahko pričela resna pogajanja s tem odličnim politikom.
*
Anonimni pamfletis v „Hrv. Pravu" nadaljuje svoj posel in stavlja vedno nova vprašanja na urednika Šupila. S temi vprašanji bi rad Supiia označil, kakor da bi bil plačan iz Bel-
grada.
o
Narodna vzgoja našega ženstva in višja dekliška šola ljubljanska.
(DaUe.)
Z navedenimi razlogi emo hoteli dokazati, kako nu no potrebne so višje dekliške šole, ako hočemo s pomočjo I - -.siva osigurati svoj narodni obstanek. Sedaj pa preidimo k nekaterim aktualnim vprašanjem, ki se tičejo edinega takega zavoda, ki ga imamo, to je mestna višja dekliška šola t Ljubljani. Sioer se preustroji v do-glednem času v ženski licej; pa kar velja o EJej, veljalo bo tudi o nameravanem liceju.
Začnimo takoj pri vprašanju, katere deklice naj se sprejemajo v višjo dekliško šolo. človek bi mislil, da v tem oziru ne more biti nika kega dvema. Sprejme naj se vsaka deklica, ki dokaže s spričevalom ali 1 sprejemnim izpitom potrebno pred-iiobrazbo, kakor je to običajno sko-taj pri ?seh javnih zavodih, ki imajo Umen dajati splošno izobrazbo.
Tema pa ni tako. Ugovarja se: Višja dekliška iola ljubljanska ni namenjena za deklice ia vseh slojev,
ampak samo za one iz boljših in najboljših krogov. — Potemtakem bi bila nekaki slovensko žensko tere zijanišče, stmo da aspirantinji ni baš treba dokazati gotove vrste plemenitih pradedov, ampak samo to, da spadajo njeni starši med boljše in najboljše kroge.
Ni težko uganiti, da bi ravnateljstvo, ko bi se pri sprejemanju gojenk hotelo strogo ravnati po tem poatul&ta, mnogokrat prišlo v nemalo zadrege. Saj ni vedno lahko določiti, koga naj prištevamo med boljše kroge in ki ga ne. Kaj naj odločuje: stan, izobrazba, premoženje ali celo samo obleka? Končno lahko vsakdo, ki nosi, recimo, ob slovesnih prilikah frak in cilinder, prišteva sebe med boljše kroge, ne da bi se mu moglo nasprotno dokazati.
Ni nam treba še posebej omenjati, da je U zahteva velik anahro-nizem z ozirom na socialni tok današnjega časa, ko ae povsod olajšuje nižjim slojem mržnost, da ae po-vzpnejo med višje sloje, zelo čudna pa je z ozirom na nas Slovence, ki se imamo ia vse, kar amo dosegli na političnem in kulturnem polju, zahvaliti le moiem in ženam, katerim je tekla aibel pod slamnato streho. Pribiti hočemo aamo to, da je naravnost krivična. Za vzdriavanje
višje d*khške šole prispevajo vsi sloji ljubljanski, višji in nižji, in ti, kakor znr-.no, razmeroma več ko eni. K*to torej bi s« dalo opravičiti, da bi se hčerke enih \anjo sprejemale, drugih pa ne T Ali celo hčerke boljših izvenljubljanskih, oziroma izvenkranj-skih krogov, ki nič ne prispevajo, naj bi se sprejemale, hčerke nižjih ljubljanskih, ki prispevajo, naj bi se pa ne smele!
Vendar vsi ti pomisleki bi se dali že še prezreti, ker se tičejo kolikor toliko le teorije. Na vsak način se pa mora uvaževati sledeči razlog: Iz višje dekliške šole naj prihaja ženstvo, ki je izobraženo, narodno in klerikalnemu vplivu nepri-stopno. Množiti število takih Sena je njen prvi in glavni namen; kajti čimveč izobraženih, narodnih in kle rikalnerau vplivu nepristopnih žena imamo, teroboljše je za bodočnost in napredek našega naroda. Slabo bi pa izvrševala višja dekliška šola ta svoj namen, ko b\ se pretežni večini učenk, ki ae oglašajo za sprejem, zapirala vanjo pot iz edinega razloga, ker ne spadajo med »boljše in najboljše« kroge. Ako hočemo, da bo nal narod kdaj prebujen in zaveden, moramo širiti prebujenoat in zavednost med maso narodovo in zato nam mora biti ne aamo prav, ampak zelo po
vol)i, da hrepeni po višji izobrazbi kolikor mogoče veliko število zastopnic nižj'h s'ojev.
Sicer si pa oglejmo, predno dalje razpravljamo, takozvane naše naj boljše kroge. Ker nimamo pUmstva niti visekeg* uredništva moremo med r>je prištevati stmo kapitaliste, tovarnarje in veletržce. Zdaj pa vprašam: Koliko pa je takih, v resnici narodnih rodbin? Tako malo, da bi bili razredi višje dekliške šole precej prazni, tudi ko bi se vse njih hčerke šolale na njej. Faktično je pa čisto drugače. Ti krogi, očividno posnemajoč aristokracijo drugih narodov, pošiljajo svoje hčerke navadno v mednarodne francoske zavode ali pa tudi naravnost v prononsirane nemške. V teh ae Slovenke rasnarodijo, se pa vsaj nemščini priučijo, v onih postanejo sicer samo narodno indiferentne, zato pa, ko pridejo iz zavoda, nobenega jezika dobro ne znajo, najmanj eeveda slovenski. Temu pa ni odpore oči, dokler se smatra med njimi srn moderno to, kar je bilo, recimo, pri Nemcih pred dobrimi petdesetimi leti. Dandanea bi nobeden Nemee meščanskega pokolenja ne pustil svojih hčera franeoššini na ljubo mednarodno vigojevati, niti bi ne govorila nobena Nemka v vaakdanjem življenju v drugem jeziku ko v ma-
terinščini. Kako je pa v tem oiiru pri nas, zlasti izven Kranjskega, tega nam niti omenjati ni treba.
Najbolj narodni in napredni so, kakor pri vseh narodih, tako tudi pri nas takozvani boljši krog<: trgove', obrtniki, uradniki in splch meščanski sloji. Ti bi dajali višji dekliški šoli tudi največji kontingent gojenk. Ker pa navadno niso tolikanj premožni, da bi aamogli s premoŽenjem svojim hčeram zasigurati bodočnost, zato skrbe, da njihove hčerke z&dobe poleg splošne, tudi strokovno izobrazbo, s katero bi si eventualno mogle kruh ulužitf. Dokler pa pri nas ni službenih mest za doktorice in profesorice, in teh menda še ne dočakamo kmalu, dotlej bo pač slažba ljudske učiteljice še vendar najbolj zaželjena. In to je vzrok, da želi vsak skrbni oče, ki nima posebnega premoženja, da bi se njegova hšerka vsposobila za učiteljski stan. Ker pa« kakor znano, državno žensko učiteljišče vsprejema le omejeno število kandidatinj, sato je potrebno, da ae tudi gojenkam višje dekliške šole omogoči, eventualno ae pripravljati sanj. Ako ne, bodo naše deklice polnile privatno uršulinsko in ravnokar ustanovljeno nemško lensko učiteljišče. _ (Konec praL)
Prvič je stavil nanj 11 vprašanj, drugič 15, sedaj pa že 19 — a je vkljub temu Še vedno dolžan dokazov.
Če bo tako nadaljeval, ne bo naj-IjutejŠi Frankovec več pričakoval od njega dokazov — vsakomur bo dovolj in preveč samih vprašanj, ki sama na Bebi odkrivajo vso nagoto tega pamfle-tista.
Najnovejša verzija, ki sem jo izvedel iz zanesljivega vira, označuje kot pisca onih „tajinatvenih" odkritij — hrvatskega beletrista A. G. M a -toša, ki živi sedaj v Belgradu in se večno bori z gladom, a piše tistemu, ki ga plača najbolje. No, „Hrv. Pravo" ga plača za taka odkritja brez dvoma bogato !
Lep junak to, ki navaljuje v imenu „morale" na Supila ! A*
Belgrajska pisma.
xin.
(— ut,) Ko so bili radikalni demokrati še v opoziciji, napadali so zelo radi radikalno vlado, da svoje osnove skriva pred javnostjo. Radikalni demokrati so dokazovali, da se protivi tako skrivanje principom demokratizma, ki zahteva, da bodi javnost vedno dobro informirana o vseh važnejših vprašanjih, ki jih misli vlada rešiti.
Ti napadi na radikalno vlado niso bili neopravičeni, ker je Pašićeva vlada pri vprašanju posojila in oboroženja vojske — in to so zelo važna vpra Sanja! — pustila javnost v popolni temi, ker ji ni dala nobenih informacij o teku pogajanj, tako, da javnost do zadnjega Časa, ko je predlog o posojilu prišel že pred narodno skupštino, niti vedela ni, pod kakimi pogoji je posojilo sklenjeno.
Z vso pravico se je torej pričakovalo, da bo radikalno demokratska stranka, ko pride na vlado, malo več respektirala javnost in jo vedno dobro informirala o svojih namerah v važnih državnih vprašanjih, da se da priložnost pravočasni in temeljiti kritiki. In res, radikalno demokratska vlada se zaveda svojih dolžnosti, oziroma vsaj za sedaj se zaveda te svoje dolžnosti, a bodočnost bo pokazala, ako bo vlada ostala dosledna.
Teh dni je vojni minister Antonie pozval k sebi zastopnike vseh belgrajskih dnevnikov in je pred njimi najprej razvil zgodovino vprašanja o nakupu novih topov, a potom je izjavil v imenu vlade, da ona namerava izvesti sporedne poskuse topov iz različnih tovarn in potem namerava nakupiti za srbsko vojsko one topove, ki se pri poskusih pokažejo za najbolje. Poskusi bi se imeli vršiti pri Kragujevcu in bi trajali nekaj mesecev.
Pri vprašanju o nakupu novih topov je torej srbska javnost na Čistem — hvala demokratizmu sedanje vlade. Ako bo sedanja vlada tudi zanaprej tako postopala, bo koristila ne samo državi, ker se bo na ta način vsako vprašanje pravočasno moglo podvreči kritiki, nego bo koristila tudi sebi, ker
si pridobi simpatije javnosti. Pašićevi vladi je veliko Škodovala ravno tajnost, v kateri je reševala važna vprašanja.
No, pa poskusov topov menda vseeno ne bo. V zadnjem času se je namreč zvedelo, da ste se pozivu vlade, da tovarne pošljejo k poskusom svoje topove, odzvale samo dve tovarni a za dve tovarni ni vredno poskusov, nego odide najbrže ena komisija v inozemstvo in prouči vse tovarne topov. Mnenje te komisije se bo potem tudi upoštevalo pri nakupu topov.
*
V Makedoniji se nadaljuje klanje. Arnavti zopet pretijo, da začnejo Živo akcijo proti Srbom v kosovskem vila jetu, kakor bi njihova divjaštva Že tako ne bila taka, da je vsled njih položaj Srbov v kosovskem vilajetu neznosen, ker je vsak dan ubitih po nekoliko Srbov. Arnavti so sedaj osnovali nekako nacijonalno ligo, ki ima nalogo, ubijati Slovane. Sicer Arnavti v ligi niso edini — temveč narodu je prepir v krvi — ali vseeno makedonski Slovani čutijo, da liga deluje. Dosedaj se je tudi ubijalo, ali brez sistema, sedaj ubijajo pa Arnavti po nekem določenem načrtu. Srbska vlada je sicer vložila pri porti noto, katero so podprle tudi vlade velikih sil, ali to bo slabo pomagalo, ker turška vlada je absolutno nemočna naspram Amavtom in jim ne bi mogla priti do živega tudi, ko bi hotela, ker Arnavti se ne bojijo niti turške vojske. Ta narod, ki je popolnoma nedostopen vsaki kulturi, bi se moralo razorožiti, drugače ne preneha krvavo klanje po Makedoniji. Ali za razoroženje teh divjakov bi trebalo energične akcije od strani turške vlade, a ona na tako energično akcijo niti ne misli, ker ima v teh divjakih v slučaju vojske izborne bojevnike. In nato je položaj makedonskih Slovanov ne samo neznosen, nego tudi brezupen, ker se nič ne stori in ne misli storiti za poboljšanje njihovega položaja.
m *
Srbski prestonaslednik Juri je potoval po inozemstvu in se je povračal v domovino iz lastne inicijative Čez Bosno. Hotel je videti kraje, kjer se je njegov oče, sedanji srbski kralj, boril za srbsko svobodo in kjer še sedaj zdihujejo Srbi pod bičem novega gospodarja, ki od prejšnjega v bivstvu ni nič boljši, samo je ta mala razlika, da so Turki ubijali materijalno, a sedanji gospodar, ki je zelo navdahnjen od „moderne kulture", uničuje ta narod na rinejši način: ubija ga moralno in ekonomsko. Rezultat je isti, samo so sredstva različna.
Prestolonaslednik je hotel v Sara jevu prenočiti, ali ni mogel, ker ni v nobenem hotelu dobil prostora, a to je delo sarajevske vlade, ki je hotelom sporočila, naj se na ta način izgovorijo. Imajo pač strah pred majhno sicer, ali moralno močno Srbijo in pred >rbsko nacijonalno mislijo ! —Prestolonaslednik se je mudil samo nekaj ur v Sarajevu, a potem odpotoval čez Brod v Bclgrad.
„Slovenčevemu" belgrajskemu dopisniku, ki se spodtika na mojih pismih, imam danes sporočiti sledeče: Ni za-daČa časnikarjev-dopisnikov, da kri ti -kujejo dopise v drugih listih, nego da svoj list kolikor mogoče bolje informirajo o vseh pojavih v onih krajih, odkoder dopisuje. Izjema se dopušča edino dopisnikom, ki delujejo za eno ali drugo stranko, n. pr. dopisnikom ljubljanskih listov po Slovenskem. G. Sij., belgrajski dopisnik „Slovenca" tega ne ve, kar se mu ni čuditi, ker je začel svojo časnikarsko karijero v revolverskem listu prvega reda, „Malem Žurnalu", a nadaljeval jo je v še slabših listih („Opozicija" in „Narodni Listu), ki so tako gnusni, da jih dostojen človek ne prime v roke, ker se boji, da bi si jih umazal. Ne bi se mi zdelo vredno, odgovarjati na njegove izpade, ali vseeno hočem podati tukaj nekaj primerov njegovega dopisovanja. Torej en dopis: Prizren (napisano v Belgradu) tega in tega. Arnavti so ubili dva Srba N. N. in N. N. Oba sta bila odlična patrijota in je njuna smrt velika izguba za srbsko stvar na Turškem. Drugi dopis: Bitolj (pisano v Belgradu, a razdalja izmed Bitolja in Belgrada je večja kot izmed Belgrada in Ljubljane) tega in tega. Kakor v prvem dopisu itd. Sami dopisi, ki niso dopis 1 Vsi se smejejo, ki jih čitajo, ker take dopise bi lahko pisal vsak otrok, ko konča ljudsko Šolo, („Slovenceva dopisnik v istini ni več končal kot štiri razrede!), kjer se je naučil pisati.
Škoda dragocenega prostora v listu, pa ne bom dalje govoril. Rečem samo to še, da jaz nisem Časnikar, ki lovi „senzacije", pa tudi „Slov. Narod" ni list za senzacije, nego resen list. Zato moji dopisi ne morejo biti taki, kakor so dopisi g. Šij. Ako bo pa g. Šij. še nadalje mislil, da je njegova zadača kritikovati dopise v drugih listih, ki njemu niso po volji, posvetim mu tako, da bo pomnil vse svoje Žive dni. Čudim se „Slovencu", da take stvari sprejema. Ako misli, da bo to reklama zanj, se moti zelo, ker dopisi g. Šij. so zelo slaba reklama in ako jih začnem kritikovati — kar pravzaprav ni moja navada, ali izzvan izidem na mejdan — se jim bo slaba godila. Imel bi veliko tega povedati, kar g. Šij. ne bi bilo prijetno!
Spremembe v ministrstvu.
