Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 15Din,'za poi leta 7-50 Din, za četrt leta 3-75 Din.
Posamezna številka 40 p
Poštnina plačana v gotovini.
19 STPffi
«ILO OBMEJNIH SLOVENCEV
23. štev.
Gornja Radgona, dne S. junija 1922.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, 1. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 40 p
IV. lata.
Obmejni
Naša država praznuje danes velepomemben praznik kraljeve poroke. Naš najvišji državni poglavar kralj Aleksander I. Kara-djordjevič se poroči s princezo rumunskega dvora Marijo. Tako smo dobili Jugoslovani svojo kraljico, naš junaški kralj pa družico za življenje. Dnevi, ki teko mimo nas so polni sijaja in bleska, v srcu naroda plapola navdušenje in radost. Upajmo trdno, da bo naša nova kraljica kot soproga kralja Aleksandra, ki je naše gore list v resnici ljubila jugoslovansko ljudstvo, one bedne miljone, ki ječe v pomanjkanju in splošni bedi ter skušala s sredstvi, katera ji bodo na njenem položaju na razpolago vsaj ublažiti trpljenje tisočev in tisočev vdov, sirot, invalidov! Zgodovina polpreteklosti nam govori, da je naša kraljica sama preživela trpljenje bridkoizkušenega naroda, katerega sinovi so dali z žrtvovanjem svojega življeilja temelj za veliko ujedinjeno Jugoslavijo. Kraljeva ženitev ni sicer velikega političnega pomena, ker nam
Slovenci!
zgodovina izpričuje, da so vladarji z zelo ozkimi rodbinskimi zvezami prišli medseboj v položaj vojne. Vendar je ta dogodek za nas Veliki dan, dan veselja in radosti za Dom Karadjordjevičev in za ujedinjeno Jugoslavijo.
Obmejni Slovenci vseh strank žele kraljevima novoporočen-cema vso srečo, ki jo more želeti brat bratu. Ta dan se dviga iz tisočih božjih hramov molitev miljonov vernih src k Vseviš-njemu Bogu, Vladarju vseh vladarjev, da ohrani našega junaškega kralja Aleksandra I. Karadjordjeviča in njegovo ženo kraljico Marijo v dolgotrajni sreči in zdravju, da bi zamogla oba vzajemno in z ljubeznijo udejstvi želje in težnje slovensko-hrvatsko-srb-skega naroda, ki je od Stvarnika oblagodarjen z darovi, kateri ga usposobljajo za mesto — visoko med kulturnim narodi.
Božji blagoslov spremljaj Visoko zakonsko dvojico v slavo, procvit in srečo naše lepe domovine!
Vstrajnost.
(Poslanica našim društvom.)
„Ameriški pisatelj Orison Swet Marden pripoveduje, da je pianist (igralec na glasovirju) Thalberg vsako svojih skladb preigral 1500 krat, preden je javno nastopil. Dejal je: „Talent ni nič, vse je le uspeh dela in truda.“ Igralec ,	Kean se je vadil poldrugo leto pred ogledalom,
preden se je upal nastopit v novi vlogi. Igral pa je tudi take živb in pretresljivo, da je slavni pesnik lord Byron pri njegovi igri vsled presenečenja omedlel. Slavni slikah Leonardo da Vinci je slikal 4 leta glavo portreta Mone Lise; vložil je pa tudi toliko umetnosti vanjo, da dela in truda ni bilo škoda. Angleški pregovor pravi: „Vztrajnost in potrpežljivost napravita iz murvinega lista svilo.“ Brezdvomno, na trudu je velik blagoslov“. Vestnik SKSZ 1II.|6.
To sentenco naj bi si vtisnili naši društveni' voditelji in narodni delavci globoko v srce. Med nami Slovenci je še žalibog premalo smisla za društveno življenje, dasi je isto razmeroma bolj razvito, kakor v ostalih pokrajinah naše države. Na naših izobraževalnih društvih sloni še težka skrb in mnogo, mnogo dela. Pa ne polovičarskega, ampak pozitivnega dela. Naše izobraževalne organizacije ne delujejo povsod z ono vnemo in vstrajnostjo, ki je potrebna pri takih društvih. Vzrokov zastoja je več ; ponajvečkrat pa šo malenkostne osebnosti in tupatam osebna častihlepnost in slične nečednosti, ki se pojavljajo povsod, kjer se zbira več ljudi, kajti vsi nimajo enakih src in glav. Če se v društvu pojavijo take prikazni, potem pa je edino protisredstvo v s t r a j n o st in neomahljivost. Ta lastnost, priučena v društvu — je potrebna človeku do groba in nikdar in nikjer ga ne vara, medtem ko omahljivost in polovičarstvo, združeno celo z nekrščansko častihlepnostjo in grdim nagonom za osfebni sebični dobiček — človeka do groba pretepava ih kaznuje. Torej več vstrajnosti v naša društva in nesebične ljubezni do stvari same! Pisec teh vrstic sicer ne ve, kako je z raznimi društvi po Slovenskem, vendar sklepa iz osebnih pritožb in došlih mu pisem in še več drugih okolnosti, da je v naših izobraževalnih društvih kljub precejšnji delavnosti vendar še precej nereda in pomanjkanje discipline, kar ni nikakor v korist društvu in iz društva — domovini.
