Posamezni Številka 120 K- Poštnina plačana v gotovini.
SlCV, 117.	v LinDlM v Četrtek flne 26. mala m
Leto M.\

»SLOVENEC« velja
po požtl na tbs strani Jugoslavije in v Ljubljani: za oelo leto naprej. K 240«— za pol leta „ . • M 120«— za četrt leta H .. „ 60-— za en mesec „ .. „ 20-—
Za inozemstvo celoletno Silit'. == Sobotna izda]a: =
Za oelo leto.....K 40 —
za inozemstvo • . . „ 55 —
Enostolpna petltvrsta (59 mm širok« in 3 mm visoka ali nj»
prostor) za enkrat . . •<. po K B*—r poslana itd. . . po K 9-—, l
Pri večjem naročilu popust.-
Hajmanl&i oglas 59/9mm K15*
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in ilneva po praz» niha ob 5. ari zjutraj.
\
__Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi Stev. 6/M.
Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telei. štv. 50, upravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
j)
Oprava je v Kopitarjevi ut. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino iu št. 349 za oglase, § i avstr. in češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-liero, 7563.
Člen 135. vladnega ustavnega načrta določa, da se ukinejo upravne oblasti dosedanjih zgodovinskih pokrajin in da prevzamejo upravne funkcije novih pokrajin okrajna glavarstva, dokler se ne organizirajo nove pokrajine, ki pa ne smejo po vladnem načrtu presegati več nego 700.000 prebivalcev. To se pravi z drugimi besedami, da se sedanje pokrajinske uprave ukinejo zato, da se iz njih sestavijo okrožne uprave, slabše po kvaliteti in z namenom, da se tudi te zopet odpravijo in ustanovi nova pokrajinska uprava, Bog si ga vedi kdaj in kako. Naravno je, da bi ta upravni poizkus vladnih centralistov napravil strašno upravno zmešnjavo, ki bi takorekoč ustavila redno upravno delovanje in nejevoljo naroda še povečala.
Govorniki Jugoslovanskega kluba so nesmiselni načrt centralistov upravnih di-letantov v ustavnem odboru ožigosali in dokazali, da je mogla ustvariti tak upravni nesmiselni načrt samo političifa manija centralistov. Centralisti se zavedajo, da je njihov upravni načrt malovreden, toda izvesti ga hočejo samo radi tega, ker so iz političnih, ali bolje rečeno: iz strankarskih razlogov absolutni centralisti, četudi se vse zruši. Uprava v Srbiji je slabše organizirana, kakor uprava v prečanskih pokrajinah; in če se zgradi v upravi en tip oblasti, bo naravna posledica, da se bode poslabšala uprava v onih krajih, kjer je sedaj boljša, ali pa da bodo trpeli oni kraji, kjer jse, kakor v Srbiji, uprava že centralizirana, ker bi centralna uprava imela z vodstvom okrožij toliko posla, da bi se morale zanemarjati dosedanje centralistično urejane upravne enote v Srbiji.
Zdi se, da je centraliste strah svojega upravnega otroka, še predno se je rodil. Tako objavlja glasilo demokratskih centralistov v Zagrebu »Riječ« dne 19. in 20. t. m. dva članka, v katerih opozarja na vse težkoče in nesmiselnosti vladnega upravnega načrta v smislu, kakor so ga pobijali v ustavnem odboru zastopniki Jugoslovanskega kluba.
Člankar v »Riječi« opozarja, da za kakih 50 okrožij na šesterih pravnih področjih ne bi bilo dovolj strokovnega uradni-štva, pa tudi ne dovolj pisarniških moči na razpolago. S tem priznava, da so skušali demokratje javnost varati s trditvijo, da bo centralizirani upravni aparat manjši in cenejši. Naravnost priznava, da bi bila centralistična uprava ne samo dražja, ampak gotovo tudi ne boljša od srbijanske okrožne uprave. Tudi prometna sredstva niso dovoljna, da bi mogla centrala voditi te okrožne uprave kolikor toliko povoljno. Belgrad pozna vsaj razmere v Srbiji, ne pa razmer v drugih novih pokrajinah; naložil
bi si pa veliko večji in težji posel, kakor ga ima do sedaj z upravo v Srbiji, dasi tudi te ne more dobro upravljati.