Dunaj, 12. septembra. Iz vladnih krogov se je izvedelo, da je naučni minister odstopil zategadelj, ker mu je zaradi ponesrečenih velikih ake*j v naučnem ministrstvu baron Gautschodvzel zadnji čas referate o paralelkah v O pavi, o brnskem vseučilišču in oitalijanskipravni fakulteti. — Novi vodja trgovinskega ministrstva grof Auersperg dobi obenem tuđi posle industrijske in obrtne politike, kar je dosedaj pripadalo ministrstvu notranjih zadev.
Deželni zbori.
Dunaj, 12. septembra. Deželni ■bori ae skiičejo na dan 10. oktobra.
Praga, 12 septembra. Ali se skliče tudi češki deželni zbor, je odvisno od konferenee, ki jo bo imel baron G a u t s o h v ta namen s vo ditelji češke in nemške stranke med driavnozborskim zasedanjem. — Veenemei so proti mirnemu delovanja v deželnem zboru. Tudi poslanec K 1 o f a č je izjavil v imenu čeških radikalcev, da se o predlogi glede volilnega reda ne sme pripustiti razpravljati v deželnem zboru, naj stane, kar hoče.
Kriza na Ogrskem.
Dunaj, 12. septembra. Odločitev ae še tudi danes ni izrekla, dasi je bil baron Fejervarv opetovano pri eesarju v avdijenoi. Baje je Fejervarv drugič podal demisijo, a cesar si je pridržal par dni časa, da se odloči Mnogo se ugiba v političnih krogih o tem, da je bil Fejervarv eelo uro v kabinetni pisarni. Baje se je tam razpravljalo, katere člane koalieije je pozvati ter so se obenem napisala dotična vabila.
Budimpešta, 12. septembra. »M*gyar Orssag« poroča, da je med pozvanimi tudi pesi Kossuth, ki je pozvan za soboto k cesarju, a v nedeljo mu sledi gref Julij A n -d r a s s y. — Nvki član Fejervarvje-vega ministrstva pa je izpovedal, da demisija če ni podana, pač pa ima baron Fejervarv pooblastilo, da poda demisijo celokupne vlade, ako se ne ' doseže popolno sporazumljenje med krono in sedanjo vlado. Ni pa res, da bi bila nastala nasprotja tudi v gospodarskih in državnopravnih vprašanjih. Vladar ima pomisleka edino le zoper splošno volilno pravico.
Madjari za Hohenzollernce.
Budimpešta, 12. septembra. Policija je prijela nekega Arpada Z i g a n j, sotrudnika »Pesti Hirlapa*, ker je sumljiv, da je spisal znano izdajsko brošuro, v kateri si Madjari žele vladarja iz pruake vladarske hiše. Ziganv je priznal, da je mnogo pripomogel k sestavi in razširjanju imenovane brošure, toda vse to le po naročilu nekega gospoda, ki je z vlado v prijateljskih zvezah; njegovega imena pa ne sme izdati. — Preiskali so tudi Z'ganyjevo ženo ter našli pri njej več sp:ssv, ki kom promitujejo moža. — Baje je baron Banffy tisti, ki je brošuro naročil. Zigany je bil svoječasno tajnik barona Banfivja. Zaradi poneverbe na pošti je presedel dveletno lečo. Zaprli so še par drugih sumljivih časnikarjev.
Trgovinske pogodbe z Bolgarijo in Švioo.
Dunaj, 12 septembra. Trgovinsko ministrstvo je obvestilo pred-sedništva trgovskih in obrtnih zbornic, da se je z Bolgarijo in Švico sklenil dogovor, da se glede trgo-
vinskega prometa s tema dvema državama do 31. decembra ničesar ne spremeni.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 12. septembra. Iz Aten je došlo poročilo, da ao se ut ta-novile tri nove grške čete za Ma-eedonijo. Eoa teh čet, močna 900 mož, je že prekoračila turško mojo ttr se razdelila v tri čete za tri rna cedonske vilajete. Čete vodijo grški častniki.
Položaj na Ruskem.
Petrograd, 12 septembra. Vstaje v Kavkazu še vedno ni mogoče premagati, dasi povsod vojaštvo najodločneje posreduje. V Baku so Tatari zopet vprizorili splošno klanje Armencev. Armenska dtkleta in žene bo najprej posilili, nato pa jih žive nataknili na kole. — Trgovina z n*fto je ustavljena, vsled tega tudi parniki nimajo kaj voziti. Oislovljeaih je na tisoče delavcev, ki so primGrtni se pridružiti revolucionarjem, ker nimajo kaj jesti, ako ne ropajo in kradejo.
Mir med Rusi in Japonci.
London, 12. septembra. Premirje se je ofloijalno proglasilo po oelem bojišču 1. t. m. Kmalu nato so prišli ruski častniki ped belimi zastavami jz svojih taborišč k Japoncem na obisk ter so bli povsod ljubeznjivo sprejeti in pogoščeni. — Vest, da se je Kom ura poskusi usmrtiti, je popolnoma izmišljen?. Zbolel je temveč za črevesnim katarjem, a zdravnik je napovedal, da bo ž« prihodnji četrtek lahko odpotoval v domovino.
Nemiri na Japonskem.
London, 12. septembra. V Oiaki je bil velik ljudski shod, ki je protestoval proti sklenjenem miru, zahteval, nt.) se mirovna pogodbi prelomi in ministrstvo naj odstopi. Po shodu so nabtili veliki nemir, pri katerih je bilo tudi več oseb ubitih.
Rim, 12. septembra. »Tribunii se poroča iz Tientsina, da 80 upor niki v T,kiju umorili rodbino K o m u r e.
Dopisi,
Iz Preske.   Dne 3. t. m. smo
imeli v Preski Šolsko veselico. Bilo je petje, otroška igra   „Sirota"   in igra „Sv. grofinja Genovefa". Zato veselu so  bile  odbrane  same domaČe muci. „Kat. izobraževalno društvo* pa je našlo novost, da dela šola s svojo veselico  konkurenco z drugim društ\ Odbor  je tedaj sklenil, da bodo izob-čeni iz društva vsi oni, ki bodo sode lovali pri šolski veselici.  (0 sveta ne-voŠčljivost!) In kakor zapuščajo \ gane  potapljajoČo   se   ladjo,   tako -zapuščali  igralci in igralke, pevci is pevke svojega učitelja. Ostal je skoraj sam. V tem mučnem stanju je iskal in tudi našel pomoč pri svojih gg. kolegih v bližini.  Dve večji vlogi igre „Geno-
&*9*   Dalj« v priloai-
Na devinski skali
Zgodovinska povest.
Prvi del.
(Dalje.)
Na ključarjevem licu se mVpreme-menila nobena poteza, niti trepalnice se niso ganile. Mirno in hladno se je glasil njegov odgovor.
„Še vedno, Vaša milost, hodi moja žena k otcu Petru k spovedi in po spovedi hodita skupaj molit in jokat ha grob umrle vaše matere."
Juri je prebledel ,in krčevito se je njegova roka . oprijela železne palice. Najraje bi bil udaril, ali premagal se je, čeprav težko.
„Tu, lopov, je  denar.  Preštet je gatančno, tega ne pozabj^Ze izg^^'Ie en srebrnik, te  seznanim  z^vrvjo. ta y?sf na vešalih. ^Spravi ^e !" *   ^Mgžasjsi /^©lll^^^ Ju tfea^L.za stalim  ključarjem/ki  se je
§"^evidno umikal k vratom, kakor ^ se al, {la mu napravi Jan še/kakšne/ ^^no.,p^neče^e. AU^evinski jja]
je ostal v. sobi in mu rekel:. nlt^. „Ali si  slišal, kake., besede sem
moral pozretiTTa lopov je spricoxmene (Jm oeno2) .9081 [i e*
žalil spomin moje matere in jaz ga še zavrniti nisem smel, saj bi moral sicer priznati, da razumem njegovo žaljenje. Za vbodljaj s šivanko me je Grimo udaril z mečem. To mu poplačam; krvavo mu to še povrnem."
Hasan je samo povesil glavo, a zinil ni nobene besede.
„Zdaj pa je čas, da se odpravim," je čez nekaj trenotkov menil Juri. „Pojdi Hasan in poglej, če je vse pripravljeno."
Hasan je stekel po stopnicah, Devinski vladar pa je Šel čez hodnik na drugi konqc gradu, kjer je naletel na več vitezov in njihovih služabnikov. Za vsak spoštljivi poklon se je zahvalil z ljubeznivim usmevom, za vsak vdani pozdrav je odgovoril z dobrohotno besedo in vitezi in služabniki so bili tega
veseli. iAtorax si y\
.Juri je .-Stopal V, prostorno sobo, kjer je bilo zbcamb več,vitezov pri zaj-^u^^po^^viU^^  jvoja^a gospo-
Wtf«BrJW B8R8»MJW>3 4Mb*9?
ov8
nW{rJftbW*v W**fol&ff> M*miP /frl -zna v o i uiize( m^aib v u[a9[lvii
dodani ost v dnevih miru. Zdaj imam denarja, da bi z njim premotil celo samotarja na Sveti gori pri Gorici tako, da bi Vam zap'csal kakor kaka beneška lahkoživka. Pripravite se skrbno, prijatelji moji, da bodo dekleta po mestih od pitala okna in sipala na vas cvetlice, ki so jih prej poljubile."
Ploskajo in vriskajo so vitezi vzeli to napoved na znanje in hrupno klicali svoje hlapce in svoje sužnje, da naj se podvizajo za odhod. Samo eden je molče slonel na svojem sedežu in se ni ganil. Bil je mlad in zal, a upadla njegova lica so izdajala, da ga ali tare velika skrb, ali mori brezupno hrepenenje. Juri Devinski ga je govoreč z drugimi vitezi opazoval od strani in v njegovih pogledih je bilo čitati, da se mu lepi mladenič smili v dušo.
„Kaj ne greste z mano j, Konrad Sežanski?" *
„V vojni je to moja dolžnost, gospod milostivi," je z veliko resnobo odgovoril Konrad.
„V miru pa dokaz prijateljstva," presfčno nripomnil Juri in položil --adu roko na ramo.      .        . .
oq oieu is^ma ,vazq omsa  en  ili d
trpko, da mu je Juri ves ginjen stisnil roko.
„Pojdi Konrad, prosim te, pojdi z mano. Tudi vitez Marhland pojde z nami v Oglej."
„In najbrže tudi njegova hčerka Juta."
„Juta pride gotovo." Juri je to izrekel z vsem poudarkom, da bi mu Konrad raje verjel. „Juta zapusti stari grad v gorah, da preživi nekaj tednov na dvoru oglejskega patrijarha. Vleče jo tja —"
-Ljubezen do devinskega vladarja," se je oglasil Konrad in v njegovih očeh se je pojavil blisk, ki je pa hitro zepet ugasnil.
„Ali pa ljubezen do tebe, Konrad Sežanski," je resno dejal Juri. „Kaj ne uvidiŠ, da kaže neko zaupanje in nag-nenje do mene samo, da prikrije bedakom svojo pravo naravo."
„Kdo so ti bedaki?" je zakričal Konrad in njegova roka se je oprijela meča.
„Prvi je njen mož, dični vitez Marhland, drugi in največji pa si ti, ki se daš voditi za nos in imeti za norca in^kj žaluješ, namesto da bi se smejal
»<Mni*d%Ai   ledi« *
ab .oV^ffite' flrfl^ JBft?iif bSte\no
ejasvslibav a£ .aukviii1 Jaouvaiju a{
vzkliknil Konrad. „Vi me ne uniejete. Ljubil sem Juto dve leti; vsaka ura, vsak trenotek teh dveh let je bilo vse moje življenje posvečeno njej; bila je moja vera in moje upanje; ljubil sem jo tako, da sem bil srečen, Če sem smel poljubiti tla, na katerih je stala njena noga. In potem je prišel dan, ko je kakor blazna pila vaše poljube, ko je pozabila na ves svet in Vam iz slav nostne dvorane sledila v Vašo spalnico. Ali pojmite, kake peklenske muke sem jaz takrat trpel? Kaj bi bilo, ko bi se zdaj sešel z njo."
Smeje se je rekel Jnri Devinski:
„Zdaj bi bil ti na vrsti, če bi It hotel."
„Ne govorite tako, milostivi gospod; ne vzbujajte mi mnenja, da bi se tudi meni to posrečilo, kar se je Vam, zakaj Če mi moral to misliti, bi jo zaničeval. Recite raje, da je bila krasna, zapeljiva spomladanska noč, da je vonj cvetlic Juto opijanil, da ste j« vi premotili, in jo naredili blazno ter je končno prevarali. Ali nikar ne recite, da pridem tudi jaz na vrsto, da raz vname m tudi jaz v njenem srcu tista čuvatva, kakor Vi, kajti potem bom moral verjeti, da je zavržena ženska.'
>~       . -^.^Msiiiab *4a.v
tvejois d>av si ooiii h as aaslasmsfl
vefa" pa sta prevzela g. Josip Brce, TisokoŠolec in g. Janko Brce, anituri jeot. Sodelovala sta pri igri celo dvra letovičarja, in sicer g. Erih Eberle jurist in e:. Pavel Miklauc, abiturijent. Da pa je Šolska veselica častno izpadla, ima posebne zasluge krajni Šolski nadzornik g. Franjo Jare iz Medvod. Ko je zvedel, kako neki ljudje bojkotirajo Šolsko veselico, nastopil je častno. Pojasnil je stvar svojim častitim lotovičarjem. In prišli so na šolsko veselico od „vzhoda in zahoda", so zasedli prostore in se veselili. Otroci Jučiu pa so odsotni škripali z zobmi. DomaČih ^katoličanov" jc bilo prav malo na veselici. Nekateri so se celo brezplačno vrinili notri, med njimi tudi neki član krajnega šolskega sveta, ki ni za veselico prav ničesar storil. Rekel je : „ Jaz pa imam pravico iti notri." Res lepo ! Vkljub temu pa je izid veselice prav povoljen. Mnogo jih je tudi bilo (pa ne iz Preske), ki so vstopnino preplačali. Ce tudi so podgane zapustile ladjo, se ladja vendar ni potopila. Podpisani se prav srčno zahvaljuje vsem gori omenjenim gospodom, vsem častitim gostom letoviČarjem, go-spici Emi Žerjav in gospe Berti PoČ-kar za pobiranje vstopnine, g. M. Bar-letn, gg. učiteljem, oziroma naduČiteljem iz Pirnič, Reteč, Sore, Smlednika in Naklega za petje in sodelovanje pri iirri, in sploh vsem, ki so kaj pripomogli, da se je veselica častno izvršila! Bog plati! — Šolsko vodstvo v Preski, dne 6. septembra 1905.
I. Kiferlef voditelj.
Brzojavke
ob priliki odkritja Prešernovega spomenika.
Ajdovščina: Društvo »Edinost« v Ajdovščini, zbrano v spomin Prešernovega genija, se pridružuje rjegovim čast' c m v klico: Slava Prešernu! — Društvo »Edinost«.
Ajdovščina: Pridružujemo se beli Ljubljani. Prešerna, vsak Slovan naj stavi. — Občina Ajdovščina
Aleksinac (S bije): S ava Prešernu, velikomu   sinu   bratskog naroda slovenačkog. — Nastavnic aleksinačke učiteljske škole.
A 1 e k a i n a c (Srbija): Opšto slav Iju svih Siovena pridrožiije se i khče: S &va   Prešernu!   Ž veli   braći Sio ▼ene! — »BuduČnoet« družina diska učiteljske škole.
Aspang: Sava Prešernu! — Stritar.
Be'irrađ : Pozdravljamo današnji veiifci dan brt će Slovenac*. — Jovan Ivanić, Šef i činovnici srpske tiskovne pisare.
Belgrad: Viteško društvo »Da-šan Silni«, odsjuć poštovanje neomrlfi Prešernu. Ki.'Če: S;ava mu! Živela braća Slovenci! — Predsednik: Mi-k o vi ć.