Nekdo mi piše, da je včasih kot pevovodja osamljen in čaka po več kot eno uro čez napovedani čas, ko začnejo potem pevci in pevke prihajati komodno drug za drugim. Podobno tožbo, samo še bolj osoljeno mi pošilja vodja tamburaškega zbora, medtem ko so lamentacije nekega režiserja z dežele naravnost obupne. Posameznih tožb ne bom našteval, pač pa bi želel, da g. društveni voditelji na kakem sestanku ali zborovanju prečitajo ta članek glasno in dajo tudi drugim. Le odkrita kritika je v stanu, da odpomore opisanemu zlu — zato mi optimisti oprostite, da sem okrenil enkrat svoj žaromet v našo društveno mizerijo.
Zdaj pa par nasvetov: 1. Potrebna je predvsem disciplina napram učitelju in točnost pri udeležbi.
2.	Brez vstrajnosti in truda ni nič uspehov.
3.	Ne straši se nobénih naporov! ne pri telovadbi, petju, glazbi in na odru !
4.	Bodi kot vodja strpljiv in uljuđen, da zapustiš pri gojencu najlepši vtis in da te bo spoštoval, Kot učenec (učenka) bodi poslušna in imej strpljenje z muhami, ki bi jih imel tvoj učitelj, osobito če njegovih muh ne razumeš.
5.	V naša društva mora prodreti čut skrajne vljudnosti in najpriprostejših družabnih oblik, ki so potrebne v življenju ln ki dajo človeku takoj, ko odpre usta — spričevalo.
6.	Vračaj društvene stvari, vzlasti knjige, prepise vlog, not i. t. d. tje, kamor spadajò !
7.	Nikakor ni dobro, če se v prostoru, kjer se vadi petje, godba, oderska umetnost i. t. d. kadi. ■
8.	Pri učenju bodi temeljilo načelo vsem in vsakomur: Temeljitost.
9.	S sodruštveniki bodi ljubeznjiv in uslužen, prijazen in postrežljiv in ne trpi sovraštva med člani!
10.	Pri prireditvah,' ki se naj začenjajo vedno točno ob napovedani uri — se naj godi narodnostna zavest, medtem ko naj izpolnuje družabne večere nauk o državi in društvenem redu, o neodrešenih bratih itd.
To so površni nauki, vrženi v svet z iskreno željo, da obrode vsaj nekaj zelenih bilk.
Srca naše mladine, ki se zbira po naših društvih so kakor prekopane sveže gredice: Vrzite nanje zdravo seme dobrega nauka in jasne besede brez’plevela fraze — in nebo naj pošlje dežja ljubezni in seme bo, vsklilo in rodilo sad. Na delo!
Obrtna razstava v Celju
1922.
V kratki dobi komaj treh let po našem osvobojenju stopa na dan v svojem svobodnem razvoju naše slovensko obrtništvo ; brez političnega kričanja in malkontentstva se je naše obrtništvo še najbolj poprijela vzbujajočega napredka in to — smelo rečeno — popolnoma samostojno brez bogve kakih podpor. To nam kažejo naši velesejmi in obrtne razstave. Slovenci pod avstrijskim režimom sploh nobene obrtne razstave niso zamogli prirediti; Hrvati, ki so imeli dokaj več svobode kakor mi, so priredili deželno razstavo pred kakimi 30 leti, pri nas pa to ni bilo mogoče, ker je znal vladajoči režim to umetno preprečiti le zaradi tega, da bi se razvila ona slovenska obrt, ki je v zadnjih 20 letih začela kazati že nekako odporno silo napram nemški obrti.
Dokaz našega napredka v svobodni državi so nam obrtne razstave in velesejmi, ki se to leto prirejajo. Poleg velesejmov v Zagrebu in Ljubljani se vrši velika obrtna razstava v Celju oo 12.—22. avgusta 1922.	;
Za razstavo v r lju vlada v vseh krogih veliko zanimanje. L xo tudi ne. To razstavo priredi najstarejše oortno društvo v Sloveniji; društvo, ki je ki ibovalo celih 30 let vsem navalom narodnega, političnega in gospodarskega boja, stopi prvikrat z velepomembno prireditvijo na plan, ter hoče javno pokazati zmožnosti onega stanu, čegar koristi je med velikimi tež-kočami energično zastopalo toliko desetletij. Če se naš jugoslovanski svet ozre na polpreteklo dobo, ko je bilo to narodno obrtništvo brez vsacega vpoštevanja, se bo čudil gledajoč razstavo, ki je plod naše svobode, uma in volje do dela. Ko pa si bode ogledal umotvore in proizvode tega k napredku korakajočega obrtništva, si bo jedva zamogel misliti, da je bil mogoč tak napredek v kratki dobi osvobojenja*
Razstavni odbor, ki neumorno dela, računa na popolen gmoten in moralni uspeh razstave. Zakaj tudi ne? Saj že samo ime Celje ima po svoji davni* preteklosti kakor tudi po dogodkih polpretekle dobe privlačno silo. Ko pride obiskovalec na razstavo, se bo gotovo tudi rad pomudil v Celju še za nekaj dni kot letoviščar, si v senci mestnega vrta in naši bistri Savinji ohladil svojo polt ter se utrdil za nadaljno delo. V dobi razstave se bodo v Celju prirejale tudi različne zabave, tekme,^ gledališke predstave, koncerti itd. Skrbljeno bode za to, da dobi obiskovalec utis, kakoršnega zamore dati le pravo napredno rnesto.