»Življenje ima svoje svoja naravna pravila,« pravi člankar v »Riječi«, »ki se dado na umeten način samo do neke meje menjati. Uprava je ozko zvezana z življenjem ljudstva, pa se tudi tu ne smejo delati nenaravni skoki. Mi smo zato mnenja, da se mora pri nas pri ustanavljanju novih pokrajin postopati po dveh pravcih, v dose-
danji okrožni upravi v Srbiji stopnjema od okrožja navzgor, a pri pokrajinskih upravah neposredno navzdol na upravo novih pokrajin. Ko se rušijo zgodovinsko-ple-menske pokrajine in nove pokrajine ne bodo imele značaja pokrajinske avtonomije in ne zakonodavnih teles, teh pokrajin ne smemo toliko vezati na srce države, da jih ne zadušimo, ker to ne more biti in ni v interesu države.«
Brez nadaljnjega komentarja!
Belgrad, 25. maja. (Izvir). Minister sa-obračaja Velizar Jankovic je danes dopoldne podal ministrskemu predsedniku Paši-ču svojo demisijo. Razlogi za ta korak so trojni, a glavni razlog je v težkih nesoglasjih med demokrati in radikali, ki so se zadnje dni še poostrila. Radikalci so ogorčeni, ker niso bili imenovani trije radikalci za poverjenike pri sarajevski vladi in ker še vedno ni imenovan dr. Niko Zupanič za poverjenika za socialno skrb v Sloveniiji. Radi tega dolže radikalci Pašiča, da je v
vsem popustil demokratom. Kot neposredni vzrok za svoj odstop je porabil Velizar Jankovic to, da hrvatski ban ni izvršil njegove naredbe glede cirilskih napisov na železniških postajah. Zahteval je, da se ban dr. Tomljenovič pozove na odgovor. Vlada pa tega ni storila. Z demisijo Jankoviča je položaj kabineta nevzdržljiv, ker vlada ne mo' re najti načina, da izpopolni izpraznjena mesta v vladi tako, da bodo zadovoljni demokrati in radikalci.

— Dr. Etibar cSuii govorniško svobodo.
Belgrad, 25. maja. (Izv.) Na današnji seji konstituante je prvi govoril Laza Markovič o spremembi člena 17. Za njim je dr. Momčilo Ivanič zagovarjal svoje predloge, ki so bili v ustavnem odboru zavrnjeni. Izjavil se je proti kancelparagrafu. Radikalec Lazarevič je glede kancelpara-grafa dejal, da ni pr^v, da se taka nared-ba spravlja v ustavo. Blaško Rajič (Ju-gosl. klub) je napadel vlado, ker je zaplenila proglas hrvatskih strank. Ko je hotel ta proglas prebrati, mu je predsednik Ribar to zabranil in mu vzel besedo. Govoril je še komunist Milojkovič, ki je dejal, da je ustava reakcionarna.
Popoldanska seja se je pričela ob pol 5. Prvi je govoril poslanec Jožef Klekl, ki je naglašal stališče cerkve glede člena 12, ki govori o cerkvi in verah. Poslanec Ju-
goslov. kluba Barič je hotel govoriti o preganjanju tiska in prebrati proglas hrvatskih strank. Predsednik Ribar mu je vzel besedo. Govorila sta še Žarko Miladino-vič in Laza Markovič. Nato se je vršilo glasovanje o drugem oddelku ustave. Jugoslov. klub je glasoval proti vsem členom, enako tudi komunisti. Proti nekaterim členom so glasovali tudi socialni demokratje, dr. Trumbič in zemljoradniki.
Pri glasovanju o kancelparagrafu je priredil Jugoslovanski klub veliko demonstracijo. Proti kancelparagrafu so glasovali Jugoslovanski klub, komunisti, dr. Trumbič, Kosta Stanojevič, predsednik radikalnega kluba, dr. Janjič, Ljuba Jovanovič in še okoli deset radikalcev. Kancelparagraf je bil sprejet z neznatno večino.