B e 1 g r a d: SUva Prešernu! Slava naroiu siovensk m! S:ava otrokom velike Slavije! Naj se zatrese pod Baltancm zem«je tlak »da se vre bedo nam zjasnile«, da nad zemljo pod Triglavom nestane mrak »Ktr največ s^eta otrokom sIjšj S — Mil. Vakasovićjrtfti-
bil, Stojanović, M i i o j k o v ć Gavrilović, Bumbsšerović
Belgrad: Slava seni neumrlog Prešerna tog velikog Siovenca, čija je misao i posle 100 godina uspele, da razbudi, osvest i dan/a okup" ispod Triglava a brećki zegrljaj sav e; venski jut? Rizclr^gani u«om patriotskom p.j*vom, kl če iz dubin* B?ojih duša: Živelo jugos^ovanst^.! Poidrav brfć' Sbvencm*! — L i č?nir>, Šamadinac, Slovenac
Belgrad: Spre cen, da se lične poklonim p^ed pesnikovem epomeni-Kcm, Šaham bratski pozdrav lepoj Sloveniji H»ala slovenskoj brrć: na novom evec*caftnetvu kulturnoga na pred k«. Jagc8!*vije. Slava velikome Prešernu! — Ljubo mir Jovan o-v i 6, profesr r.
Beigrad: Neka duh velikrg Prešerna, kome spomenik danes odkriva bratski nam narod slove-caSki, zagreva i dal/e jugoslovanske ideale i bude predteča lepše i srtć nije budućnosti. — U ime učitelja kraljevine Srbije, »glavni odbor učiteljskoga udruženja«.
Belgrad: U ime knj ge i škole častita prcsUvu velikog slovenačkog Prešerna. — M nistar predsednik i prosvete Stojanović
Belgrad: Slava velikome pes fciku i rodoljubu dr. Franju Prešeri.u! Srpsko pozdravlja brać. Slovencima J njihovim gostima. — Prcf. Živjin Đačić, sekretar univerztteta.
Belgrad: Kolo srpskih sestara, čestita svojoj miloj braći Slovencima današnju svečanost i kliče: Slava klikom rodoljubu Prešernu! — toređsednica Ljubica Luko-vićka.
Belgrad: Esjiaf sar&cko-sedlar-Bki u Beogradu najsrdačnije čestita današnju proslavu. Slava velikom J^ešernu! Starešina espsfa: Todor ^fifuno vi ć.
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 209, dne 13 septembra 1905.
— Belgrad : Današnju proslavu neumrle g slavenskog književnika Prešerna čestitajte btc Snvenoim* ovi špediteri 11 kraljevine Srbije. Slava Prešernu! —Uprava s ped i terskog espafa.
Belgrad: Ko pod dubom Pre šernovim stoji, ropstva se ne boji! — O davi ć urednik »Nove Iskrt«.
Belgrad: E par ćuić jaki Če štita braći Siovenoima proalavu okritja spomenika zaslužnog književnika i pesnika Franje Prešerna, Čije ime i trud danas proslavljamo, koji je po fcaz»o pota brtćt Slovenoima. Hiija-dtli set kvi Slovenoi. Pozdra*! S»a*a Franji Pr-šernul — Jeremija Pro-k 1 č ćurčija.
Belgrad: Ntuonrlemu Prešernu slava! — Davorin Jenko, Vela N1 g r i n o v a.
Beigrad: U podizanju spomenika velu orn slovenačkom pesniku vidi srpska kraljevska akademija po tvrdu lepe budi ćuesti vrsnoga Alan« južnoga Slovenstva. Slovenac* i do-gleda ostvarenja zaieničkih juloo-slovenskih ideala. Slava Prešernu! Caat slovenačkom narodu! — Pred aednik srpske kraljevske akademije S. M Lozanio
Belgrad: Čestitajuć vam današnju proslavu u ime espafa trgo vačko magacijsko izvoznog, molim vas, da primite u zagrljaj i naše učešće bratske ljubavi, Želtć , da ustrajete do podpucog ujedinjenja tužnih Siovena. — Starešina espaf«: Dimitrije M 1 r k o 11 ć, trgov»o
Belgrad: Društvo »Srpska breci « u ime neoslobogjenog Srpstva klanja se seni i spomenu najvećeg slovenskog pesn:ka i rodoljuba dr. Franje Prešerna. Sava najvećem slovenskom pesniku i rodoljubu Prešernu! Pozdrav bratski! — Predsed nik: Golub Janić
Belgrad:   Pri današnijem ot kriću sponeenika genijalnog Prešerna učestvujemo dubom u proslavi rtr&Ć3 S ovenaca ispod Triglava. — Z\ es p*f   kovačko - potkivački: Starešina Miloš Pivarski.
Beigrad: Pani nade, da 6s današnji dan dometi neizmerne koristi svima Jugoslovenims, kl ćemo zaiedno sa vama: Slava velikem p€siiku! — Redakcija »Dela«
Beljak: Slava Prešernu Vza-jemno z vsemi stanovi deta mo zi to, »da največ sveta otrokom sliši Slav*-«.  Slovensko omizje v Beljaku
— Zobec, Knafelc, Kustrir, Roža ne o, L>mprecht, Knez, Kršak in Soštarič z družinanv, Pod b r e z a r in soproga, H o o h m ti . ler, Šivi c Rob le k, rodbina L*-puš, E ler, E s t Fani, Vreznig Mici
Bora t: Dokler slovenski rod živi, Prešernu s'a/a naj doni! — Slovensko učiteljsko društvo za kc-prski okraj. — Aožlovar.
Bovec: Vrlemu pesniku prvaku pošiliamo tudi mi globoko vdanostnt :
— Udje katoliškega delavskega društva Bovec
Bovec: Slava prvaku p3vcev. Bovs&acitalnioa
Bo7ec: Sava Prešernu! Trg v zastavah   — B j v Č » n i.
(Dalje prih.)
Dnevne vesti
V Ljubljani, 13. septembri
— Zelotje zabavljajo. I:
nirani Lusa J mp. ni zaBtonj 14ve I. N^govi idijot»ki riazeri o uneetr.osh 80 do dane« v veljavi, seveda samo pri t Bt>h nevedneŽth, ki se zb rajo okrog šanfelavŠke cerkve. Muza na Prešernovem spomeniku po bujšuje duhovske kozle. Ti ljudje so pač tako meseni in raz uzd*n;, da nimajo zmlela za umetniško lepoto in da jih pri pogledu na tak umotvor, kakor je mui« na Prešernovem spomeniku, obbajajo 6mdo svinjarska poželjenja. Z ljudmi, ki stoje na takem stališču, p*Č ni vredno polemizirati. Odgovoriti jim hočemo na drug način, s tem na« -reč, da pokažemo kako mislijo drugod o tej stvari. D«nes smo v našem ir ložbenem oknu pri S^šarku razstavili fotogrtfijo Comonovega spomenika. Ta velikanski umotvor se nahaja v cerkvi S. Maria dei frari v Benetkah, to je v frančiškanski cerkvi. Na spomeniku so štiri gole figure, a nihče se n»d tem ne spodtika. Ravno nasproti spomenika je altar, kjer je vsak dan maša. Vtlic golim Uguram se nihče ob tem ne spodtika. Kadar se duhovnik pri maši obrne, pade njegov pogled na nage moško in ženske, a vendar bi se beneški frančiškani e noži branili, če bi se hotel odstraniti ta spomenik iz cerkve. To kaže, koliko je vredno »Slo*
venČevo« zabavljanje. R*taravili bomo če več takih podob, da^bo občinstvo spoznalo, kaj imajo drugod po cerkvah. Kar je drugod prav in dobro ter lepo sa cerkve, je pač tudi prav in dobro ter lepo pri nas iiven cerkve. Čj ljudi drugod v cerkvi nahajajoče se slike in kipi nagih teles ne pohujšujejo, potem jih tudi pri nas ne bodo. Opozarjamo torej občinstvo na razstavljeno foto grafija pri SeŠarku, v prihodnjih dneh razstavimo Še več t*kih podob
— Glasio % i liatov o alav-noati odkritja Prešernovega spomenika. G na^adnjad« r> zairiteiiGov črnti garde šenkiavšk** topoglavt »S oventca |e prinesel o sUvnosti odkritja Prešernovega sporne nika nebroj 1 ži, ki so pri njem naj-6ifct*i&a resn C*. Da »Slovenec« m merodajen 'ti zmožen vsled svojeg« ultrastransarakega   nasiranja soditi
0 naror>nih slavoostih je že stara stvar. Da je pa ob priliki najlepšega in največjega slovenskega praznika nagromadil največ in največje laži naj sodi trezno in razsodno občinstvo iz časopisnih glasov, ki jih na vajanno v sledečem — »P o 1 i t 1 k« piše 11. t. m, da so dospeli dr Srb, dr. Herold, dr Amruš, Jtros'av Vrch liok^, Gabrijela Preissova v L;ub |ano, in da »so bili na kolodvoru od Telite množice pozdravljeni in spremljani v mesto. Župan Hribar je pozdravil gotte v imenu mesta L ubijane spresrčnim govor o m , ki so ga navzoči a k 1 a m i r a 1 i z viharnimi izrazi simpatij« lito piše omenjeni list 12 t. m. — »N arodne Novine« poročajo, da so bili vsi slovanski gostje »od naročitog odbora gostoljubivo dočekivani i primani« O dr. Tavčarjevem go voru p-šr» ta list, da je govoril »krasnu svečanu besjedu« in da je cela slavnost »prošla nepomućeno i skladno, te 6e ostati u miloj uspomeni svih uČestnika.« — »Dnevni list« pravi: »Bila je to ne smo ulava slovenskog naroda, već velifojno slavlje cijelog slavenskog pučanstva . . . Svim ulicama, kojima je po verka (sprevod) kretala, bilo je n e -opisivo oduševljenje, a silno ovijećeuz oduševljenje pozdravne poklike bilje odvaz razvf*seljevom bratskom srcu. To ?«* veselje b lo osobito sklono  spr^ro Hrvata
1 Srba, osobito pek spram Tršćana, koji su ovom zgodom »lajno manifestirah svoje slavenstvo Dr. T«vćar (je) zanosnim, k rje p-kim glasom ocrtao važnost ovog svečanog moment«. Iea sponaen-slova zas*or ie pao i zasine sveti 1 u>%vi6eni lik Prešerna Taj je monr.e-nat neopisiv. Sve je gorilo u oduševljenju, svim se duši zanašala, svim je jače jurnula vrela krv ž>lama i sve kao da se nalazile-u novom odsjeku živo*a u reomen-tanoj nadnaravi oduševljenja, razdru-g&noiti« — »Obzor« pravi: »Na najsvečaniji način • ttrtven je spomenik drju. Pfaneeta Prešernu* in drugod oise o «prev. du pred od-krjtj-m: »S« proz >ra h« c i • se je svakoj pojedinoj deputacija, a osob 11 je pozdravljan zagrebački iiićelnk dr A ra r u 8. D k je prispio na trg, bila mu je kočiju punacviećs. I na ostale nčestnikebaoano je cvieće. što se je svih vrlo ugodno dojmilo. (»Slovenec« pa laže: »S.mtertje j« pad!o nek^j cvetk na goste • j — »A gramer Z e i -t 1.1 !< g«: »Dr Tavčar je s'avil pesnika v ognjevitih besedah.«
— O odkritju Prešerno* vega spomenika je priobčil vče raišuji zagrebški »Novi Srbobran« do/go, s poetičnim z»oo*om pisano poročilo. O govoru dr Tavčarjevem pr?.vi, da je bil naravnost diven, pisoČ: »Kada su zAmukli zvuci kan-t«te. stupi na govorničku trtbinu dr. Ivan Tavčar, burno pozdravljen od naroda. Monumentalna pojava ovog odličnog prvaka Blovenačk' g njegov zvonki gas, pui energ^e, pokreti samosvijesti i oiiučnosti zavladati su nad svima . . « O slav-nosti sami pa piše: »Siovenački narod proslavio je ovrg velikana i mirno i dostojanstveno i veličajno, kao što to dolikuje kulturnom narodu, kad slavi svoga genija «
— Pri odkritju Prešernovega spomenika sta bila, kakor poročajo zagrebški beti, tudi dvorni Bvet. prof. dr. J agi ć m njegov zet prcf. dr. Milan Rešetar, oba z vseučilišča na Dunaju. Nam ni nič znano, da bi bila imenovana gospođa dospela v Ljubljano!
— „Hrvatsko Matico11 je
pri Prešernovi slavnostt zastopal naš spoštovani someščan lekarnar gosp. Milan Leustek, ki je na spomenik položil krasen venec.
— Prešernova alavnooti
ae je po rteputioiji udeležilo tu 4! B • k a r s k o pevsko društvo Zastopana je hila tudi družba sv. Jeronima v Ztgrebu
— Slavnostnega obhoda ob odkritju Prešernovega spomenika se ie udeležila tu M trgovska in obrtniška zbornica in je položila na spomenik j»ko lep venec
— Sokoli. V sprevodu v dan Prešernove slavnosti so se Sokoli znamenito držali. Oficirji priznavajo brez ov okov, da bi cesarska garda pri največji paradi ne mogla posameznih evolucij izvršiti precizneje in <-legantneie, kakor so jih izvršili Sokoli.   Z vrjtko pohvalo pa so mora
m-niti tudi kavalkade. B ia je vse afcoz imenitna B di za to izrečena posebna vahvala obč svetn-ku gosp Josipu Turku, ki se je, kakor vedno, tako tudi to pot pcž tvovalno trudil sa alavnoat.
— Žuoan belgradski g. Košta Glavinić si je včeraj v spremstvu g. župana Ivana Hribarja ogledal magistrat, „Mestni dom", elektrarno, vodovod, mestno ubožnico in mestno kopel ter se o vseh napravah prav pohvalno izrekel. Zlasti mu je ugajala zgradba mestne ubožnice in je prosil, da se mu pošljejo načrti te stavbe v Belgrad, kjer se po vzoru ljubljanskem zgradi nova ubožnica. Belgradski mestni načelnik je obiskal tudi razstavo učil v Št Jakobski šoli, ki ga je zelo zanimala, in bil tudi navzoč pri zatvoritvi razstave. Glavi-11 i ('• se je odpeljal sinoči ob desetih v družbi z odvetnikom Lazarevićem preko Gradca in Pešte v Belgrad. Na kolodvoru se je v imenu obč. sveta poslovil od njega g. dr. K. T r i 11 e r. Pri svojem odhoda je naglaŠal, da mu ostane Ljubljana v neizbrisnem spominu!
— Celjska ns^fodnm godba
je na Prešernovi alavnosll Žela vsestransko   priznanjn  sa   svoja muzi kalna izvajanje.   To je z«s'uer* ne-u-rnrn-gi   kapelnika    gosp Frana K o r u n a.
— Knjižioe „Slava Prešernu Iu so n&daiie car čil;: G Josip L%sba«her. nadoČit^'j * Rašsh na S'ajerskem, 102 z? na D- -a: z& nakup so darovali učitelj*, uriiateljt šolske mladuiu in čestiici Prešernov; občin n kc županstvo Sv. Križ na Vipavs^^m 100 izvodov m tfa. F?anjn S^ajpan 7 Veliki L>ki pri Tri-bijenu 6 vezanih izvooov, Di ti nasu ooilo pos'iemo-valoev!
— Pri komerzu pri „No-vem svetu" ni pelo pevsko društvo rSlavecu, marveč pev. društvo „Ljubljanski Zvon", kar se s tem popravlja.
— Prešernov spomenik v — nevarnosti? Mestni pohajko-valec nam piše: Ko sem danes zjutraj (v ponedeljek) malo postal pred spomenikom Prešernovim, sem čul različne pomenke in opazke spomenik opazujočih ljudi. Neko ženico, imajočo v rokah molek (rožni venec) povprašam, da li se jej dopada ta krasni umotvor kiparjev? Ona mi odgovori: „Gospod, kaj takega pa se še nikoli ni zgodilo v Ljubljani, da bi kar nage ženske razpo stavljali na občnih prostorih — da celo pred cerkve! Le naj malo dni počakajo, pa bode ta le grda nagota kar zginila tukaj le dol v Ljubljanico ! Ko hkor vidite tukaj le bolj kmetskih ljudi, vsi se zgražajo nad tem pobu j-šij? vi m predmetom. Vsi pravijo, da ta na^ra ženska mora dol!! — Samo pro sim, o tem ne na glas govoriti, kajti tukaj le okoli policaj hodi, pa kar vsaj kega v zapor pelje, kdor bi kaj »zabavljal" o tem nestvoru! „Kar tih' naj bojo !tf — Pouka treba gospoda, pouka !