Treba je le, da razstavljalci ne le po številu razstavljenih predmetov, marveč tudi po kakovosti svojih izdelkov predstavijo slovensko obrt svetu v njeni pravi luči. Obrtništvu in industriji, posebno pa rokodelstvu veljaj poziv: Prijavite za razstavo svoje izdelke v kar največjem številu. Se je čas za to, in prilika tako ugodna kakor nikdar doslej.
Beg pred brati...
Razmere, ki jih je sedanji blodni režim ustvaril v naši državi, postajajo vsak dan bolj neznosne. Iz Vojvodine, Slovenije, Hrvatske, Bosne-Hercegovine, Dalmacije in Macedonije prihajajo klici ogorčenja in nezadovoljnosti. Samo nad Črno goro je ležal čuden molk; le tu in tam je udaril iz nje kak pridušen, nedoločen glas, a kmalu zopet zamrl. Ali je bilo tam boljše nego drugje ali pa je bil le pritisk od zgoraj hujši in neizprosnejši, tako da je zatrl vsak svobodni glas? Naj sodi vsak sam:
Te dni je priobčil „Balkan“ vsebino naslednjega pisma, ki ga je 23. maja t. 1. poslal črnogorski odvetnik in publicist A. Markovič srbskemu patriarhu Dimitriju:
„Vaša Svetost ! Obupno stanje ljudstva v Črni gori je prisililo podpisanega in njegove rojake, da se obrnejo na parlament s prošnjo, da jim dovoli selitev iz Jugoslavije.
Ko zapuščamo deželo svojih očetov z namenom,-da si poiščemo novo domovino, smatramo za svojo dolžnost, da vzamemo s seboj tudi ostanke naših prednikov.
Črna gora nam bo oprostila, da jo ločimo od kosti onih, ki so dali življenje za njeno svobodo, a Vas prosimo, da blagoslovite naš čin pietete nasproti svetim spominom in dovolite ekshumacije, potrebne za uresničenje naše namere. Izpraznjeni grobovi naših prednikov naj ostanejo pripravljeni, da sprejmejo tiste, ki se naselijo v naših osamelih domovih.
Ponovno proseč za Vaš blagoslov, ; ostanemo Vaši Svetosti najponižnejši...“
-= ISKRICE =P
(Pol za šalo, pol za res.)
Na upanje.
„Tone ! Tvoji čevlji pa strahovito škrip-ljejo. Gotovo jih še nisi plačal 1“
„Neumnost! Potem bi morale škripati tudi moje hlače!“
Meseca maja ženska nagaja. Oktobra je pa zopet dobra.
—	Hej, stopi hitro. Velik pes je napadel tvojo ženo.
—	Ubogi pes . ..
Če bi opica, o kateri nekateri trdijo, da smo njeni potomci, poslušala sedanje moderne pesmi in moderno godbo, gledala moderne plese in najnovejšo modo, bi lahko upravičeno vzkliknila :
— Prokleto se mi je izpridel zarod!
Bilo je. zadnjo noč pred izvršitvijo smrtne obsodbe. Obsojenec je zamišljeno korakal po svoji celici ter se strahoma oziral na vislice, stoječe na dvorišču.
Vrata se odpro in predenj stopi komisija.
— Vi dobro veste, ga nagovori sodnik, da vam je jutri umreti. Ne glede na to, vam pa hočem izpolniti vsako željo, katero izrazite.
Na to pismo je poslal patriarh Dimitrij Črnogorcem naslednji odgovor:
„Moje pastirsko srce pretresajo čustva najgloblje bolesti pri misli, da bratje zapuščajo brate brez domovine očetov. Obžalujem, da sem po zločinih upraviteljev prisiljen dati blagoslov, ki je za Srba in cerkvenega poglavarja najtežji. A ko že moram vršiti to zame in za moja čustva bolestno dolžnost, Vam dajem svoj pastirski blagoslov in bom o tem obvestil črnogorskega metropolita. Vi bodite blagoslovljeni, a tisti, ki prelivajo bratsko kri in izvršujejo zločine nad svojimi brati, naj bodo prokleti !“
Kaj pravita na to „Jutro“ in „Narod“ in kaj razni sladkobesedni Ilešiči, ki toliko govore o narodnem edinstvu in bratstvu ter so brezpogojni sluge današnjega režima? Ali bodo sedaj tudi patriarha Dimitrija proglasili za proti-državnega hujskača in plemenskega šovinista?

Tedenske novice
Vojaška godbena šola.
V	vojaško godbeno šolo v Vršcu se sprejme letos nekaj novih gojencev. Na Slovenijo odpade okroglo 50 mest in se sprejemajo dečki v starosti od 12. do 14 leta; nad 14 let stari dečki se sprejmejo le, ako imajo že muzikalno predizobrazbo, t. j. da igrajo kak instrument, kar je treba v prošnji navesti in priložiti tozadevno potrdilo.
V	prvi vrsti pridejo v poštev vojne sirote in ako teh ni, tudi drugi. Gojenci imajo v šoli prosto stanovanje, hrano in obleko. Šola traja 3 leta; po teh treh letih bodo gojenci dodeljeni vojaškim godbam, kjer morajo služiti 6 let, s plačo, ki se jim bo odmerila po njihovi sposobnosti.