Sofija, 25. maja. (Izv.) Pri včerajšnjih slovesnostih v čast sv. Cirila in Metoda je bila med procesijo, katere so se udeležili ministri, poslanci, častniki in mnogobrojno občinstvo, vržena iz neke hiše bomba, ki
je več oseb lahko, štiri pa težko ranila. Ljudstvo je bilo vsled tega silno razkačeno in je zažgalo dve hiši, v katerih so bile nastanjene komunistične organizacije. Več komunističnih poslancev so aretirali.
Etoran^giie cešine iiisdshe struni®.
Brno, 25. maja. (Izv.) Drugo deželno zborovanje češke Ljudske stranke je ugotovilo, da se stranka vedno bolj razvija in raste. Predsednik prof. Šramek je izjavil,
da je Ljudska stranka druga stranka med narodom in da ni več daleč čas, ko bo prva. Za načelnika stranke je bil zopet izvoljen prof. msgr. Šramek.
sgrarae rs-
Volitve za rimski parlament so pri-, nesle tako zvanim konstitucionalnim strankam samo 36 novih mandatov. Socialistična opozicija skupaj s komunisti je izgubila le 18 mandatov, popolari so pa pridobili 8 ali 9 novih mandatov. Treba pa je zraven tega imeti še pred očmi, da kon-stitucionalne stranke ne tvorijo nobene kompaktne enote in da Giolitti ne bo mogel na noben način sestaviti vlade, ako nej. ustvari neke koalicije s katerokoli iz opo-i| zicionalnih strank. Vladno časopisje razširja vest, da se more računati s sodclova-j njem socialistov, kar pa je za enkrat še jako problematično. Isto velja za partito; popolare. Znani francoski publicist Augu-, ste Gauvain poudarja, da je glavno vpra--šanje, okoli katerega se bo sukalo bodoče parlamentarno delo, agrarno vprašanje in da bo mogoča le taka vlada in koalicija, ki bo to vprašanje postavila v ospredje in se zedinila na podlagi njega radikalne rešitve. Piše: »Prišel je čas, da Giolitti postavi program ali pa preda vlast človeku, ki ga bo : i j i e 1. Zdi se, da bo ta. program moral predvsem vsebovati agrarno reformo. Kandidati, ki so to reformo sprejeli vi svoje politično veroizpovedanje, so zelo številni in znano je, da so popolari najbolj goreči zagovorniki ideje, da se mora zemlja nanovo razdeliti. Verjetno je, da se bo XXVI. zasedanje italijanske zbornico moralo zelo resno baviti z rešitvijo vprašanja, ki se bo rešilo s silo, ako se ne bo našla zakonita pot.«
csjsftegs uprs^snjsi
Vprašanje reparacije za vojno škodo, ki jo mora Nemčija glasom verzaljske pogodbe poravnati, je za enkrat več ali manj ugodno rešeno. Kancler Wirth je zaveznice tJCgr.ji- kratkomalo sprejo ie vsiedtega je francoski načrt zasedbe ruhrskega ozemlja padel v vodo. Anglija pa je celo vprašanje zapeljala na popolnoma novi tir, ki stališče Nemčije zelo olajša. Način izplačevanja 132 milijard mark v zlatu, kolikor se je vsa odškodnina proračunala, bo regulirala posebna komisija v Londonu ia-je s tem kakšni posamezni velesili entente odvzeta možnost postopati na svojo roko, ako bi se čutila oškodovano ali pa — gre ententa narazen. Od teh 132 milijard dobi Francija 68, 12 milijard od skupne odškodnine pa odplača Nemčija bržčas že do konca junija. Dejansko bo izplačala Nemčija to vsoto v zlatih markah le, kolikor premore; ostalo izplača v najrazličnejših va-
i&oncerft ..Lšsinske&a"
v »Unionu«, dne 24. maja 1921.
Najraje bi zapisal samo dva stavka, ki bi z enim poročilo začel in ga z drugim takoj tudi končal, pa bi — menim — dovolj-no označil velikanski vtis, ki ga je ta sijajna prireditev napravila na občinstvo.