— „Slovencu", ki že drugič krio kuie troja »B**igrai*ka pisma« imam za sed*j reči t : Nimam č&sa, dri bi takoj odgovoril na on« nesla DOSti, ker nd p Huje m, ah še na poti napišem o^gpvor, ki bo t.- k. da se »Slovencu« nikoli več ne bo zljob^lo kritikovati mojega Časnikarskega dela, dokler si ne preskrbi v Belgradu bn',ttgot dopisnik*, k*kor je g Duian Šijački. Torej prosim malo potrpljenja. —u t
— Gostilni&ar v hotelu „Južna Železnica11 ne mara si« venskih gostov v svoji gostilni, pač pa mu diši slovenski denar. Kasni po vseh drugih gostilniških vrt>h v L.ubijani, je bilo v nedelja tati na njegovem vrtu polno slovenskega občinstva. Na vrtu je svir&l oddelek vojaško godbe — seveda »koro same nemške komade. Ker bi bilo občinstvo rado slišalo tudi kako slovansko pesem, bU dva gospoda stopila h kapelniku ter ga prosila, da bi godba zasvirala sokolsko koračnico. Kapelnik sevtda ni ugodil tej želji, marveč je dal estentativno zaigrati znani nad vse banalni »Holshackermarsoh«. Ker je slovensko občinstvo dalo duška svoji nevolji proti takemu po-Btopanju vojaške godbe, se je kapelnik okrec.il in s prstom zažugal občinstvu. Skoro na to je pa prišel gostilničar  k misi onih gospodov, ki
so zahtevali sokolsko koračnico, ter e' krilati: »Ich fordere euoh auf, d a s Lokal sofort zu Ter-I a sa en!« Dotični gospodje so nato res odšli, a ž njimi j*, zipuatito tudi vae ostalo slovensko občinstvo vrtf kar je bilo popolnoma naravno, slasti ako se upošteva, da pri koncertu niti natakarji niso hoteli slovenski govoriti. Da je občinstvo odšlo pa seveda ni bi) po volji gostilničarju in ne natakarjem, kar izpričuje to-le pismo, ki ga radi kuri josnosti priobčujemo: »Hdrrn I. I. Lmibaob. Die duri;h Ihren Anlss8>< verursaohte Provocation d'e Sie ge-stern Abends in H tel SfT.bahn, ba ben mir einen ziemhch grossen Sohaden verursaoht WoiohlOGui-d en darauf zahlte. Da dieGatte da von giengen die Wdlche mir zahlen sollten. Ioh vvende mich daber an Ihre Adresse, da S<e der Uhrhebtr waren. mir den Sshaden su erse-tsen da ioh sonat andere Sobritte einleiten werde. Ludw>g Woisk Zablkellner«. — li tega pisma je razvidno,da ljudem v hotelu Siiibahn prav diši slovenski denar, slovenska govorica jim pa smrdi. — Mi bi ljudem, ki hočejo pisati nemško, r.a svetovali, naj se preje nauče nemšk', slovensko občinstvo bi pa opozorili, da se prav lahko ogne hotela »Sud-bahn« saj imamo v Ljubljani tudi več dobrih slovenskih gostilen!
— Umrl je v julni Ameriki g. Egon Mosohe, sin rajnega ljubljanskega odvetnika. Pokojnik je bil svoj Čas ofisir, pozneje pa se je u le ležii burske vojne, o kateri je pri občil mnogo lepih in duhovit h člankov in listkov v »Sovenski N*rod«. Po bitki pri E!andslaage je bil Mosohe ujet in so ga Aogleži odpravili iz južne Afrike. Študiral je potem mon-tanistiko in šel kot inženir v južno Ameriko, kjer g« je zdaj dohitela smrt. Pokojnik je bii izredno inteligenten  in  svetovno izobražen mož.
— f Josipina Guttmanova.
Včeraj je bil pogreb v visoki starosti 89 let p e-ninule gospe Josipine Gutt-m&nove, vdove po magistratntm svetniku Pokojničn^ga soproga, ki je že davno pred n»o šel v večnost, živahnega, koocilijantnega gospoda, se got~.vo se spominja marsikdo sta-rej4ih Ljubljančanov. Pokojnica zapušča dvoj« omožemh hčera in dvoje sinov, kojih starejši ztvseroa mesto 6. kr. donrćiskega svetnika v Girici, z mlajši načeljje z naslovom nadzornika južnoželezniŠki postaji ljubljanski.
— Odbor akademičnega Terijalnega   drudtva „Sava"
se je konstituiral za poslovnj leto 1905 06. naslednje: iur. Alfonz Men-oinger, predsednik; tehn. Josip Kremenše&, podpredsednik; iur. J*kob Konda, tajnik; taho. Hjgon Widmayer, blagajnik; pharm. Josip Peh are c in med. vet. Anton Lampret, namestnika; iur. Fran Irgolič in phil. N^nde Marolt, preglednika.
— Vpisovanje in začetek šolskega pouka na ljudskih šolah v Ljubljani. Ker ima hub-
liansko učiceijstvo c zatvoritvijo raz s*ave m z zopetno ureditvijo šoiskih UČil maogo po-i-?, je c kr. dež. šolski svet dovolil, da se začne letos iz-jemema s vpisovanjem 11* ljubljanskih ljudskih šolah šele 16. t. m« ter se nadaljuje 17 in 18 t m. v dotičnih šolskih poslopjih dopoldne in popoldne. Prinesti je seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in iz-pr čevalo o stavljenh kcz*h R^dni ^oiaki pouk pse prične s svrčano šoUko mašo dne 19. t. m.
— Zadetek gledališke sezone je dc ločen na dau 1 oitobra t 1. lepaki z opernim in Ae m Hirn rapetoirjem in osobjem izidejo te dni. V gledališču se vr£ć izkušnje vsak dan dvakrat že od minolega tedna. Nanovo so angaž'rani g. režiser Fr. Lier iz P;zna. g. Fr. Vedru 1 is Prage, gospa Jos. Kreisova- Potočkov« iz Brnt, gdč. M Kori c v a iz Pr*ge, t?, r ž ser A R a n e k iz Pizna in g. J*n Za oh iz Prage.
— Čitalnične člane opozarjamo, da so se med društvene lista, ki se noaijtj po hiŠab, nekoou pomešale muzikalije (Z-ller: Kiavier-stiioke) in pa skripta (Oohgationen III und Dienstbarkeiten) Oboja se nahaja pri g. Sešarku.
— Raxmerc na ljubljanski električni železnici. Ko
se je v nedeljo zvečer med 6. in 7. uro vračala družba Blejčanov in Blejk v naroduih nošah v tramvajskem vozu od »Zelenega hriba« v »Narodni dom«, je ravno pred njihovim izstopom iz voza vstopil tramvajski revizor ter v strogem tonu zahteval od vsakogar, da se izkaže, da je plačal voznino. Neka blejska gospodična je ravno par trenutkov preje vrgla proč 3 vozne listke svojih rojakinj ter povedala to revizorju. Ta pa ni bil s tem zadovoljen, ampak je strogo zahteval, da mora ša enkrat plačati, kdor nima listka. Pri
tem so mu jezni pogledi dvigali po narodni nr Si in videlo se je, kako ga hode ta v odi in sroe. Akoravno je vsa drulba protestirala proti njegovi zahteti in čeprav je oelo sprevodnik it javil, da je vse pošteno plačano, vendar se je resni revizor ka priciral na še enkratno plačilo. Ker ae ljudje niso hoteli pričkati, plačali ao de enkrat vcžoino, zato pa jih je moral revizor nekaj precej trpkih preBlišati. Vprašamo sedaj: Koliko Časa še budemo v Ljubljani prenašali tak nastop nekaterih uslužbencev električne železnice n&pram občinstvu? Ali ni nobene moči, da odpravi te za Ljubljano neznosne in sramotne razmere? Z.dnji čas bi že bil za to 1
— Žrtev nesreče pri zgradbi domobranske vojašnice delavec Vodopivec iz R-it6 je bil včeraj pokopan. Pogreba se ie udeležilo kakih 300 oseb in marsikdo ni mogel zadržati solz, ko je videl obupano mater ponesrečenčevo. Pogreba so se udeležili vsi pokojnikovi tovariši, polirji in gospodarji. Veneo BO položili tovariši, firma Tonnies, stavbno vodstvo, polirji in zidarsko in tesarsko društvo: ki je korporativno izkazalo zadnjo čatt ponesrečenemu članu
— Nova šolska tabla, ka tero p razstavil strokovni učitelj Karol Humek prošli teden na drugi mestni soli (Cojzova cesta), se bode dobivala pri tvrdki G. Tonnies v Ljubljani. Omenjena tvrdta bode izdelovala tablo s posebno zaščitno znamko. Več bodo povedali svoje časni oglasi.
— Pevsko društvo Krilato  kolo1*   priredi  dne  17. t. m. koncert pri »Lsvu« na Marije Tere zije cesti.
— Gosp. Andrej Gassner W Tržiču nam piše: V št. 201 Vašega lista z dne 2. kimavca se nahaja pod nadpisom »Po demonstraciji v Tržiču« sledeči stavek: D * te to resnica, pričajo besede, ki jib je izustil G i^sner pri R*egerjevi odhol-nici: »Ich werde alle meine Kriifte einsetzen. dass der Notar von Neu maikti wegkomrot. Wenn ich und der Mil j ihm keine Arbeit mebr geben, so muss er verbungern« Kakor vsaki pri odbodnici gospoda Rtegerja navzoči more potrditi je popolnoma neresnično, da b' jaz zgoraj omenjene besede rabil. Spoštovanjem: A. Gassner m. p. — N*š dopisnik je tako zanesljiv in je njegova resnic?-ljubncst tako vzvišena nad vsak dvom, da moramo g Gusnerju že iiftia»n.'Bi puvedati, da mu ne verjamemo robene besede.
— Na mestni višji realki lr Idriji se prične šolsko leto 1905 06 dne 18. septembra s sv. mašo v cerkvi pri sv. Trojici. Vpisovanje v I. razred se vrši od 10.—15. septembra, sprejemne izkušnje bodo dne 16. septembra. V L, II., III., IV in V. razred se bodo sprejemali učenci dne 15. in 16. septembra. Učenci, ki hočejo vstopiti v pripravljalni razred, naj se oglasijo dne 14. septembra. Redni pouk se začne dne 19. septembra ob 8. dopoldne. Na idrijski mestni višji realki ne plačujejo učenci nobene sprejemnine niti drugih denarnih prispevkov; tudi ni na zavodu nobene šolnine.
— C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji išče povsod prilike, da more prisrajšati idrijsko delavstvo na njegovem gmotnem stanju Sadaj se je nakrat lopet spomnilo, da je gl&6om pravil bratovske sklad niče dolžno podajati breiplaČno zdravniško in lekarniško pomoč rudarskim otrokom le do nedokončanega 14 leta. Dosedaj se ta odstavek pravil ni tako strogo izvrševal in so bili deležni navedene velike dobrote tudi otroci nad 14 letom, sedaj pa se je strogo naročilo zdravnikom ravnati se po pravilih. Kdor ve, kolike vred nosti je breiplačna zdravniška ordinacija in brezplačno dobivanje po trebnih zdravil sosebno za delavski stan, ki je vzpričo težkega in v mo krotnih rovih nezdravega dela, kakor tudi nezdravega nastanjenja najčešče obiskan od raznih bolezni, mora priznati, da je tako strogo in neusmiljeno postopanje bogatega idrijskega rudniškega erarja napram svojemu delavstvu VBega obsojanja vredno. Pomisliti je treba tudi, koliko je rudarskih mladeničev v Idriji z izpolnjenim 14 letom, ki niuajo nikakega zaslužka. Vzdržavati jih morajo starši prav z vsem, sedaj pa se pridruži Še skrb za zdravnika in zdravila. Isto je z rudarskimi hčerami, ki so pač toliko na boljem, da si nekaj prislu žijo s čipkaratvom. Pri teh bi bila najnovejša naredba rudniškega ravnateljstva olajšana s tem, če bi bile vse čipkarice vpisane v idrijski obrtni bolniški blagajni. Od te bi dobivale v slučaju bolezni proti malemu mesečnemu plačilu brezplačno zdravniško pomoč. Pri mladeničih pa bi se s tem odpomoglo, da bi se pove Čale erarične rudniške naprave, da bi bilo moči vsprejemati vse domače dečke, ki se ne posvetijo čolski iz-
obrazbi, v rudniško delo. Predvsem pa je treba idrijskemu delavstva izboljšati njegov tuini gmotni položaj.
— Nova posta. V Trbovljah se otvori 16. t. m. druga pošta, ki bo imela ime »Trifail 2 — Trbovlje 2« ter bo v zvezi i dosedanjo pošto štev. 1.
— Sokolska slavnost v Ormožu dne 10 t. m. je krasno
uspela.   Prišlo je nanjo okoli 4000 ljudi, zato so se pa Nemci poskrili in slavnost se je iivršila v najlepšem redu   Namoi in nemškutarji bo še zadnji trenutek hoteli slavnost pre prečiti in starosta ljutomerskega »Sokola«, g. dr. Cfiloupek je dt bil prej šoji četrtek odlok od ptujskega gla varstva, da je prepovedana udeležba hrvatskega   »Sokola«   in   da   se ne sme vršiti slavnost pod milim nebom. Vendar ata Robič in dr. Ploj izpo slovala pri namestniji v Gradau, da se je odlok ptujskega glavarstva razveljavil in se tako preprečili Črni naklepi N«*moe>v in neroštutarjev.
— Slovenjegraški okrajni glavar g. Čapek je pre*t*vijen
k name**ti"dt%u v Gradec
— Franliova kava. Nemška tvrdka kavn h surogatov »Frank« je te dni v Savinski dolini po neki osebi pustila po hišah razdelit« vsakovrstne (7—8 vrst) plakate, v katerih se izdelki te tvrdke do nebes hvalijo, vsiljujejo in priporočajo. Taka vsiljivost od strani nemške tvrdke |e zares gnusna. Priporočati bi bilo, da tudi tovarna C'ril-Metodove kave po&lje reklame po vseh slovenskih pokrajinah, vsaj v vsako vas večkrat po en plakat, ki bi ss naj potem na takem vidnem prostoru nabil. S«Oji k svojim! Slovenski trarovc', kupujte slovenske sikorije, H»u*waldtove: črno-rdeče rumene, nemške Fran kove itd itd. Da zapodite pod pud-i
— Privilegirana nesramnost. Slovenol morajo biti znani sveiu kot jako radodarni in usmiljeni ljulje. Te lepe lastnosti se z vessdjem poslužujejo N<*mo>, ki vpijejo vsak čas, kolika bogatija ja pri nj<h in kaki reveži smo mi. Tako dobivamo nebrnj strašansko milo se stavljenih preš^nj, ki j h navadno sloven kim učiteljem po Štajerskem pošiljajo razna nemška su f-rajnska društva po Češkem iu dna" -d. Di-nes pa nam je poslal prijatelj naš? ga lista pismo, v katerem ss trka na njegovo dobrctljivo srce za prispevek za zidanje neke katoliške cerkve na
3akS0nskom.     VcJSjo   nemško no-
sramnosti si ne moremo misliti. Slo venci imamo sami toliko potrebščin si oskrbovati, da nam ne prihaja na misel, da bi prispevali za katoliške cerkve na Saksonskem.   Vsak zaveden Slovenec, komur je naš naroini obstoj   več,   nego   pa  zidanje nepo trebnih  katoliških cerkva in  to še zunaj naše države, bo vedel, kaj ima storiti, kadar dobi v roke tako ne sramno beračenje. Ali v ogenj ž njim ali pa s primernim odgjvorom naza| s prvo pošto!