Dečki iz mariborskega sodnega okraja in mesta Maribor naj vlagajo svoje na UPRAVNIKA VOJNE MUZIČKE ŠKOLE v VRŠCU naslovljene prošnje pri Državni okrožni zaščiti dece in mladine v Mariboru, oni iz ostalih sodnih okrajev bivše Štajerske, Koroške in Prekmurja pa pri pristojnih državnih krajevnih zaščitah dece in mladine, in sicer do 15. junija t. 1. Prošnjam je treba priložiti:
1.	rojstni in krstni list,
2.	šolsko izpričevalo o dovršitvi najmanj 4 razredov ljudske šole,
3.	nravstveno izpričevalo,
4.	dovoljenje staršev ali njih namestnikov,
5.	potrdilo glasbenega strokovnjaka (kapelnika, učitelja, organista), da ima posluh za glasbo,
Obsojenec molči nekaj časa, tuhta in reče : — Kitajščine bi se rad naučil pred svojo smrtjo.
Se lahko prepriča.
Sin: „Oče, zakaj pa slikajo zmago vedno kot žensko ?“
Oče: „Ko boš poročen, boš že videl!“
Kje je na boljšem?
„Na žensko ne dam nič več. Pet mi jih je že priseglo zvestobo, a vse so se poročile z drugim.“
„Blagor vam! Meni je obljubila samo ena zvestobo, a ta me je — vzela.“
Razkošje uničuje republike, revščina pa monarhije.
— Možki so sami vragi — pravi marsikatera ženska. — Toda kaj bi dala marsikatera, da bi jo vrag vzel.
Fant, dober sveti dam: če vzameš našminkano in namazano punco, se boš namazal!
Odkod pride beseda „seja“?
Od glagola „sejati“ ali od „sedeti“. Od „delati“ gotovo ne.
6. zdravniško izpričevalo o zdravstvenem stanju.
Prošnje in priloge morajo biti' pravilno kolekovane; ako pa so prosilci ubogi in prilože prošnji ubožni list, so prošnje s prilogami vred koleka proste.
Republikanska dušna hrana. Kakšno dušno hrano servira dr. Novačanova „Naša Vas“ s svojim- somišljenikom, naj pove sledeča notica :
Žen a-n o j. Neki angleški medicinski časopis prinaša to le poročilo: Znani kirurg Alardis je moral operirati neko ženo, ki je pogoltnila cele vilice. Toda ko ji je odprl trebuh, je videl čudeže. Našel je seveda vilice, zraven pa ie tri kovane denarje, tri žlice za čaj, tri vijake, pero za pisanje, žrebelj, polovico koščene žlice za obuvanje čevljev in dve šivanki. Operacija ni imela težkih posledic in žena je kmalu vstala. Tedaj so jo zdravniki postavili pod Rönt-genove žarke in videli so, da so v njenem trebuhu še drugi predmeti. Kirurg je torej operiral še enkrat in je izvlekel še ene vilice, šivanko, tri lasne igle, drugo polovico žlice za obuvanje in še dva kovana denarja. Ta žena je danes popolnoma zdrava.
Ako je urednik kje pobral to gorostasnost in si je ni sam izmislil je mogoče, ali da ni vse v njegovih možganih v popolnem, normalnem redu ali pa smatra, da so somišljeniki Slov. Republ. stranke tako salamensko zabiti, da mu bodo to verjeli. Sličen poizkus operacije bi se mogel napraviti z Radičem ali s katerim njegovih slovenskih pobratimov samo z razliko, da bi se pregledala glava. Gotovo bi se našli v njej še večji čudeži kakor v želodcu opisane ženske. S takimi bedarijami pač ne boste napravili posebne agitacije za republikansko idejo, razun če mislite, da s pametnejšimi stvarmi nimate dostopa do svojih pristašev.
„Naš dom“ št. 2 je ravnokar izšel. Vsebina: M. K.: Katoliški shodi. Justin: Društveni domovi. A. P. : Vzgoja značaja. Fr. H. : Bil je lep večer. (Črtica.) Ivan Dornik: Šolmašter Aleš. (Povest.) Pod vaško lipo. (Fantovski pogovori.) Dekliški vrtec. Društveni glasnik. — „Naš dom“ je glasilo slovenske mladine! Mladina, naročaj ga! Naslov: Uprava „Našega doma“, Celje, hotel Beli vol.
Kaznovana požrešnost. Iz Čačka poročajo, da postajajo volkovi v tamošnji okolici prava nevarnost za prebivalstvo. Napadajo hleve in povzročajo ogromno škodo. Tako so te dni v selu Dragujevac volkovi ponoči napadli ograjeno ovčjo stajo Nikole Stojanoviča. Preskočili so ova metra visoko ograjo in napravili med ovcami pravi pokolj. Volkovi 4 po številu so poklali 27 ovac. A ker so se preveč nažrli, niso mogli zopet preskočiti ograjo in zbežati. Zjutraj
Kakorhitro deklica spozna, da si iz kakega fanta ne more delati norca, pusti takega norca pri miru.
Francosko zna.
„Ali razumete francosko?“
„Da, če sam govorim!“
Slabo izbral.
Prepirljiva žena, ki se je kregala nad možem, ker ji je k novi obleki izbral grd trak, je dejala ob koncu: „Ti izbereš vedno najslabše“.
Mož: „Da, da, res je! In s teboj sem začel“.	.
Znani kinematografski igralec Rudolf Valentino se je poročil, ne da bi bil ločen od svoje prve žene.
Oblasti ga zasledujejo zaradi bigamije.
Njegova slika je že tri dni na prvi strani velikih newyorških dnevnikov.