Prvi stavek: Ljubljančani, ki vam ima lepa pesem sploh kaj povedati, pred vsem pa ljubljanski pevci, bodisi da ste člani društvenih ali cerkvenih pevskih zborov: prav iskreno obžalujte, če se tega koncerta niste mogli, in zlasti če se ga niste hoteli udeležiti; zakaj odsotnost katerega koli samo zavlačuje čas, ko bodo pevski grebeni padali kot sodnji dan zvezde in se bo domišljavost tajala kot sneg v julijskem solncu ...
Drugi stavek: Prav nič se ne bojim, da bi mi mogel kdo upravičeno oporekati, če trdim, da je bil to najsijajneši koncert, višek vsega, kar smo v Ljubljani slišali. —
Ker se ta trditev po izbranem nastopu čeških pevcev, združenih v »Hlaholu«, po resnično velikih uspehih naše »Glasbene Matice«, ki se poraja iz krize v novo nje, vendar le zdi drzna, zato jo bo podpreti in zlasti utemeljiti h kesa-<5oč glas, da bo naša širša javnost iz \ »ejšega opisa mogla veliki glasbeni o in njega pomembnost vsaj k ae-.
koliko doznati z razumom, saj srce in čuvstvo ga more objeti samo s poslušanjem.
Pevsko društvo- »Lisinski« se je leta 1910. odcepilo od starega, slavnega hrvatskega pevskega društva »Kola«. Del članov je namreč stremil za najvišjimi cilji, pa so bili temu stremljenju v napotje razni oziri, tako da se visoki vzori v starem okviru nikakor niso dali doseči. Nastalo je novo društvo, ki vsakogar dobro pretehta i po dobroti glasu i po glasbeni izvežbano-sti, preden ga sprejme. Kdor nima lepega glasu in ni v petju toliko izvežban, da mu note ne delajo nobenih težkoč, za tega v »Lisinskem« ni prostora. In še ena važna točka je: Kdor se ne drži strogega reda, oziroma zamuja vaje, mu reko: prijatelj, ti nisi za nas! Ž Bogom! Ta trojica načel, ki sicer z umetnostjo nima naravnostnih stikov, je pa vendar le tista podlaga, tista dobro pognojena zemlja, ki edino more odgnati sadove, kakršne smo imeli srečo sinoči uživati v tako nepričakovani meri.
V zboru kar takem smo najbolj občudovali to vživetje posameznih glasov v en sam glas: i i ga z najboljšo — bolje bi bilo reči — z njslabšo voljo izsledil sob'-sta, ki bi se oglasil preko drugih, ni gubljene, samovoljne ovčice, ki bi .'••'i vstran ali trmastega kozlička, k n" 'r' nikoli s tropo, ampak je s svojim koral . vedno malo spredaj ali pa malo za
To seveda povzroča, da so glasovi zliti v tako lepo zaokroženo celoto. In še nekaj naj poudarimo: Še pri nobenem zboru doslej nismo našli med glasovi te velike so^ rodnosti v barvi. Res je sopran sopran in alt alt, in zlasti tenor tenor in bas bas z vsemi svojskimi lastnostmi. Pa so si vendar tako blizu, da so si podobni kot brat bralu, sestra sestri, dočim je po zborih ve-likrat taka razlika kot med sovražnimi si sosedi. To je seveda le tako mogoče doseči, da je vsak glas posebej pevsko-tehniški izvežban in pevci stalni. Edino kar se mi je sem pa tja zazdelo, je to, kakor da je alt v neki, res da tesno omejeni legi malce, malce trd. Morebiti je pa to samo oseben občutek ali pa na napor dolgega pota. Zbor je čudovito gibek, dirigentovim mislim se udaja kot mehko ilo pod roko spretnega kiparja. Kolikokrat nas je s te strani razveselil posamezen ton, ki jo nenadoma ogret vstal iz globin glasovnega morja kot prelesten koralni otok iz oceana, na mestu, kjer bi ga nihče ne pričakoval. Tega ne bom omenjal, kako so bili premišljeni poudarki, kako jasna in živa izgovorjava, dasi bi bilo za naše razmere zelo, zelo poučno — in potrebno.