— »Kje so ostali poslanci ?" Tako vprašuje »M aro. Zif?«, ker ni bilo na zborovanju »Sttdmarke« v Dornbirnu nobenega poslanca navzočega. Zadnjič so jadi kovali nemški listi, da ni nobene prave požrtvovalnosti več med Nsmoi za »SuMmarko«, za katero je nad 220 podružnic nabralo zadnja leto le 64 000 K, zdaj pa se je. gori omenjeni list, da je postopanja nem škib poslancev »pekoč zasmeb« vsemu, kar bo nemški listi pisali in pridigovali leto za letom v podporo sUdmarkino. Oi poslancev, ki od tako važnih zborovanj izostanejo kakor leni učenci iz šole, ni pričakovati, trdi »Marburgeroa«, da bi tudi pariamentarično kaj prida delali. Kakor so pa poslano! izostali od zborovanja, tako tudi nertški dnevniki niso prinesli nobenih takih po ročil, kot bi se jih pričakovalo. Govor edinega navzočega poslanca, Štu denta Wastiasa, so docela zamolčali, žuto imenuje imenovani list to početje škandal, ki je mogoč le pri nemškem narodu! Za politiko zagrizenih nemških nacijonaloev in nji bovih zaveznikov nemškutarjev se ogreva le kak Vastian, ki je pa kajpada tudi plačan sa to!
— Začaran prešič. V soboto je kupila v Mariboru neka Jara Poveo iz Spodnjih gorio na sejmu preš.ča in ga gnala domov. Prešid je pa bil silno utrujen, zato ga je bilo le z veliko težavo mrgode naprej spraviti. Njegovi lastnici se je to zdelo sumljivo in ko je prešiča natančneje ogledala, zapazila je, d* je začaran. Da si pomaga, vzela je nož in odrezala prešiču skoraj ves rep. Žena se bo morala zagovarjati pred sodiščem zaradi trpinčenja živali. Iz tega se vidi, kako globoko še tiči naše ljudstvo v vražah. Te vraže bi morali izganjati v prvi vrsti duhovniki, ki pa v tem oziru ne store nič, nasprotno le utrjujejo ljudi v vražah, saj je katoliški oerkvi mnogo ležeče na tem, ker je v njeno korist.
— Sina in pamet zgubil.
Posestnik Matija Pavlinič iz Save pri Ptuju se je podal s svojim sinom na božjo pot v Ruše pri Mariboru. Pri šedši v Maribor se je po katoliški navadi napil jeruša, da je zgubil sina, ki je najbrž tudi posnemal svojega pobožnega očeta, ko sta praznila fraklje, in izginil očetu izpred oči. Pijani Pavlinič je uato okoli mariborskega kolodvora tako razgrajal, da ga je stražnik zgrabil in spravil na varno. Ker si je Pavli nič s svojim ravnanjem zaslužil kako kazen, se bo pač nekoliko zamudil na svoji božji poti.
— Proti bratu« Pred celjskimi porotniki je bil včeraj šele 16letni Jos. Mak osek iz Oplotnice, ker je svojega starejšega brata Ignacija, ki mu ni pustil se pretepati v gostilni, tako sunil z nožem v ramo, da mu je prerezal vse žile ter so mu morali roko odrezati. Obsojen je bil v 13mesečno ječo.
— Mesto Celovec se znatno poveča, ker je občinski svet sprejel nasvet  dež.  odbora, da  se  več pred mestnih krajev priklopi mestu.
— Tragedija v „hisi veselja. V Gradcu je v javni hiši neki Jos. Sulbavy, baje trgovec iz Švice, streljal na deklico „Vando", ker je od klanjala njegove ljubavne ponudbe. Zadel je dekleta v roko iu trebuh, a ne smrtuo, nakar si je prestrelil prsi.
— Ljubeznjiv ženin« 43 let ni
Štefan GerdešiČse je v Đdljaku kot brivski pomočnik seznanil z bnv *ko vdovo Josipi no H jlzer. Oia enega t<nu sta se kmalu do dobra spri lasnila in G*rdeštč je obljubil svoji hubi, da jo vzame v zakon, če mu da toliko, kar potrebuje, da začne svojo obrt na svoje. Lahkoverna nevesta mu ie verjela in mu dala 600 kron. Gerdešič je res odprl v Gradcu brivnico, a je kmalu izginil po svetu < denarjem. Ko mu ie tega zmanj kalo, se je vrnil v Gradec, gotovo boteč znova napumpati svojo bodočo ženko Dobil ni nič. Vrhu tega ga ;e naznanila H)lier pri oblastvu zaradi njegovih pregrešsov, ki ga najbrž spravijo v luknjo, če ljubezen ne poravna na kak način teb komedij
— Brez tatov pa ni nikjer«
Zadnje dni so se pojavili dolgoprst neti tuii pri Šolski razstavi v mestni osemreirednici pri S*. Jakoba, katero je posetilo na tisoče domaČega in tujega najodličaejšega občinstva. Ko so včeraj gg odborniki razstavo zaključili, s"- opazili, da so se je ude ioiiti tudi nepoklicani gosti. Pogrešili so drago zlato brožo z rdečimi granat«, dragocen daljnogled, ki je bil v rdečem usnju, srebrno uro, smodke, dve zbirki vsega avstrijskega kovanega denarja m drobiž za električne poiskuse Kdor bi vedel kake podatke, ki bi služ.li v iesledbo tatov, naj jih blagovoli naznaniti mestni policiji. G ispodje uč telji in gdč. učiteljice so razstavo sicer nadzorovali, toda pri takem navalu ni bilo mogoče imeti vsega pregleda
— „Sraka" se je zaletavala aadnjt čas v hišo štev. 10 na Krakovskem nasipu in pokradla vse, kar ji je prišlo pod roko. G Ivanu Mt-žanu je zmankalo iz stanovanja 20 K denarja, M«riji GroŠljevi je iz Rinilo iz omare dvakrat po kroni, g Jakobu Košaku je iz zaklenjenega stanovanja izpuhtelo 5 K in tudi jajor, maslo, kava, sladkor in druge reči niso imele miru. Stranke bo v hiši t)liko Časa pazile, da jim je prišli • sraka« v osebi nekega potepuha v pest.
— Tatvine* Predvčerajšnjim ponoči je Oila nekemu poročniku v nekem botelu is odprte sobe ukradena srebrna ura s častniško verižic >, ki je imela za obesek cesarjevo sobo in zlat madaljon z napisom »3/7 Annerl05« in denarnioa, v kateri je bilo 18 K denarja. Ommljeneo je are-t-ivan — Prejšnjo noč je bila delavcu Franu Hafnerju iz barake pri zgradbi domobranske vojašnice ukradena srebrna ura, vredna 8 K, delavcu Ivanu Dolinarju pa iz hlačnega žepa denarnioa s 4 K 90 vin — Uradnikovi soprogi ge. Frančiški Sedmakovi je bila danes dopoldne v Šolskem drevoredu iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela do 10 K denarja. Tatvine je sumljiva neka kmetska ženska.
— Po hlapčevsko« Ko je
včeraj zvečer prišel hlapec Iran R >-bek v hlev v Gradišču št. 7, m opazi), da njegov soblapeo Anton C*lik ni bil pripravil krme sa njegovega konja, ga je to tako spravilo iz ravnotežja, da je zurrabil z« gnojne vile in ž njimi začel Čelika tako pretepavati, da jih je zlomil. Cslik je na oki težko poškodovan, Robka so pa iz ročili sodtštu
— Mestna policija je včeraj aretovala 37ietno bresposeino služkinjo Heleno Kavškovo, ki je dne 2 t. m. popustila 2ietno hčerko delavčevi ženi Mariji GuČerjevi na Ilovoi št. 21. Ker je bolna, so jo oddali v deželno bolnišnico.
— Semenj. Dne 11. t m. je bilo na letni aemenj prignanih 848
konj in volov, 418 krav in telet, skupaj 1266 glav. Kupčija je bila pri goveji živini prav dobra, pri konjih pa dobra, ker ao prišli po govejo živino Kornioi in Moravoi.
— lfDonau"-svalcice. S 16. septembrom  1905   pride nova vrsta svalčič z ustnikom pod imenom „Do n a u" v promet po ceni 2 viuarjev za komad.
— Delavsko gibanje. Včeraj
so je odpeljalo % južnega kolodvora v Ameriko 62 Slovencev ia 14 Hrvatov. V Lesce je šlo 16 Slovencev, is Bohinia  pa je prišlo 21 Hrvatov
— Izgubljene in najdene
reci« Šivilja gdč. Angela Meralova je izgubila belkast, čipkast ovratnik, vred&n 4 K. — Gosp. Ivan Stvarnik, sprevodnik južne železnice, je izgubil z lasmi in zlatom pleteno kratko verižico, ki je imela v sredi zlat gumb 8 črkama J. S., vredna 50 K
— Aloiztj Smrekar je izgubil srebrno častniško veriŽ co, vredno 8 K. — Šolska učenka Angela Kunejeva je izgubila  bel aolnčnik,  vreden 3 K.
— Gdčni. Marija in Leopoldina Ger-bsjsovi pogrešata zlato zapestnico v podobi verižioe, vredno 44 K ia zlato ovratno veriŽieo, vredno 36 K
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v restavraciji P e r 1 e s (Prešernove ulioe) društveni koncert za člane začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Hrvatske   novice. —
Predsednik ogrskega drž. ibora Justh je v nedeljo zopet odpotoval iz Zagrebs, kjer se je mudil poldrugi dan. V Zagrebu je konfsriral med drugimi tuli z voditeljema hrvatske napredne -ranke dr. Lorkovićem in dr. H-lmerlom. — Boj med vojaštvom in civilisti. V nedeljo zvečer se je vnel v Brodu na Savi v neki gostilni ljut boj med civilisti in vojaki 61. pehot nega polka. Vojaki so rabili bajonete in težko ranili več delavcev. V mestu vlada "ilno razburjeuje proti voja štvo. Župan Marčo je zahteval takojšnjo preiskavo pri vojaškem poveljstvu. — Zagrebški »Sokol« razvije v nedeljo, 17. t. m„ svojo novo zastavo, ki mu o je daroval predsednik hrv. sokolske zvez?, dr. St pl. Miletić Savnoati se ui-iel po deputac ji tuli liubljanski »Sjkol« —Japoneo na Hrvatskem V Z»grebu se je te dni mudil japonski gozdarsti uraduik đr. Naoji Ičijima, da študira lesno indastrijo in trgovino na Hrvatskem
* Najnovejše   novice. —
Kolera. Vsled kolere je ustavljen direktni promet z brzovlakom med lie-rolinom in Bukarešto preko Galicije. Pruske vojaške oblasti so odredile, da iz okuženih okrajev ni treba priti no vincem k vojakom. Zadnje dni so se slučaji kolere pomnožili za 3 odstotke.
— Potres v Italiji. Vkljub suši so vsi potoki po potresu narastli, nekateri so celo izstopili iz bregov. V Monteleonu so pokopali 609 oseb, ki so bile pri potresa ubite. Uredništvo tržaškega „Piccola" je začelo nabirati za ponesrečence ter je takoj prve dni dobilo 12.500 lir.
— Dva parnika sta se potopila v Hamburgu, iu sicer „Jeau-nette" iu „Praetoriau. Utonilo je tudi 38 mož.
— Deseti mednarodni kongres proti alkoholizmu se je otvoril v Budapešti.
— Še en potopljen parni k. Japonski parnik rMikasau se je potopil s 599 osebami.
— Stokrat se jc poročil v Ameriki neki D. Witzhnff. Sedaj se klati po Angliji pod tujimi imeni ter se še vedno žeui.
— Divjaki napadli ladjo. Pri takozvanih Bismarckovih otokih so divjaki napadli neko trgovinsko ladjo, pobili vso posadko, ladjo izro-paii, končno pa jo zapeljali na skalo.
* Moč vesti. V Subotišču je vdova Filipa Wohla dobila te dni po nakaznici 250 K iz Moliinga. Podpisan je bil na nakaznici Mallon Flomi. Pripisano je bilo: »ia denar 250 K sem si enkrat protipostavno prilastil od vašega soproga Vest pa mi ni dala miru, dokler nisem odposlal denarja tistemu, ki mu pripada. Verujte mi, spoštovana gospa, da pišem resnic) ter oprostite, da mi je šele danes moiroče popraviti pre greho.« Filip Wohl je pred mnogimi leti skupoval po Slavoniji Šiške. Neko poletno noč je prenočil na prostem. Okoli polnoči sta ga prebudila dva neznana moža ter zahtevala denar. Wobl jima je brez obotavljanja izročil 125 gld. Wohl je medtem že umrl, a sedaj se je enemu teh ropar jev zbudila vest, da je denar vdovi vrnil.
* Tat iz ljubezni. Na nevsakdanji način je pred kratkim izkazal neki pariški kavalir svojo ljubezen do avoje zaročenke. Šal je v neko trgovino delikates, kjer je ukradel konzerve morskih rakov in se dal pri tem zasaditi.   Ko ga je trgovec
opomnil, da je pozabil plačati, je odločno odvrnil, da jih ne plača, ker jih je ukradel, ne kupil. Trgovec je sprva mislil, da se mladi kavalir norčuje, zato mu je dejal, naj plača ali pa da konzerve nazaj. Ker ta ni hotel ni enega ni drugega storiti, so ga odpravili k policiji. Tu je kavalir prosil, naj ga zapro. Svoji aaroČenki je obljubil, da se da zaradi nje zapreti, ker dvomi o njegovi ljubezni. Policija mu je povedala, da je najbolj pametno, če plača konzerve in odide k svoji zaročenki, kar je kavalir naposled tudi storil. Od bogato nagradenega trgovca je pa dobil po pisan ves dogodek, iz katerega je morala neverjetna zaročenka docela spoznati, da jo njen oboževatelj res ljubi in da je pripravljen zanjo vse storiti in se tudi dati zapreti.
* Američki humor. »Ali se ti ne zdi nedostojno, da ta mladi mož izda toliko denarja za te?« — •Nikakor ne, saj nimam namena ga por.- č ti.« — Ie listoice uredništva: »Emiliia 45. Vi si želite kako sredstvo, ki bi vas obvarovalo, da bi ne izgubili Us. Pritrdite si jih podnevi čvrsto na glavo, ponoči pa jih zakle oite v omaro « — Stric: »Lahko si zadovoljen dečko, da si sedmi sin. Sedem je srečna številka, ki ti bo vedto prinesla le dobro.« — Mah JurČek: »Dosedaj mi je prinesla samo staro ponošeno obleko moj h starejših bratov « — Prijatelj: aAli ne po grešate hudo svojega soproga?« — Zisna: »Ne posebno. Podnevi je itak v pisarni, zvečer v klubu, in sedaj, ko je odpotoval, postavim pri ztju-trku časnik pokonci pred njegovo skodelico, potem je ravno tako, kakor da bi bil doma «
feleionska in bnojavna poročila.
Dunaj 13. septembra. Ped predsedstvom barona Gautscha je bila danes cpoldae seja mini strskega sveta, katere sta se udeležila tudi že baron Bienerth ia grof Auerspsrg. Jutri ali kvečjemu pojutrišnjem izide cesarski patent ki sklice državni zbor na dan 26 septemb ra
Dunaj 13  septembra. Iz zanesljivih virov se potrjuje, da g sposka zbOinica ne sprejme f. vega  obrtnega reda, k. snega je sestavil stalni cdsek drž. zbora. Čas in denar sta potemtakem v ved) vržena.
Budimpešta   13. septeml Oficijalno sicer še ni potrjeno, da odstopi Fejervaryjevo ministrstvo, ali  da sd to zgodi je popolnoma nedvomno. Fejerva ryjevoJministrstvo je padlo, ker je cesar sam nasprotnik splošne in enake volilne pravice in ker so proti temu ugovarjali Gautsch ia Nemci. Danes je sklican ministr ski svet; na tej  seji se cd ali  se   predstavi ministr stvo   dne   15.  t   m. parlamentu, ali pa se naj odg sklicanje   parlamenta   za toliko časa, da se sestavi novo ministrstvo.   Bržkone se ustanovi pre hodno ministrstvo, na \ način pa pokliče cesar zopet ra madjars^e politike k sebi. soboto pojdi K os s u t h k cesarju, naslednje   dni   pa   pojdejo An-d r a s s y,  Z i c h y, Szelliuj Banffy.   Sodi se, da postane : p:t   homo  reg:us   grof Zic nekdanji vod'a klerikalcev, sodi se pa tudi, da zdaj ne bo težk: doseči sporazumljenj3 Strah pred splošco in enako v: j lilno pravico, po kateri bi prifij Nemadžari    v   velikem številni v parlament, je med Madžari r -\ elik, da se bodo zadovoljili -i tem, da pade Fejervary in d -\ pokoplje predlog o splošni volilni] pravici.