S tem je fant dosegel svoj cilj.
. Dober bratec.
Mati Pepčku: „Pepček, požrešen ne smeš biti ! Vse moraš s svojim bratcem deliti po bratovsko. Če ti dam pomarančo, jo moraš razpoloviti tako, da dobi bratec večji kos.“
Pepček: „Mama, potem naj rajši deli on po bratovsko.“
so opazili volkove v ograji ter jih postrelili.
Lavantinska škofija ne spada več pod Salzburg! Iz Beograda nam poročajo: Papeški nuncij je službeno obvestil ministra zunanjih del dr. Momčila Ninčiča, da je Vatikan izločil lavantinsko škofijo, ki ima svoj sedež v Mariboru, izpod jurisdikcije nadškofa v Salzburgu in jo direktno podredil Vatikanu. V bodoče bo torej mariborskega škofa, ki so ga od 12. stoletja postavljali salzburški nadškofje, imenoval direktno papež v sporazumu z jugoslovensko •vlado.
Šolske počitnice o priliki svatbe Njeg. Veličanstva kralja. Ministrstvo prosvete je odredilo, da je zaradi svatbe Njeg. Veličanstva kralja na vseh šolah države 7., 8. in 9. dan junija t. 1. prost pouka. Ker je 10. dan junija sobota, je pokrajinska uprava za Slovenijo dovolila, da je prost pouka tudi 10. dan junija, tako da trajajo počitnice v zvezi z binkoštnimi prazniki od vštetega 3. dne do vštetega 11. dne junija 1922. Ker prebijejo učenci te počitnice večinoma doma pri svojcih, odpadejo posebne oficijelne šolske slavnosti o tej priliki.
Pošta na dan kraljeve poroke. Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da bodo na dan kraljeve poroke pošte celi naši državi za občinstvo zaprte. Ta dan izostane tudi dostavljanje pošiljk po pismonoših. Brzojavna in telefonska služba pa se vrši tudi ta dan normalno.
Pri kosilu umoril pet oseb. V črnogorskem selu Slatina se je dne 24. maja prigodil grozen zločin. Vladimir Račič iz Slatine je zaprosil opetovano za roko Stane Jeličeve. Njeni starši pa niso bili zadovoljeni s tem, da bi se najprej omožila najmlajša hčerka. Najprej starejše — je odgovoril Jelič. Vladimir pa ni bil voljan, zbirati po vrsti. Ko je dne 25. maja vsa rodbina sedela pri kosilu, prišel je zopet Vladimir v hišo in prosil za končnoveljavni odgovor očeta Jeliča. Kakor že prej, Jelič tudi sedaj ni hotel nič slišati o tem, da se najpreje omoži Stana. To je spravilo snubača v strašno besnilo. Potegnil je iz žepa revolver ter ustrelil, najprej očeta Jeliča, potem po vrsti neusojenò mu Stano, njeno mater in ostali dve sestri. Vladimir je potem pobegnil v planine med hajduke.
Pes pojedel novorojenčka. Iz Varaždina poročajo: Dne 26. t. m. sta po večdnevnem zasledovanju izsledila orožnika J. Biondič in
P.	Moleč v vasi Lužano pri Varaždinu lSletno Josipino Gjurgjek iz iste vasi, katera je dne 21. t. m. ob 21. povila nezakonsko dete in ga tam, baje iz strahu pred roditelji pustila brez prve potrebne pomoči. A ko je šla drugi dan zjutraj gledat po novorojenčku, ga ni našla več, pojedla ga je sosedova psica, katera se je po-
Kmet je zapravil polovico premoženja, samo da bi sina izštudiral. Toda vse zastonj. Končno je kmet vzdihnil: Moj Bog, koliko krav sem že dal za tega kozla.
Dober odgovor.
Gospa: „Gospod profesor, zakaj je ustvaril Bog najprej Adama in šele potem Evo?“ Profesor: „Iz čisto umljivega vzroka: da bi mu ne ugovarjala.“
Ne bo pomagalo.
Nedeljski lovec, ki je meril na zajca, a zadel kravo, sam pri sebi: „Dobro, da vem! Prihodnjič bom|pomeril na kravo!“
Nezaslišano.
„Pomisli, prijatelj Jaka: Včeraj mi je dejal Klobasič kar na javni cesti, da sem star osel.“
„Nezaslišano! Saj si vendar v najboljših letih.“
Profesorji, so znani, kot jako raztrešeni ljudje. Večkrat izustijo katero, ki nima ne repa ne glave.
Zadnjič je neki profesor predaval učencem o vodi. In izustil je naslednje krilate besede:
Voda je največje koristi za človeštvo. Ce bi ne bilo vode, bi se ne mogli učiti plavati, in le pomislite, koliko bi jih vtonilo.
noči vtihotapila v hlev in le glavo deteta in obe nogi odnesla domov svojim mladičem, kar je seveda brezsrčnico izdalo.
Škoda v Bitolju. Vladni odbor za pomoč Bitolju je ugotovil, da znaša dosedaj precenjena škoda civilnega prebivalstva 9 in pol milijona dinarjev. Popolnoma porušenih je 6, močno poškodovanih je 5200 hiš. Ljudi, ki so trpeli škodo, je 5950. Mrtvih je 10, težko ranjenih 14 oseb-
Vzgledni obč. zastop. Zagrebški obč. zašto p je v posebni seji sklenil, da odpošlje pod vodstvom obč. odb. dr. Srkulja v pomoč gladu-jočim v Dalmaciji en vagon moke.