Poleg tega je znal dirigent tudi tam, kjer niti v napevu niti v ritmu samem na sebi ni kontrasta, vedar vedno razbreme-aiti .uho ip osvežiti sluh .vsaj s kontrastom
čuvstva, tako da so ravno ti kontrasti zajeti iz srčne gorkote morda najsilneje učinkovali. To moramo namreč tudi še priznati, da je pevovodja prof. L h o t k a prvovrsten dirigent, razumen, inteligenten glasbenik, temperamenten, poln gorkega čuvstva hkrati silno plastičen, pa vedno umerjen v izbranih oblikah, ki tudi očesa, za lepo linijo kretnje občutljivega, nikoli nc morejo žaliti.
Pri bogati izbiri skladeb vseh treh jugoslovanskih plemen smo opazili pred vsem to, da so K o n j o v i č c v e srbske popolnoma samorodne. Ritem je tako popolnoma — recimo — izvirno srbski, melodija pa tudi kaže samo silno iztanjšano, izčiščeno, dvignjeno črto srbske narodne pesmi. Njegova druga (Zar tako?) je odeta v krasne, gorke barve kot stara, pestra, s patino stoletij prevlečena gotska okna. — Vsega jc polna: ognjevitosti, ki se ji pa iznenada prelije v mehak, miren kontrast.
Tretja: (»Pod onom jelom zelenom«) nazorno slika osamelo pokrajino, ki sc v njej vlačijo lene megle in plazi dim po vrhovih oswcjih vrhov preko počasnih voda. Dražljiva, eksotična postaja, da človeka prevzame kot gozdni čar, ko narava oživi in se začne oglašati.
Mladi P 1 a m e n a c ima morsikak lep, izviren domislck, da se nekatera mesta slišijo ko* kake naivno vesele stvari iz • iVT-itt-ii.- fjrčEiik-.
lutah. Tudi se je Angliji posrečilo nemški reparacijski dolg zaveznikom spremeniti v internacionalni dolg Nemčije, tako da bo Nemčija postala dolžnik tudi nasproti raznim nevtralnim državam, ki imajo s tem, da bodo namesto plačila odslej sprejemale nemške obveznice, največji interes na gospodarski povzdigi Nemčije. Te nemške zadolžne obveznice se bodo izdajale v višini 500 do 1000 mark z napisom: »Dolg nemške države«. S tem je Francija nekako izgubila privileg najvplivnejšega upnika, kar je seveda za Nemčijo velika pridobitev.
V notranjepolitičnem oziru pa bo re-paracijska obveznost Nemčije povzročila radikalne mere, kar se tiče davčne in socialne politike. Direktni davki se bodo v Nemčiji zelo zvišali, tako da se bo na velik del narodnega kapitala naložila naravnost kontribucija. Načrti popolne socializacije rudnikov in električnih sil se zdaj brezdvoma izvedejo popolnoma. Končno se bo velepodjetništvo še bolj koncentriralo, da se doseže povišanje produkcije ter pocenitev produktov, ne da bi trpelo delavstvo, s katerim bodo nemški podjetniki skušali 'ii še bolj roko v roki nego dozdaj.
Tako bi reparacijsko vprašanje utegnilo imeti tudi dobre socialnogospodarske in sccialnr,politične posled'ce za Nemčijo.
Oosodki v siezssi.
Moravska Ostrova, 25. maja. (Izv.) Pri bojih med poljskimi ustaši in Nemci je nekaj čet prestopilo češko mejo. Češko vojaštvo je te čete interniralo. Ujet je bil tudi er. poljski častnik.
Angleške čete v Šleziji.
LDU London, 24. maja, (Reuter) V
spodnji zbornici je izjavil Chamberlain, da odidejo štirje angleški pehotni bataljoni v Gorenjo Šlezijo. Ta četa se bo, ako treba, povečala. Nemčiji za vzdrževanje teh bataljonov ne bo treba nič plačati. V Varšavi so poslaniki treh zavezniških velesil, ki nastopajo sporazumno, oddali nujne opomine.