Budimpešta   13. septembri
Afera s takozvano Zeysig-bn>>m j je stopila v stadij senzacijoiinlnl sti. V tej brošuri se je nasvet*] valo, naj Madžari o d s t a v i j I Habsburžane in naj p roj glase kakega hohenzolh rij
s k e g a princa za s v o j e g' 1 kralja. Že pisatelj te brošur J aretovani žurnalist Z s i g a n y, )4 priznal, da so visoko stojal osebe to brošuro provzri Žile, nocoj ponoči pa je žurnali*! L a k a t o v pri zaslišanj u p 01 prisego   izjavil,   da  se jI
brošura tiskala in razposlala na stroške barona Banffyja. Vtis, ki ga je napravilo to razkritje, je toliko večji, ker je Banffy sicer persona grata na dvoru in se vedno trudi, da bi prišel s pomočjo cesarja na krmilo,
Petrograd 13 septembra V T flisu so vstaši naskočili mestno dvorano, hoteč prepoditi župi na in občinske svetnike. Prišlo je do bojaskozaki 27 oseb je bilo ub*tih, 75 ranjenih
London 13. septembra Švedska je kupila sedem parnikov nemške parobrcdne družbe ter jib prevzame že 1 oktobra To dokazuje, da se švedska pripravlja na vojuo zoper Norveško.
London 13. septembra Iz Tokija se poroča, da sta generala Nogi in Nodzu zaprosila, da izstopita iz aktivne s'užbe. S tem hočeta izraziti svojo nevoljo zaradi sprejetih mirovirh pogojev.
Novi York 13 septembra. Kuski mirovni pooblaščenci z Wittejem na čelu so danes odpotovali domov. Včeraj so napravili japonskim pooblaščencem vizito \V.tte se je tudi časnikarjem srčno zahvalil za njih podporo in je dostavil: Nikdar mi ni bilo tako jasno, kakor zdaj, da je pero močnejše kct meč.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,rdoIlovegaSeidlitz-pra*ka*\ tri se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poStnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dao lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 7-13
9f
Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice
Dobiva se povsod.   1079 12 Glavna zaloga: Dunaj, I., Predlgergasse 6.
1 Priznano najboljše sredstvo proti kur« j 685       Jim očesom, žuljem Itd. 29
Glavna zaloga :
L
Dunaj -Meidling.
Dobiva aa v vseh lekarnah.
Popolno prepričanje
da sta lekarnarja
Thierrvja balzam in centifolijsko mazilo
nedoBežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej se posije zastonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic balzama 5 K., 60 majhnih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. 3175-46 2 lončka centi folijske ga mazila 3 60 K franko z zabojčkom. — Naslov: lekarnar A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Ponarejalce in prodajalce prenaredb bom sodno zasledoval.
aŽjaS žtk ftiTa O
konjak
zajamčeno priHtni vinski destilat pod stalnim keminkin* nadzorstvom. Destilerija
Canis l Stock
Tret-Barkovlje.
Ht steklenica K I*—, '/, steklenice K 260. — Ia prodal t bolišlfl troovfoaa, 76
Ognja In vloma varne blagTMjnlce UVrali? Litvin) Dana) XVII a. 2
30.000 jib je t rabi od leta 1880 Izdelek prve vrate, ki ae je obnesel sijajuo Ceneje nego povsod drugod. Pošilja ae fraitko na vsako postajo Avstro-Ogrske. 2851
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolji«« priznana
Tanflo-cluDin Mtnra
katera okrepei^Je laslaer, odslra-iijuje luMkr in preprečuj« Izpadanje las.
i steklenica a navodom t 14.
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lensteka
v Ljubljani, Resljeta cista it. 1
poleg novozgrajenega Pran Joželevega
i ihil mosta 21—37
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1.
do 31. avgusta 1905 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva : Upravništvo „Slovenski Narod v listih z dne 2., 5., 9.y 12., IH in 2». avgusta 10*6 36 K; upravništvo „Miru 301*68 K; upravništvo nSlovenecu 6C K; upravništvo »Družinski prijatelj v Trstu "23 K; upravništvu Domovina" 5*88 K. Podružnice: v Št. Petru na Krasu 65 K; moška v Ormožu 30 K; ženska, v Logatcu 50 K; I. belokranjska ženska v Črnomlju >7'd0 Ky v Velikovcu 983 K; v Žužemberku 18 K; v Mokronogu Čisti dobiček veselice f00 K; v Kozjem čisti dobiček veselice pri Sv. Petru pod Sv. gorami lift 04 K; moška šentpetrska v Ljubljani Ibti-zO K; moška v Radovljici čisti dobiček veselice 10 0 K; ženska pri Sv. Benediktu v Slov. goricah čisti dobiček veselice 14«- K. Občine: Škocijan 2 K; Petrovce B K; Kobarid 20 K; U. bistrica 10 K; Posojilnica v Cerknici 20 K. Društva: Narodna tiskarna v Ljubljani 200 K Kazni : Gdč. I. Mozetičeva in D. Furlanijeva nabrali pri predstavi „divjega lovca** v Prvačini 89*50 K; Josip Novak v Ško-cijanu 10 K; Kazimir Man koč ml. nabral v veseli družbi na Planini pri Sevnici 3 K; phil. Pludernik na primuiji č. g. S. Šimonca v Ljubnem nabranih 2 i K; odvetnik dr. I Furlan imenom neimenovanega klijenta v neki kazenski zadevi f-0 K; Lovro Petovar na gostiji Veselič-Petovarjevi v Ivanjkovcih nabranih 12-72 K; kaplan Fr. Stuhec na primieiji č. g Sinka v Dragotincih nabranih 3" K in dar g. nadučitelja Ivana Strelca pri Sv. Andražu '210 K; Fr. Po-renta imenom planincev z „F>abeu 2 K; Alojzij Vodnik kamnosek v Ljubljani v veseli družbi pri Žibertu in Dolničarju nabranih 6*26 K; An-tonjevčani čisti dobiček veselice pri Sv Antonu
v Slov. goricah EOO*02 K; Ivan Govedič, župnik pri Sv. Mihelu poleg Šoštanja pokroviteljnino 200 K; Sovič v Slovenjem gradcu 2« K; dijaki nabrali pri vrtni zabavi v gostilni Sok v Moš-kanjcih 6'60 K: pevski zbor na Vidmu nabranih 2 5'» K; Fran Ogrizek župnik v Črešnic h 2 K; občinski svetniki občine „Raka* nabranih 6 K 70 v; Jaroiin Preclik srečko v nominalni vrednosti "0 K. Iz nabiralnika g. Valenčina Kole-nec gostilničarja v Čemšeniku 10 K. Za podane knjige 220 K. Za narodni kolek 25 K Za druž-bin koledar 7 K. Za mladinske spise 2 K.
Biagajn štvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Upravništvu našega lista so poslali:
Družbi sv. Cirila in Metoda: Vesela družba v gostilni -Prešernov hram" je nabrala K 1*33. — Vesela družba v Kranjski gori K 7 22. Skupaj K 8 55. Živeli darovalci in nabiralci!
Za Prešernov spomenik: Bralno društvo „Ratitovec" v Selcah je nabralo o priliki odhodnice uCitHja g A. Grmeka iz Selc, pri g Šliberjn K 22 — sklicem: rBog ž.vi g. Grmeka !4 (V ta namen je daroval na vzoCi gosp. dr. Hirsche K 10 —) — Idrijčani pri g Grabnjanu v Vipavi K 5— Skupaj K 27 — Živeli Cestilei Prešerna!
Za Učit. konvikt. G Anton Žagar i.ad-učitelj Petrovce pri Celju Ki- , kater« je daroval g. Katz, trgovec s hmeljem in Ža-teca na Češkem. — G. dr. Viktor GreguriC v Sežani K 14 20 nabral v dež. kleti med Nabrcžinci in Sežanci o priliki Prešernove sla'nusti. — Skupaj K 15* iO Srčna hvala! Vsoto smo izročili g Dimniku.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. septembra: Herbert Arko, hranil -ničnega uradnika sin, 3 raes. Nove uiice 5, črevesni katar.
Dne 10. septembra: Jernej Žitnik, kajžar-jev sin, 6 let, Črna vas 7, jetika. — Jožefa Guttman, magistratnega svetnika vdova, 89 let, Mestni trg 13, ostarelost. — Ivan Hacin, skladiščnik, 30 let, Cesarja Jožefa trg 2, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 6. septembra: Ivan Varšek, Žagar, 46 let, Nephritis chron.
Dne 8. septembra: Marija Lampič, gostija, f*G. let, Marasmus senilis.
Dne 9. sept. Fran Siegl, umir. skladiščnik, let, Carcinoma. — Ivan Oven, kovač, 46 L, Tnberkul. puhu.
norma poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka1' v Ljubljani.
Uradni kani dan. bora« 12. septembra 1906.
ftfaJoibent papir.«) majeva renta .   . .
4°/0 srebrna renta.....
4°/0 avatr. kronska rento . . 4° o „ alata . . . 4°/, odrska kronska „ . , . 4% „ »lata „ . . . l°/0 posojilo dežele Kr*n)*k« . i1 a c posojilo mesta Spitet . 4 •/,•/. „     Zadar .
IV//« bot.-here. Žel. poa. 1902 4° n čefika. dei. banka k. o.
4Vi'/, sat pisma gai. d. hip. b. i1/«0/* peSt.   kom.   ko ■
10°/0 pr.. *' -•/„ sast. pisma Innerst. hr. 4' ',♦/.    „      .     ogr»ke cen.
dei. hr.......
*'/«•/• »• P18- °e*r- hiP* b*a* • 4",\/0 obl.   ogr.   lokalnih im
lesni« d. dr.....
43 ,o/0 obl. češke ind. banke .
1% prior. Trst-PoreČ lok. iet
i /   prior. dol. Žel.
0     „    Jnž. žel. kup. V,1- .
4« ,° c »»nt. po«, sa Žel. p. o .
0r#»«*fc*>
4r«6k« ed t 18«0* .... >     „   » 1864 ; „    tizske ... v     sem. kred. 1. emisije .
-   ». . a    *gr. hip. bank« . ,     irbsk« s nn. 100* — „     tnršk« ......
'aailiks srečk« .   . .
iroditn« » ....
JnomoSk« m   » •
krakovski m    . .
Ljubljanske m   ,       • .
4tbL rad. križa   „    .   . .
^gf-    m     r *        •   - *
3adolfov« 9. . •
3al«bnrŠk* „ .   . .
Onnajsk« kom. 9
Državne železnic« .... 4VTstr.-ogrsk« bsn^n« d«lni«« ▲▼str. kreditna bank«
Dgrsk« „ a ... 6«vno#tensk« m ... Premogofcop v Moctn (Srtlz) .
Alpmske monton.....
trafik« žel. indr. dr. .   . . .iima-MurAavi . .
frbovljske prem. dražb« . . ) vstr. orožne tovr. dražbe . ■ Oešks sladkorne družb«     . .
VtsIaS«.
0. kr. «ekm .....
tO franki....... .
SO mark« ........
vo»errwi.i ... čiark« ........
LaSki bankov«!......
anblji.......
'•larji.   . .
100'FS 100 5f»
96'46 119 70
96 85 116*85
60 99 10060 100 — 100 95 100 5.6 100-2* 1C6 60
1(6 60
100-60
100 —
100 20
100-— 100*76 99 90 «0-6r 120*76
101 45
«90 95 29S lt* 166 76 306 — 303— 273— 105*— 145 30 26 90 474— 78 — ^8 25 66 — 64 2 i B5 —
74 —
535 —
102 75 874 25 641 »78 50
788 —1 247 —I «78 —! 543 50 i742 — 567 288 — 669 — 159 -
11 36 1911 23-48 «3-*?6
J17-4« 95 40
163 '£b 4-64
10076 100-75
96*85 ll9 90
97 l 5 11606 101-101 50
100 —
101 95 100 65
100- 70 109 60
107 60
101- 60
100 80
101 20
101 !01
76
'OO* 322 75 102 45
19295 29b 75 168 75 814 — 812 — 278 HO — 146 30 27*90 483*60 83 — 94 25 70 — 66 25 3650 66 — 7rf — 645 50
03 75 675 25
J 661 6 '9 60 789 — V49-— 681 80 644 50
<7r6 — 558 — 292 — 573 50 61-—
11 40 19-14 23 55
1t4 04 117 fiO
J»560 264-25 1» —
leteorologično poročilo
ffiiss kir.d morjem SOSk.   Bndnjl srs6nl Usk 7B60 hm*
■+-» o.
(D
12 13
Čaa
opazo vanja
8. zv. 7. 71
?t Pup.
Stanje baro-rs etra v mm
6S s*-
as
Vetrovi
738 6
740 3
7317
180
110 25 5
Bi- jUg
si sever brezveir.
megla
jasno
SredDJA '^rajBoia temperatnra %0\K n irmaJo    1 B'31-        Padavina v mtn 0 0
S^nton Puc
Miti Puc rojena Gregorčič
poročena. =r JLj'ubijana, t2. septembra t905.
2931
O
I
3zvir moči za vse,
ki se čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energične, je
Sanatogen ^
ki ga je sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela.    § <^
dobiva se po lekarnah in drogerijah Brošure | * rT3 poftilja gratis iD franko Bauer & Cie, Berlin £ S W. 48  Generalni zastopnik za Avstro-Ogrsko C. Brad>, Dunaj, I. Fleiechmarkt 1.
O
Potrti od najgloblje žalosti naznanjamo podpisanci vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nepozabna, iskreno ljubljena mati, oziroma sestra, babica in tašča, gospa
Ivano Bruss ni. Krenit
u radnik ova vdova
danes v torek dne 12. septembra ob 1. uri popoldne po kratki bolezni in prejemii svete zakramente za umirajoče v 90 letu svoje dube zaspala v Gospodu.
Pogreb bo v četrtek dne 14. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Pied škofijo št. 13 na pokopališče k Sv. Krištofu.
Maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah
Drago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin,
V Ljubljani, lt. septembra 19f5.
Fraiirl srk In Harcl Brunu, sinova. — Jožef Hrenn, brat.
Zahvala.
Med dolgotrajno bolezaijo in ob prerani smrti mojega nepozabnega soproga, gjspoda
Ivana Hacina,
skladiščnika mest. elektrarne in vodovoda
izkazovalo ne mi je toliko tolažil-nega sočutja, da mi ni moč vsakemu posebej izreči svoje zahvale Bodi mi torej dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem vsem onim, ki bo mi za čata soprogove bolezni stali ob strani z dobrim svetom in s pomočjo, onim, ki so se udeležili pogreb«, v prvi vrsti gospodu županu Ivanu Hribarju z mestnim uradoiScVom. vsem onim, ki so darovali pokojn ku na krsto krasne vence, dalje Blavnemu telovadnemu društvu „Sokol" za udeležbo in gg pevcem za genljivo čalostinko.
V Ljubljani, 13. sept 1905.
Ivanka Hacin.
Učenca
iz poštene hiše in z dobrimi izpričevali sprejme takoj Franc Picek, trgovina z železnino in špecerijskim blagom v Ribnici. oooo i
U a k o 1 i
želi dobiti mlad, krepak fant.
Ponudbe sprejme upravništvo „Slov. Naroda". 2922
Proda m iz proste roke
hiša štev. 11
v Škof fi Loki pripravna za kakega rokodelca ali penzijonista.