Nesreča na morju. Angleški parobrod „Egypt“ je na potu v Indijo zadel na odprtem morju ob francoski parobrod „Saine“ in se potopil. Francoski parobrod je rešil nekaj potnikov ponesrečene ladje, med tem ko je 80 mož posadke in 15 potnikov našlo svoj grob v morskih valovih. Nesreča se je zgodila vsled pregoste večerne megle.
Žel. tarifi v Nemčiji so se vsled splošno naraščajoče draginje povišali s 1. junijem za 25%.
Draginja pada — na Angleškem. Dognali so, da je v mesecu'aprilu padla za 1%, vendar so cene proti predvojnim cenam še vedno za 81 % višje. Srečni Angleži ! Istotako pada število brezposelnih. '
Pomoč Rusiji se že udejstvuje. Po poročilih iz Bukurešto se je na meji Besarabije začel transport živil Nansenove akcije.
Vest o zavzetju Skadra po italijanskih četah — kakor so poročali razni listi, nima podlage.
Streljanje oficirjev je v Rusiji na dnevnem redu. Neki list javlja iz Moskve, da so v Krasno-jarsku (Sibirija) obsodili 13 oficirjev bele garde na smrt in obsodbo nekaj minut po objavljenju izvršili.
Vesti o proglašenju oz. o pripravah za proglašanje autonomne Macedonije in Južne Bulgarske so po zatrdilih bulg. listov preuranjene in deloma neosnovane.
Laži na dnevnem redu. Pred kratkim so domači in tuji listi prinesli vest, da so se naše in italijanske straže pri Kastavu medsebojno napadle. Ta senzacija se je hitro razširila; sedaj pa se je dognalo, da so vsa tozadevna poročila izmišljena in ne odgovarjajo resnici.
Iznajditelj sode Ernest Solvey je umrl dne 29. maja v Brüsslu — v starosti 87 let.
Taborišča za internirance razpusti madžarska vlada. Obenem pušča na svobodo vse one številne osebe, ki so bile internirane in pod polic, nadzorstvom.
Kongresa bolgarske agrarne unije, ki
se je otvoril v Sofiji se udeležuje 50.000 dela-gatov. Predsednik kongresa je min. notr. zadev Daskalov.
Nemški denarni zavodi v Rumuniji delajo na to, da se združijo v eno veliko „Deutsche Bank“, da dajo s tem široko podlago za prodiranje germanizma v Rumuniji.
Evharističen kongres v Rimu se je koncem meseca maja izvršil na najslovesnejši način.
Lieb’ Vaterland .... Tvrdka Clotar Bouvier v Gornji Radgoni je poslala v Dubrovnik en zaboj, ki pa je prišel nazaj s pripombo postaje Prijedor, da je „Dubrovnik nepoznat“. Druga pošiljatev, na katero pa je odpošiljatelj poleg Dubrovnika še dostavil R a g u s a je dospela na svoje mesto ... Vsakdo si naj misli svoje; nam se ne zdi potrebno še kaj dostaviti ...
Vrednost denarja.
1	dolar . . .	=	245-	255'-	K
1	zlatnik (cekin)	=	800—	820'—	K
1	lira . . . .	=	11—	12-25	K
1 engl. funt . = 1100—1200-—- K 1 ogrska krona =	34 vinarjev.
1	franc, frank .	=	22—	23 50	K
1	nemška marka	96	vin —-	P—	K
1	češka krona	=	4-50—	5-50	K
1	n.-a. krona .	=	2-—	1-75	v.
1 švicarski frank = 49 do 50 kruna.
Malo odgovora.
Gornja Radgona ob Binkoštih 1922.
S „Prekm. Glasnikom“ nismo imeli1 nikdar resnejše polemike ter smo se iste izogibali radi zgolj idealnega stališča, — (objektivnost nam je nad vse!) — ker ta list brani našo drž. mejo vsaj v narodnem oziru, dasi jo v drugih ozirih žalibog podira. Če pridobiva list na ugledu, nimamo nič proti temu, dasi bi mogli — ako bi se nam zljubilo tupatam pošteno udariti po njem. „Dramatično društvo“ je n a-vodno (= angeblih, stoji v poročilu „Murske Straže“) nestrankarsko. Ono nas nikakor ne böde v oči, kakor si domišljujete. Tudi si ne domišljajte, da so vsi posetniki predstav „Dramatičnega društva“ demokrati! Vmes je lepo število „klerikalcev“, narodnih socijalistov, pa tudi Nemcev in socijaldemokratov in še kak samostojnež (ako se ni prej napil). Ta pisana družba rada gleda predstave Dramat. društva in z užitkom seveda, ker so že predstave same prikrojene za pisano družbo. Nikdar pa nismo črke napisali proti „Dram. društvu“, dasi ni tam nobenega „klerikalca“ vsaj v odboru ne. Glede slabe udeležbe, o kateri je govor v notici M. Str. pa je dopisnik imel v mislih one ponesrečene nedeljsko - popoldanske predstave iz polpreteklosti.