Italija soglaša s Francijo.
LDU F; :'z, 24. maja. (Havas) Kakor poroča »Temps«, je italijanski poslanik danes dopoldne sporočil ministrstvu za zunanje posle, da je italijanska vlada pooblastila svojega poslanika v Berlinu, da zastopa pri nemški vladi enako stališče kakor francoski poslanik.
Franciia Išče zveze z ^usS!o
Iz Revala se poroča: Tukaj se nahajajo francoski emisarji, ki se pogajajo z zastopniki sovjeta glede trgovinske pogodbe. Teh pogajanj se od francoske strani udeležuje okoli 200 francoskih uradnikov. in trgovcev.
Rusija — €©mmonw@ai*h.
Izvršilni odbor sovjetov ruske federativne republike je proglasil Krim za avtonomno republiko. Centrala je odposlala na Krim posebno komisijo, katera se bo z avtonomno vlado krimske republike domenila glede ureditve medsebojnih odnosov. Načrt moskovskega centralnega sovjeta je sploh vso državo razdeliti v posamezne republike s skoraj sa-modržavno oblastjo, vpoštevajoč narodnostne, gospodarske in zgodovinske razmere po primeru britanskega common-vvealtha ali Zveznih držav. Medsebojno razmerje je določeno v obliki pogodbe.
Japonska politika na daljnem vzhodu.
Japonska vlada namerava odpoklicati svoje čete iz ruskega tihookeanskega Pri-morja in se zato prizadeva skleniti z rusko daljnjevzhodno republiko posebno pogodbo. Pogoji Japonske so: 1. Daljnje-
15. ali 16. stoletja. Prazne kvinte in kvarte v gotovi meri učinkujejo čisto elementarno.
Josefovič ima dober dar za ozna-čanje položaja, ki ga besedilo opisuje. Njegovi »Kosci« dihajo hlad poletne noči, potonile v bledo mesečino. Njegova »Zdrava Marija« je mehka, prelestna skladba, ki se nam je zdela posebno lepo peta.
Isto moramo reči oLhotku,ki zelo plastično razpreda omotno dremanje in široko sanjarenje gromovnika »Peruna« in pevsko tehniški jako težko izvedljivo bo-dro nestalnost služabnikov-vetrov. Zajem-ljivo je bilo opažati pri njem, da stoji tudi na najnovejšem harmoničnem stališču, kjer komtekstakord vedno nastopa namesto praznega trizvoka.
O slovenskih skladbah ne bomo podrobneje govorili. L a j o v i c je koj s svojimi naivnimi, pa z živimi očmi prebrisano zročimi pastirčki do čuda užgal. »Kroparji« in »Medved z medom« so v Lisinskem našli pač najboljšega interpreta. Posebno v zadnji je bilo toliko lepih, srce ogrevajočih mest! Malo eksotično so se pač slišali nekatere krati široki samoglasniki e in o namesto ozkih, pa je v množici te lepote učinkovalo kot kaka mala telesna napaka, ki
vzhodna ruska republika s sedežem v Čiti se obveže vztrajati na načelu kooperacije vseh demokratičnih strank, odklanjajoč samovladje komunizma, 2. Vladivostok se razoroži in proglasi za svobodno trgovinsko mesto, 3. Čita, Habarovsk in Blagove-ščensk sta odprta tujemu kapitalu in trgovini, 4. koncesije glede rudarstva in šu-marstva so svobodne, 5. paroplovba po Amuru je svobodna, 6. Japoncem, ki so bili vsled revolucije oškodovani, je izplačati odškodnina. — Ker je Čita v zvezi z moskovsko vlado, bo vprašanje zadelo na velike težkoče.
Polltifine norice.