Več se izve pri Antoniji Jamar v škofji Loki št. 19. 2891—2
iaT
Ljubljana, Pogačarjev trg. = Ta teden razstavljeno a =
Zanimivo potovanje u KrUo-noših z zimskimi prizori.
se takoj odda
na Iran c Jožefov! ctsti it. 5
v pritličju na levo. 9824—4
Inknsisl
ki more položiti kavcijo, se išče za ljudsko zavarovalnico za Gorenjsko. — Ponudbe pod „Uarodnl po*oJI" na upravm&tvo nSlovenskega Naroda*. 2904—2
Išče s
Kje, pove Florjančič v Hilšer-jevih ulicah št. 12. 2927—1
Jttladega urarskega
pomočnika
sprejme takoj Ludovik Potočnik, urar v Idriji._2923-1
Mesečna soba
nemeblovana ali pa meblovana, s posebnim vhodom, se odda takoj ali za oktober na Resljevi cesti štev. 24,
I. nadstropje. 2929-1
ki ima spričevala, da Be je 3 leta učil in 2 leti kot pomočnik sodeloval, se sprejme takoj. — Več se izve pri županu! u n« K lok ali £897—2
, Jedilna omara
za vežo, velika, in dve razloži ji vi
I postelji, porabni tudi za divana, se j oddajo na Rimski cesti št. 9, II. nad-j stropje, vrata 15 . 2924-1
Vajenci
za različne posle se sprejmejo.
Ve*    ao    nua    pri    tvrdkl AntOfl
Deghenghi v Šelenburgovlh uli
ca h št. 6^ I. nadstr. 2928—1
Išče se v mestu
tlet i n
na dvorišču.       2902—a Kdo pove   upr.  „Slov. Naroda."
Svojo
od c. kr. vlade konceslonirano
šolo
za krojno risanje in izdelovanje ženskih oblek
priporoča
Marica Nachtigall-Slavčeva
v Ljubljani, v Knaflovih ulicah št. 5
pritličje, desno 2925-1 hiša „Narodne tiskarne".
Št. 30.666.
Razglas.
V smislu § 133. vojnih predpisov I. del se razglasa, da po letošnji re-particiji rekrutov tvori Žrebna štev. 104/i končno zaključno Številko rekrutnega kontingenta za vojsko, Žrebna štev. 45 ni končno zaključno Številko rekrutnega kontingenta za domobranstvo in Žebna štev. 106/111 končno zaključno številko nadomestne rezerve za vojsko.
31 -ofritni  ma^i^trat v   1 , jnl>l j:ini
dne 7. septembra 1905.
2919
Dt lUlin Orožen, zdravnik v LlubUani
opozarja na svoj
ortopedično-zdravilni zavod
v katerem se zdravi: raznovrstno Mitri % ljenje Hrbtenice, Iz-nočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd.
Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oralna, ki daje pojasnila ob svojih ordinaoijsklh urah od 9. do IO. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne, v VVolfovlh ulicah št. 12, I. nadat. 2772-4
8271
88
Ces. kr. avstrijske   |g|   državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo dri. lelamice v Beljaka
lasTrodL 1» ^rozxi.egr©w rode.
Veljaven od dne 1. junija 1905. leta.
ODHOD 12 LJUBLJANE ju?, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m poaoM oaobii vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frausensfest*. laomost, Monakovo.. Ljubno, Pe* Selsthal v Aasseet Bolnograd, Cev  Kleii'-Reifling v  Steyr, v Line, na  Dunaj via Amstetten. — Ob 6, ari 07 m zjutraj rsobni vlak v Trbiž od 1. jnuija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O* J. uri 5 m ajutrp; osobni vlak v Trbiž. Poutubel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj, Aea Seiatha! v Solnograd, Inomost, čes Klein-Reitling v Line. Budejevice, Pisen. Mariji *e v.ue, Hib Franoove Tare, Karlove vare, Prago, Lipako, čez Aiastetten ua Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne OBobm vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Setathal, Dunaj, Solnograd, faomost, Bregeuo, Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 16 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 58 m popotetoe osobni vlak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec Fran-sensfeste, Monakovo, Ljubno, Sez Klein Reifliag v Steyr Line, Đudepvice, PUeu, Marijine vare Heb, Francove vare, Karlove v«re, Prago   Ljubljana-Linc-Praga  direktni  voz I. in DL razr.), Lipsko.   na Dunaj eez Amstetten. —   Ob 10. ari ponoći  oaobu vlak v   Trbiž, Beljak, Fran sensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz i. in  11  razreda). —  P KOG A V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE.   Osebni   vlaki.   Ob 7. ari 17 m zjutraj osebni vlak * Novo mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri 5  m pop   istotako. ~   Ob  J,  ari   t> m zvečer * Novo  mesto,  Kočevje.   — PRIHOD V LJUBLJANO juž.  kot  PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari i 3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja cez Arasfetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direki. voz 1., II. raz.). Inomost, Franzensfeste Soluograci Liuc, Steyr, Aussee, Ljubau, Celovec, Beljak Ob ?. uri IS m zjntraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja   čez   Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare,   Prago  (Praga-Linc-Ljubijana direktni   vos   I.   in   U.   razredn), Plzen,   Badejevice, Sohiograd, Lino,   ritevt, Paru Ženevo, Curih, Bregeue,   Inomost,   Zeli  ob Jezera,  Lend-Gastein,  Ljubuo,  Celovec, bmohor. Pontabel. —   Ob 4.  ur 29 m  popoldne   osebni   vlak z Dunaja, Ljubna, Seizthala, Beljaka Celovca, Mcnakosega, Inc mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 <n zvečer osobni vlak s Dunaja, L»ptkega Prage, Franzensfeste,   Karlovih   varov  Heba, Mar. varov, Plzaa Badejevic Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solaograda. — Ob 9. uri 5 m zvec«r iz Lesec Bleda   samo ob nedeljah ia praznikih.  —  Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih.   —  PROGA L'l NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ii Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 ca avečer tLtotako. - ODHOD IZ UUbUANK drž, kol. V KAMNIK.  Mešani vlakij Ob 7. ar 28 m zjutraj,  ob  2. uri  6 m popoldne, ob  7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m oonoč samo   ob   nedeljah   is   praznikih   —   PRIHOD   V   LJUBLJANO  drž.   koL  IZ KAMNIKA Mešani  vlaki:  Ob 6. uri 49 m  zjutraj, ob 10. ari  69 m dopoldne,  ob   6. ari  10  m zve er Ob 9. ari 66 ra ponoči sam  ob ledeljab   r praznikih. — Sreduleevropski  čas x* za *i min pred krajevnim časom v Ljt Jii   i 20<6
pota stasu
je za žentko iniodličnejSi čar, s katerim narava ne obdaruje i rav rada Dame bode gotovo veselilo izvedeti, da se da narava s popolnoma nedolžnim sredstvom na nežni način prisiliti, da ce skopari tako v tem ozira. To finim ženskim krogom že znano sredstvo je iz čistega žehsč nega ekstrakta prirejeno
pristno
milo,
ki edino pospeSuje popolni razvoj prsi, obnovi celičevje in zaravna ramena. Vsled poživljajočega učinka Atloni-Noicffii mila pa rostane tudi polt bolj sveža, poteze lepše in vse telo se pomladi Prileze se vsaki naravi, tako razvijajoči so deklici kakor popolnoma razviti ženi ter koristi v veliki meri tudi suhim mršavim ljudem. Adonlsovo milo se rabi na zunanje br<?z izpremembe hranitve in načina življenja, torej ne škoduje zdravju kakor notranje rabljena sredstva — ¥ enrm letu natl 3000 prlznalnili pisem. Adonlsovo milo se prodaja v k os-h po 250 gr. z navodilom vred Kos velja -t 14, 3 kosi tO 14. B konov I«; 14, 1* kosov 30 14. Od 3 kosov dalje franko. Pošilja po povzetju ali  denar naprej
glavna zaloga 1964—5
M. Feith na Dunaju, VI., Mariahilferstrasse 45.
1  Naznanilo in priporočilo, s
« «
* »
K*
4 »
e
Slavnemu p. d. občinstvu naznanjam prevzel staro, dobro znano gostilno
kar najvljudneje,  da sem
9?
Pri črnem orlu"
združeno s kavarno.
0
«
0
0
Otvoritev se vrši v ikmIcIJo, «Iiir> 17* t. m.
Priporočam se si. občinstvu kar najvdaneje, da me blagovoli po-čaščati s svojim obiskom. Poskrbljeno bo vedno za kar najboljšo kuhinjo kakor tudi za dobro kapljico vina in za pivo iz pivovarne gosp. Froblieba. Na razpolago so tudi sobe za tujce. Z gostilno je združena kavarna. Tudi v kavarni bo postreženo z vsem, kar spada v to stroko. Na razpolago je tudi biljard in glasovir. Priporočam tudi v najboljšem stanu se nahajajoči hlev za živino. Tudi si. občinstvu, ki potuje skozi Vrhniko, se priporočam kar najvljudneje ter beležim s spošto vanjem vdani
Ivan Baje.
Na Vrhniki, dne 12. septembra 1905. 2917 l
«
«
o
«
«
9 0
0
«ft000000«0000000ftft0aa0a000000
Za vodovodna deta v zemlji se
iščejo takoj 2911—2
akordanti
s po 30—40 delavoi.
Ponudbe upravništvu „Slov. Naroda".
Dijak
srednješolec iz boljše hiše se sprejme na dobro hrano in zdravo stanovanje na Rimski cesti at. 7, vrata št. 5
v pritličju.       * 2910—2
s potrebno šolsko izobrazbo, se sprejme V I Ju t* IJ a nI v špecerijsko trgovino. Dobi hrano in stanovanje. Kje, pove upravništvo „Slov. Nar.u. 2915—1
Eden ali dva
dijaka
iz boljših rodbin se vzameta k učiteljski rodovini na stanovanje iu hrano. Posebna soba. Klavir in kopelj na razpolago. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda" • 2847—3
Večji producent vina
išče za večja mesta 2786—5
zastopnikov
za prodajo vina.
Pri dobrem uspehu dobe tudi potne stroške Ponudbe „glavnopoštni predal 271 Trst*.
Tujo-
se odda pod ugodnimi pogoji s 1. januar jeni 1906 obče znana, z največ jim prometom, na glavni cesti ležeča gostilna pri „Zlati kroni>< v Metliki.
Interesenti naj povprašajo najdalje do 1. oktobra t 1 pri lastuiku Ni.K o Hranilovicu, Sošice   pri Jaški,
Hrvatsko. 2916—1
»Mena Matica" u
Šolsko leto 1905/6 se prične z vpisovanjem dne 16., 18. in 19. sep tembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v Violi, violo.u čelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelo vanje v orkestru, dalje v solopettu od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu iu glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, prvovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, vaditi in izobraževati se v orkestralnih ensemble vajah, katere se vrše redno vsak teden. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. Na zavodu poučuje osem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja Hubada in pod administrativnim vodstvom šoUkega ravnatelja Frana Ger bića. Šolnina znaša od 2 K na pol leta do 4 in 8 K na mesec. Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicab št. 5.
2912- 2
Odbor   Glasbene Matice".
Nova tovarniška zaloga suknenoga, platnenega, perilnega in modnega blaga
Jos. Petkosig
*t*0- —     Ljubljana    s ste^ ^
se priporoča za jesensko in zimsko sezono.
Vzorci se na zahtevo dopošljejo.   Cene nizke. 2H26—2
Št©-
fctjg,
Opozarja se na razglas št. 7733, objavljen v časopisih „Graze> Zeitung", „Grazer Tagespost", „Laibacher Zeitung", „Klagenfurtei Zeitung",   „Slovenski Narod",   rOsservatore Triestino"  in „Wiener
Landwirtschaftliche Zeitung" zaradi
Varuj ženo!
Za vsako rodovi no važno /ilustrovano knjigo o premno [gen blagoslovu z otrofci raz pošilja s prepisi veC tisoče* zahvalnih   pisem   tajno z* 90 h v avstr. znamkah „oepa A. KUPA ' Berolin S. W. 2zC
Tiinden.tr&SBi BO
zugotovljenja Kruha in ovsa
za garnizijske kraje 3. voja Maribor in Celovec, od 1. januvarja 190< leta do 31. decembra 1906. leta.
Natančne]? pogoji se lahko ogledajo slednji dan pri vojaških pre-skrbovalnih skladiščih v Mariboru, Celovcu in Gorici, od s. do 12. lire dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, nadalje pri političnih okrajni!, oblast vili in kmetijskih deželnih društvih. Zvezki pogojev se pri oin-njenih preskrbovalnih skladiščih dobe po  5<» vin. za komad, evt tuelno tudi po pošti.
f836C. in kr. infendancija 3. voja.
Pristni dobri
se dobi pri
2332—15
L. SEBENIKU v Sp. Šiški.
Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474—42 trgovina žrlrzviln In kovin
Valvasorjev trg št. B — Idutoljana — Prešernove ulice št. 50.
I Telita zaloga bdijstep orodja ii hišne oprave.
Učenec
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
drogeriji Anton Kane
v Ljubljani, Selenburgove ulice 3.
RIC A R
AC
Razglas.
Podpisano županstvo razpisuje mesto pomožnega
uradnika.
Biti mora vešč knjigovodstva ter imeti lepo pisavo.
Letna plača 800 kron.
ProSnje so vložiti do 20. septembra 1905 pri podpisanem županstvu. 2898—2
Mestno županstvo Rudolfovo
dne 9. semptembra 1905.
1 i * T t
Prešernove ulice 9     LJUBLJANA     Prešernove ulice 9
Jfajvečja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, velikanska I izbira najnovejših modelov v konfekciji | --za gospe in deklice. =====
TTTTTTTTT
Posebnost:
16
10
6614
Posestvo naprodaj
na živahnem prostoru v Ljubljani
2 dolgoletno, uvedeno trgovino z deželnimi  pridelki, z gostilno z lastno {loncesiio in s pekarno, obstoječe iz dveh  enonadstropnih hiš, obširnih skladišč, lepih kleti, hlevom za osem konj in prostornega ter velikega dvo rjšOa z dvojnim vhodom.
Posestvo je poleg tega posebno pripravno za vsakršni obrat za trgovce in obrtnike vsake vrste in se proda vse skupaj ali pa tudi posamezno pod ugod niini pogoji. — Natančnejša pojasnila daje kupcem samim —2
oblastv. koncesijonirana pisarna za promet z zemljišči
EDVARD BRACHTL v Ljubljani, na Sv. Petra nasipu št. 37. Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
c. Isr. dvorni
RUDOLF GrEBTJRTH, Dunaj
Telefon 584.
peči in ognjišč
iTiašinist
VII. Kaiserstrasse 71, na voglu Burggasse.
2773-4
Specialni katalogi gratis in franko.
M\ \ i i im i i Ji -       - r K
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
za vsako porabo.
Vse vrste peči tudi 8 trajnim gorenjem.
) t_K..
Li
m
k
1 i
■
Učne knjige
za vse srednje in ljudske šole
v najnovejših odobrenih izdajah,
pisalne in risalne ter druge iobhe potrebščine
v najboljši kakovosti in po zmernih cenah
priporoča
V   I ^ j 111> 1 j il 11 i 2830 5
Prešernove uilice št- 3.
Naznanilo!
23xi©   15. t. m, o"b 8- uri zjutraj bo v Jesenicah na Dolenjskem pol ure od Brežic
velika razprodaja
in sicer bo na prodaj
24 lepiti in debelih prašičev, 24 Slau lepih krau in uolov, konji, veliko ovsa, pšenice, koruze, ječmena, krompirja, 1000 csnfov sena, ekuipaže, gospodarsko orodje in vozovi, sploh =—— vsa premičnina. ———
Dalje bo naprodaj
dobra vinska posoda in 300 veder najboljšega H««*.«  belega vina.  ■ ■
Dražba se vrši ob vsakem vremenu, in se nadaljuje tudi že prihodnji dan. Kupci se vljudno vabijo.
2861 5
Pirker in tov.
I
i
I
% % %
!
Patentovano na Avstrijskem pod št. 4290.
rossol
Patent uradno zabeležen pod št. 750.
za stare in nove strehe iz lepenke (Papp-dacher) kakor tudi za pločevinaste strehe (Blechdacher) najbolje krijoči in najtrpež-nejši plesk sedanjega časa.