Tudi smo prepričani, da „demokrati“ s katerimi se dopisnik identificira niso vsi njegovega mnenja. Sicer pa sem zato, če hočete, da si' potipljemo vsi gornjeradg. liberalci, demokrati, klerikalci, radikalci, narodni ali drugi socijalisti, anarhisti, republikanci in komunisti vsa srca in obisti, pa se vprašajmo tiho med seboj, kdo je bil v vseh časih dober narodnjak in patrijot in kdo je še danes in katerega jezika se najrajše poslužuje in kaki kulturi daje prednost in tako dalje. Ko se bomo tako med seboj otipali in spoznali drug drugemu mišljenje, hotenje in stremljenje pred vojno, med vojno in po vojni, — se bomo prepričali, v kaki državi se pravzaprav nahajamo in kdo smo pravzaprav. Ker pa to ne bi bilo mogoče za tega ali onega preveč prijetna akcija, zato ne boste ničesar imeli proti temu, če se celo pisec teh vrstic za danes odloči za to, da konča ta avizo. Je bolje tako. Mislim, da se razumemo.
• •••••• / ••••••• \
• ••••
• •	•	•
j !	SLOVENCI,	SLOVENKE !
j j	POMAGAJTE	GLADUJOČIM	j	j
j j RUSKIM BRATOM! j j

Dopili.
Gornja Radgona. V sredo, dne 7. t. m. se je vršilo pri nas slavje predvečera Kraljeve poroke. Sprevod je bil dokaj lepo aranžiran. Najbolj je ugajala godba, ki je v primeroma kratkem času svojega obstoja pokazala zelo lep napredek. Sprevod bakljade so tvorili godba, ognje-gasci, deca, Sokoliće, vojaštvo in ostalo občinstvo, ki je navdušeno vsklikalo kraljevi dvojici. Pogrešalo se je — in to je zelo pogrešeno — da se ni govoril vsaj en govor, ki bi množici razložil pomen slavlja. V ostalem je bil sprevod lepa manifestacija, primerna za narodno meje. Z okrašenih okenj plapolajo zastave.
Gornja Radgona in okoliške občine, pozor! Po sklepu krajevnega zbora za pomoč gladujočim Rusom so se izdale posebne nabiralne pole. Prosimo vse Slovence brez razlike polit, mišljenja da s svojimi, četudi skromnimi prispevki olajšajo bedo ruskih bratov in sester. Krščanska ljubezen do bližnjega in čut človekoljublja naj pokaže, da imamo srce za trpeče soljudi.
r. zadr. z neom. z.
Hranilnica in Posojilnica v Radincih ___________deluje z uspehom ob meji!_____________________
Malo posestvo
Gornja Radgona. (Posnemanja vredno.) Ob priliki spletanja vencev za cerkev pri g. I. Lančič so dekleta Leskošekovim gostom na potu k poroki zaprle z venci pot, ter nabrale za katoliške misijone 280 kron. Same so še pridjale 70 K. Vsem darovalcem izrekamo stoteri Bog plati, novoporočencema pa želimo obilo sreče in blagoslova!
Žeiinci. Prejeli smo dopis: kako si predstavljate si tam preko Mure svobodno republiko Avstrijo? Najbrž po pripovedovanju in vsi ste prepričani, da je naša svoboda v vsakem oziru popolna. Temu pa ni tako. Na binkoštni pondeljek smo imeli slovesno blagoslavljanje cerkvenih zvonov. Večina prebivalcev — nad dve tretjini domačinov iz Žetinec in najožje okolice je želelo, da bi se vršil vsaj slovenski nagovor, katerega bi razumeli prav vsi. Zgodilo pa se je — čiste- v smislu republikanske svobode — da slovenskega govora ni bilo. Za cerkvenega govornika je bil določen domačin, katerega pa njegova lastna mati, ki je bila navzoča ni razumela... To je torej republikanska svoboda naše nove domovine. Ne zavidajte nas zanjo, temveč nas pomilujte, da je v kulturnem 20. stoletju mogoče tako ogabno teptanje najpriprostejših ljudskih pravic. (PS. Pred kratkim smo poročali o podobnem slučaju v Dedonjcih, o katerega so nemški listi vpletli radgonskega g. dekana. Kakor izvemo, g. dekan ni imel topot nič proti event, slovenskemu nagovoru in so vse nemški hujskač: na vse pre-tega delali na to, da se prepreči slovenski govor. Ljudstvo obsoja tako postopanje. — In mi tukaj? Ali jim naj vrnemo z maščevanjem nad tukajšnjimi Nemci?! Ne bomo, ker smo bolj kulturni. Morda jih to spametuje in privede do spoznanja, da smo na meji in da je treba iskati pametne poti do sporazuma v gospodarskem, narodnem in političnem oziru. — Uredn.)
Ljutomer. Za 4. junij je bil sklican tukaj shod slavne državotvorne JDS. Udeležencev je bilo z govorniki in radovedneži vred 34 (reci in piši trideset in štiri). Reklamna Iv. Rebek in dr. Kukovec nista prišla. Dva druga sta vezala neke strobe, dokler nista med splošnim zdehanjem nehala. Natančnnjše poročilo pride prihodnjič.
Stročja-vas. V nedeljo dne 11. t. m. bo obhajal g. Matija Puconja posest, in mlinar, z svojo ženo Matildo, 401etnico svoje poroke. Vrlemu, odločno zavednemu našemu pristašu ter blagemu dobrotniku nbogih, kličemo iz dna srca. Bog ga živi še na mnogo leta!
Murska Sobota. Darovi Jugoslovanski Matici! Oddelek kr. drž. policije je izročil zbirko iz meseca maja v znesku Din 85’80. Podružnica v Murski Soboti se požrtvovalnemu osobju policijskega oddelka najtopleje zahvaljuje.