(iII||6SAI^ )e ^knasta pleskalna tvarina za stare in nove J|Ul M^5l#l      strehe iz  lepenke,  katera  pri največji vročini
ne kipi in ne kaplja, pri mrazu pa ne poka in ostane vedno elastična. Vse take strehe iz lepenke, ki jih dosedaj ni bilo možno popraviti, se dado z „Grossol-om" za več let absol. zgostiti.
se vporablja mrzlo in se ne potresa s peskom.
„Grossol"
jjQyQSSOl** ne teče iu ne kaplja.
Gros*
M
ot
2881-2
se ne trga in ne poka. Z „Grossol om<- se maže le vsakih 5 let in nadomešča novo kritje. Gorenje lastnosti so nam potrdili često mnogi s priznal-nimi pismi in prima spričevali.
Pripravne krtače za mazanje se dobe pri nas.
T ržLška (Monfalkone) tovarna oljnatih mazil ga vozove In kemičnih produkti* KOIiIiAR c£ BREITNER
tovarna za strešno lepenko, lesni cement, asfalt, kotran in grossol
Tržič (JWonJalkonc pri leslu. nMlUK
Varujte se ~pr*«* tflfesf se )%las%]jk**'a rrdinjtHftlnlm ponarejanjem.
Sode
vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki coni 2581-7
Fran Casolo
Wettowe ulice &tf^w. ■ O.
za postelje in puh
priporoča po  najnižjih cenah 3B"a   BCI^TI   1433 20
UPred. šlrofijo št. 20. Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
odvajalna
LEKARJA PICCOLI-JA
v; LJUBLJANI
pospešuje prebavo in odperlj
telesa
Cenik breiphcno.
"J
I steklenica 20 vinarjev.
19 Naročila proti povzetju. 1521
Pariški svetovna razstav* 1900
m mm
s dlidocteur piebb*
■I **^rMXLrtmU&&**
K
Svetevnoslavna ustna vosdla.
DoDiva se povsod. 1445-39
Tvorniška H? znamka.
Za orodja s to znamko se jamči v polni meri!
Žage, pile, dleta, klinje za oble in vse drug ■ orodje, izvrstne, že 30 let preizkušena kakovosti.
-Prodaja se le trgovinam. -
Ribaril Arns
Reinselieid na Nemškem
konlKHtniMNe.
2648—5
Podpisano zastopstvo naznanja p. n zavarovancem, da je zaradi smrti gjspoda viiiiu«'ltt Kotiuiia w 14 r« ti J u opustilo vplačev lnico v Kranja in da bo odslej za Gorenjsko sprejemal denar zastopnik gosp. Ferdo Iflttllot v IJ uhlja ni.
ALIANZ
delniška družba za življensko in rentno zavarovanje na Dunaju. 2903—2 Generalno zastopstvo w Tratu.
čisri samo
'čistilnim eksrraltfbnf
»H
I
CD
L grenčica** P
)iavzaprav repreienfanf grenčic:
(V. medic odd. splošne bolnice naj)rjnaiu.)
ia6i-ii
Edino izvrstno sredstvo za okrepitev in ojaČenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor govore zahvalna pisma, rabij > v svoji lastni rodovini ob telesni upadlosti, blediČnosti, slabokrvnosti, nervoz-nosti, slabosti itd. Posebno za izpolnitev telesnih oblik, se obnaša krepčalna moka, izborno. V 6 tednih 30 fantov konstatirano. 11 najvišjih odlik, tndi Grand Prix.   Dokazano, da presega vsa
druga živila. Orig. zavitek za 14 dni samo K 2*50. Razpošilja centrala:
BALZAR, Dunaj III., Hauptstrasse 50.
Zalogi v Ljubljani imata Anton Kane, drogist in Marija Remškar.
Anton Sare
ca i
bi)
k
iblfanl
ua Sv. Petra cesti št 8
Zaloga ces.       kr. tvornice
za platneno, _ namizno^ in^ damastno blago Norbert Langer & sinovi '   na ^Moravskem "
platno vseh Širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-saike, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd.
Švicarske vezenine.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje.
Opreme za neveste od K 350 - noprej.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Šare
Sv. Petra cesta št. 8
v Ljubljani. 2215-10
!*« e. kr. unietno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prične Šolsko leto za oddelke: šola za obdelovanje lesa« šola za umetno vezenje In elpkarsl vo. Javna risarska Šola za mojstre In pomočnike« Javna risarska šola za dame
dne   19. septembra 1905.
Na novo vstopajoči nČenci in učenke se morajo v spremstvu staršev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34, ZatiŠki dvorec)
dne   16» &ii   17» septembra
dopoldne od 9. do 12. ure ali pop ldne od 3. do 5. ure.
zimski kurzi za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke) se otvorijo dne 3. novembra. Vpisovanje se vTŠi zadnje 14 dni pred pricetkom kurza. Vsak kurz traja 2 zimska semestra. Namen tem oddelkom je pripravljati obiskovalce za zakonito predpisani mojstrski izpit v navedenih stavbnih strokah.
Šola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljalni tečaj za
dečke, stoječe še v ljudsko šolski obveznosti. Tečaj pripravlja za vstop v strokovne oddelke (mizarstvo, strugarstvo rezbarstvo, kiparstvo in pletarstvo) ali pa za vstop v katerikoli obrt; v tem slačajn natlomršča spodnje razrede nižje realke.
Sprejemni pogoji: m. na Šoli za obdelovanje lesa:
A) V pripravljalni tečaj : I. letnik: Dovršena ljudska šola in starost 12 let (do 31. decembra 1905). — II. letnik: Znanje učne tvarine I. letnika in starost 13. let (do 31. decembra 1905).
B) V strokovne oddelke: Dovršeni pripravljalni tečaj ali meščanska šola ali pa 3 razredi srednje šole ^neugodni redi iz latinščine in grščine ae ne vpoštevajo); starost 14. let (do 31. decembra 1095).
C) V pletarski oddelek : dovršena ljudska šola iu starost 14 let.
11* na šoli za umetno vezenje In čipVarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14 let izjemoma že 12 let ^do 31. dec. 1905).
11 na obeli Javnih risarskih Šolah se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori.
iv« v zimske kurze za »tavbne obrtnike se sprejemajo obiskovalci, ki imajo učni list dotične stavbne obrti in so stari najmanj 17 let.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1905. 2739-3
C. kr. ravnateljstvo
Knjigarna
Kleinmayr & Bamberg
U £jub1jani, Kongresni trg 2
priporoča svojo
vrtali na tukajšnjih in zunanjih učilisčih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. drž. gimnaziji, c. kr. drž. viSji realki in c. kr. moSkem in že^akem v učiteljišču, na privatnib, ljudskih in meščanskih aolah uvedenih
......lpBxUn ivorl88M
™ ™      ™ " " " "        JI i J k{
Q*8H
>VOQ
MU
.1 .rlionfihov w ■■ ■ i *wvi •nosnih $o!|k^vaztylj JO^
Jih BOBABiJl 6oflirdđoq h ,dO*X K sav I olajo «as^.,!'i-°',tJIuDlJMi*,«Wfckl
^906
Želodčne lit črriresne bolesni nadlegujejo dojenčke posebno v g-orkem letnem času, ko se jedila, pred vsemi.pa mleko vsled vročine tako laliko pokvari. Kot varstvo proti enakim boleznim se priporoča vporaba Kufekejeve moke za otroke, ki ostane nespremenjena in ne povzroča samo, da se mleko v želodcu in Črevesu v enakomerno drobne koščke zgosti, marveč omejuje tudi vrenje in odvrača in uničuje razvitek Škodljivih, snovi. Na ta način se obvarujejo otroci, ki zauživajo to otroško moko, popolnoma pred Želodčnimi in Črevesnimi boleznimi. Za otroke pa, ki so že oboleli, se svetuje mleko popolnoma ali vsaj deloma opustiti, in jih hraniti izključno le s Kufekejevo otroško moko, ki v vsakem slučaju popolnoma zadostuje.
Pouk
v glasbeni teoriji in glasovirju
daje gospodična z izvrstnimi izpričevali, za : rvo, drugo in tretje leto. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda". 29*6—3
Učenci
iz boljših rodovin se sprejmejo na stanovanje in hrano pri uradniški vdovi. Lepo zračno stanovanje, vestno nadzorstvo. Klavir na razpolago.
Kje, — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2828-3
Pri neki inženerski vdovi se dobi izvrstna večkrat se spreminjajoča
[opoldansko hrano
ali tudi večerja. Kosilo se lahko pripravi ob 12. ali 2. uri.
Tudi se lahko ugodi glede hrane I vsem gospodom in samostojnim damam po njihovem okusu, ker je gospodinja J vajena vseh različnih knh avstro-ogrskih j dežel. Kje ? pove iz vljudnosti upravništvo j „Slovenskega Naroda". 2890-2
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po uajrazno vrstne j ftih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zl&ati je agodno za v aro van jo aa doživetje in smrt z zmanjSnjoCimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividendu.
WW
vzajelao.na za-rarovaln^ banka v Pr^gi, R#z. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odškodnine in kapitalija: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vtietiltozl tlovaniko • narodno upravu. 5—106
Vi» pojasnil« daj«:
Generalni z*stop v Ljubljani, fegar pisarne so v lastne) bančne) hiši
Zavaruje pomena m premičnine proti požarnim fikodam po najnižjih cenah Škode cenjujo takoj in najkalantneje Uživa najboljši sloves, koder poslu/
Dovoljuje iz čistega dobička izdati-, podpore v narodne m občnokoristne namene.
Važno za vsako gospodinjstvo!
Če hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrline, namreč kave 1583-35
Prve ljubljanske velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa".
v nošeni slovenski
bi 5mele pogrešati
HIŠI 5E NE
<
o
<
o
<
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
TCLifON 04,
NAJFINEJŠE BARVE ZA UMETNIKE
DRfl. SCHOCNTCLOn A MO. V DdSSELDORFU
FINE OLJNATE BARYE ZA
JE   CW* SCHOEMFELDfl * KO. V DGSSCLDORf (J
- MECUfl,
flPflRflTE, BflRVE 1M PREDLOGE Zfl
(PUSlCA 20 V«K.)
H
C N
m
DOKTORJA FRANCETA [šME PREŠERNA SSSS
UREDIL 5KRIPT. L. PIMTRR
ILUSTRIRANA IZDT\)p, SEŠITfl 5 K, V PLATNO
veznrtfl 6 k 40 h, v usnju vezana 9 k
UUDSKfl IZDfUfl 1 K, V PLATNO VEZANA 1 H •40 h. NATISNILA III ZALOŽILA l<3. PL KLEINMAVS & FED. BAMEERG V LJUBLJANI. 4 s DOBiVfiJC i   t   i  5E PO VSEH KNJIGOTRŽNICAH.  i ,
SLIKARSKI YMIK FLflTNO, tOPltC IN VSE &RUQE POTREBŠČINE
N
2 O N
W
g
g
r >
B
Strasno izbero
^©nfc^eije
xa dame m deklice
K x
* x
< x
- x
j x
« x
X
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
1. t. ĆL p rtpororB
tata Schu:tsr
Ljubljana
^r.talske uliee štev. 7.
xxxx; Solidno blago.
•=oo<x>xxxx
ŽQ/?LNO SLIKANJE
VELIKO IZBIRO
LESENIM IZDELKOV
ZP VŽIGjRNJE IM POSUKflMJE \*fnfl
PRfITfl EPERL
TOVRRNR OLJNATIM BARV, LAKOV Hi FIRMEŽEV
nirvLOil<tEYA CE5TA 6 LJUBLJANA.
ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM.
Otvoritveno naznanilo!
Nizke cene.
(X xxxxxxxxx*
Pravkar Izšlo t
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—104 Ko je bil začel Trdina v -1. letniku „Ljubljanskega Zvona" 1. 18sl. priob-Cevati svoje bajke in povesti, je ostrmel s] o venski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga 6ir-fiemu s vetu, punarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Bahovl huzarjl In Iliri"
broS. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K.50h. s poštnino 4 K 70 h.
i
Verske  bajke  in Bajke In povesti o Gorjancih. I.
broS. 2 K, s poštnino 2 KlOh, eleg. vez. 3 K .20 h, s postnino',3 K.40 n. Dobiva     v založništvu
Lav. Schwentnerja
■v Iil«bl|ttiil Prešernove ulica 8.
V nedeljo, dne 10. septembra 1905. leta otvoritev nove
—I umetniške razstave |
Panorama-Kosmorama
u Ljubljani, Dvorski trg 3, pod „Narodno kavarno".
Stalna razstava odlikovanih izvirnih stereogratnov na steklu.
Vsak teden nova serija.    ^    ^    Potovanje po vesoljnem svetu. Zanimivost prve vrste.  ^   Električna razsvetljava.
Ogleda se laliko vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 9. ure zvečer.
Vstopnina 30 h. Dijaki, otroci in vojaki 20 h. — V abonementu 10 vstopnic 2 K.
Dijaki, otroci in vojaki 1 K 50 h.
Od dne 10. do 17. septembra 1905. leta
Vzhodna Sibirijo. Mivostok. Prelio-sibirska železnico. Amur. Irliutsta itd.
2880-9
Išče se
286^ 4
za privatni pouk, dvakrat po 2 uri nj teden. — Ponudbe pod naslovom „Kj žčina" na upravništvo „Slov. Nar.'
Marijo Se ve:
učiteljico za klavir
na Jurčičevem trsu št. 3
I. natltttr. deisno 8833
je dobiti doma vsak dat od 10. do II, ure dopoldni
Ceno se proda velika
lesena
K 2 5<
- i -
i
3-
ki se je v njej izvrševala gostilni , obrt in prodaja mešanega blaga. I>ar stoji v Podhomu pri Bledu pri grade] Bohinjske železnice. — Več pove lastnii Anton   Maver,   založnik mengeške^ piva v Lescah, Gorenjsko. 2*25
Slovenske muzikalije
ravnokar izšle! Govekar   Fr.: Rokovnjari uglasbil Viktor Parma, kom pletno K IO 70.
Posamezno:
1. Ouvertnra za klavir    . .
2. Kuplet za moški glas s
klavirjem.....
3. Zora vstaja, za sopran s
klavirjem......
4. Cvetočih deklic prsa bela,
samospev (sopran), z mešanim zborom ob spremijo van ji klavirja    .   . .
5. Mladi vojaki, koiačnica za
klavir in petje .... c. a Oj zlata vinska kaplja ti, samospev z moškim zborom, b) Povsod me poznajo, sa- J mospev iz „Zdravic" 1
Govekar   Fr.:   Legijonarj uglasbil Viktor Parma, kompletno K 1120.
Posamezno:
1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesem
za sopran s klavirjem   .   K 1/20
2. V petju oglasimo, moški
zbor s klavirjem   ,   . . 3 Kuplet za moSki glas s klavirjem......
4. Romanca, samospev (tenor)
z moškim zborom ob spremljevanju klavirja
5. Piička, pesem za sopran
s klavirjem.....
6. Skoz vas, koračn ca. Po
besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem ad libitum)
7. Sezidal sem si vinski hram,
samospev z moSkim zborom. Za petje in klavir iz „Zdravic".....
Dalje:
Viktor Parma: Mladi vojaki, korac" niča s petjem ad libitum. Že 3. i daja.........K 120
Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre    .   . ....
Viktor Parma: Slovanske cvetke,  potpouri po slovanskih napevih ....
Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih napevih.......
Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir.....
1 -
r-
i i
12i
1 -v
3--45
1 -
2^
2fc
3-
Žlrovnik Janko: Narodne pelini
z napeti,  I. zvezek K 120 po
poŠti K 130. Žirovnlk Janko : Narodne pesmi
z napevi, 11. zvezek K 1 po
poŠti K 110.
Največja zaloga muzi kalij v IJub^ani Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 Številk. Mesečni abonement • premijami-Razpošilja tudi ua aunaj
Oton Fischer
trgovina a mnsikalijami t Ljabljan:.
bdmjatalj in odgovorni vodnik: Dr. IvantfTaviar.
LMtnina Id tU .Virodae iikarM-,
 X^^
06