Odbor.
Državna realna gimnazija v Murski
Soboti. Sprejemanje učencev (učenk) v I. razred državne realne gimnazije v Murski Soboti za šolsko leto 1922.—23. se bo vršilo v petek dne 30. junija 1922. ob 8. uri v ravnateljstvu.
Sprejemni pogoji:
1. Učenec (učenka) mora biti 10 let star a) ali vsaj dopolniti svoje 10. leto do konca decembra 1922., kar dokaže z rojstnim in krstnim listom, ki naj ga prinese s seboj ;
2.	se mora javiti v spremstvu staršev ali njih zakonitih namestnikov pri ravnateljstvu. Če prihaja iz javne osnovne šole, naj predloži v zmislu min. naredbe z dne 7. IV. 1878. št. 5416 obiskovalno izpričevalo, o katerem mora biti izrečno navedeno, v kak namen se je izdalo, in ki mora vsebovati enotne rede iz ve-ronauka, učnega jezika (slovenščine) in računstva;
3.	mora položiti sprejemni izpit s povoljnim uspehom.
Če učenec (učenka) ne položi sprejemnega izpita, ne more biti sprejet (a) za šolsko leto 1922.—23. niti na to niti na drugo srednjo šolo.
Sprejemni izpit se bo vršil tudi v začetku šolskega leta 1922.—23. kar se bo pravočasno naznanilo.
V Murski Soboti, dne 1. junija 1922.
Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Murski Soboti:
Rud. Pregelj, 1. r. zač. vodja.
Mnogo dopisov smo radi pomanjkanja prostora odložili za prihodnjič.
Jugoslovanski gasilec.
Gornjaradgonska gasilska župa priredi v nedeljo 11. juna t. 1. v Gornji Radgoni skupno vajo in obvešča stem občinstvo, da se ne bode zaradi gasilskih znamenj (signalov) vznemirjalo.
Pred ogledalom more vsakdo vsaki dan opažati kako se lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja Federa že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Feller-ova „Elsa“ pomada za lice, Fellerova „Elsa“ Tanochina pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupaj z poštnino 80 Kr.) Fellerovo „ElsaMilijno mlečno milo, najboljše „milo lepote“ 4 kosi poštnine prosto 120 Kr. Eugen V. Feller, Stubica donja Elsatrg št. 326 Hrvaško.	pom
m sem poravnal naročnino?
Vi bi radi
imeli lepo obleko, perilo, kravate, nogavice, robce, Čevlje, klobuk in še povrh
vedno dosti denarja
za razne druge potrebščine.
To dosežete le tedaj
če bodete kupovali vse manufakturno blago, sukno, platno, perilo, gotove obleke za moške, ženske in otroke pri tvrdki:
I. M. Šoštarič, Maribor, Wsondraa i. G.
Ker le tam je najboljše blago, najboljša postrežba in najnižje cene. Železničarji in poštni uslužbenci dobijo blago tudi na obroke.
Andrej Oset
Naribor
Aleksandrova cesta 57
telefon 88
trgovina sena, lame, krompirja, fižole, z dr-vami, žitom in d ugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov Andrej Oset.
Klobuke
vsake vrste Ima v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod m prodaj. J. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.
Proda se
dvovprežna kočija, na novo popravljena, z novoj omarjo.
Vprašati pri F. Ivančič, kovač, Ljutomer.
na prodaj; hiša, hlev,, sadonosnik in njivica, krasna lega, pri Sv. Duhu na stari gori. Pogoje pove Alojz Korošak, trgovec pri Sv. Juriju na Ščavnici.
Diamalt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard Dužanec, Zagreb, Skladišče Strossmayerjeva ul. 10.
Pristopajte lì Jugoslovanski Matici!
Pravo originalno
Erenyi
„DIANA“
francosko vinsko žganje
dobiva v vseh lekarnah, drogerijah In trgovinah-
Mala steklenica..................K	18
Srednja „........................K	50
Velika	K	100
Erenyi DIANA
francosko vinsko žganje
jefjnajboijši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanjil
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust.
Zahtevajte ceniki
(Oblastveno zavarovano!)
Proda se takoj
1 kompletna miatilna garnitura 8 HP.
Poizvedbe da Ludvik Franc in sinovi v Mariboru.
„Murski Straži" moram pridobiti > vsaj še snese narojaila! ■ :
Imam na prodaj
tik farne cerkve gospodarsko poslopje, v kateri se nahaja trgovina, zraven kovačija, mesarija 2 minuti mlin oddaljen, ter i/4 ure oddaljeno dobro viničarijo z novim nasadom in gospod-kim poslopjem, ter v Trojički fari v Oseku posestvo z 10 orali, hiša v dobrem stanu z prešoj in mladim sadonosnikom, ki se lahko naredi do 40 polovnjakov jabolčine. Celo posestvo obsega 29 oralov. Proda se eventuelno z živinoj in poljedeljskim orodjem. Poslopji so kriti z opekoj. Posestvo se proda zaradi ne-ubogiivih otrok. Cena se izve pri lastniku Franc Fišer pos. Sv. Benedikt v sl. gor.
SLOVENSKA BANKA podružnica LJUTOMER
sprejema vloge na knjilice in letali raiun ter Ills ©brestule p@
Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje in najhitreje.
4 v — 6 ®b