-f Kancelparagraf in stranke. Radikali so bili pripravljeni izločiti iz ustavnega načrta kancelparagraf, kakor poreča »Samouprava«, ali druga stran večine na to ni pristala. Demokratje bi bili na to pristali, piše belgrajska »Pravda«, ako bi Jugoslovanski klub za to ceno konečno glasoval. Slovenski samostojneži pa so brezpogojno vztrajali na kancelparagrafu in iz tega napravili kabinetno vprašanje. Njihov klub je storil tak zaključek in minister Pucelj je o tem že podal izjavo v vladi. To je. dokaz, da so samostojneži najzagrizenejši nasprotniki verske in cerkvene svobode.
+ Zaprisega novih poverjenikov. Včeraj sta bila zaprisežena novi poverjenik za kmetijstvo Franc Demšar in poverjenik za javna dela Alojz Jamnik.
-f Odjek dr. Holinječevega govora v konstituanti. Na ponedeljkovi seji konstituante, 23. maja, je govoril poslanec dr. Hohnjec v specialni debati o razmerju države do vere, cerkve in šole. Njegov govor je bil brez dvoma najstvarnejši, kar jih je bilo do sedaj o tem vprašanju v konstituanti. Globok vtis njegovega sijajno zasnovanega, zgolj stvarnega govora je dokaz, koliko več velja — pri pametnih ljudeh — stvarna argumentacija kakor pa frazerska kričavost, ki stremi samo za vzbujanjem instinktov pri puhloglavcih in duševnih lenuhih, ki jim je golo zabavljanje višek modrosti in naslade. Belgrajska demokratska »Politika« piše v torkovi številki v uvodniku, da je imel Jugoslovanski klub v izbiri svojega govornika srečo. Brez suma najspretnejši klerikalni teoretik, dr. Josip Hohnjec, nadaljuje »Politika«, ki je imel nalogo, da kritikuje drugi del ustave, je s polnim taktom in umerje-nostjo vedno na potrebni višini iznesel svoje teze in vedno lepo stilizirane argumente. V naslednjem poda vsebino njegovega govora.
-f- Italijanska obsodba istrskih nasilij. Glasilo italijanske republikanske stranke »Emancipazione« v daljšem članku ostro obsoja fašistovska barbarstva v Istri, »zaradi katerih bi Italijani morali zardeti pred celim svetom«. Opisuje, kako so fašisti z bombami in revolverji terorizirali slovanske volivce in konča sledeče: »Salata (vodja centralnega urada za Primorje v Rimu) prihaja iz tega volivnega boja kakor prihaja vlačuga, zamazana z mazili iz bezni-ce.« — So še pošteni Italijani.
+ Strahovlada v Istri. Fašisti so župnika v Zrenju, g. Šime Červarja na dan volitev pretepli, ga potem odpeljali v ječo v Motovun in ga zdaj tam drže. Župnik je nevarno poškodovan in se je bati, da umre. Fašisti so pretepli tudi župnika Artura Luxa v Oprtlju. »Edinost« pri tej priliki poživlja tržaškega škofa Bartolomasija, naj proti temu barbarstvu javno protestira, ker bi se njegov glas vpošteval, dočim bi se nadškofu dr. Sedeju, ako bi protestiral zoper ta nečuvena nasilstva proti duhovščini, očitalo »slavofilstvo« in »avstrija-kantstvo«.
+ »Iskrena« beseda. »Balkan« piše: »Ono, kar dela radi napredka naroda Francija v Alzaciji, to smo dolžni delati
sicer vzorne lepote pravzaprav ne zmanjša, ampak jo le bolj dražljivo naredi.
Izborno so obdelane Žgančeve »Medji-murske«. Celo kanon v spodnji kvarti, sestavljen iz samih vzporednih kvint, je izborno, bogato-bahato vplival. Prisrčno, globoko so donele sporedne kvinte v spremljanju pri pesmi: »Jedna majka vu-mrla«. Nad vse pa je bila zajemijiva uspavanka »Zibu — haju«, katere napev je sestavljen samo iz dveh tonov v padajoči mali terci. Samo enkrat je pridejana namesto padajoče terce rastoča sekunda, to-lej vsega skupaj trije toni. In vendar, kako spretno izrabljeni, da bi ie pesem maloda-ne zdela kot začetek ouverture v kako večje simfonično delo.
B a j i č e v e »Pesmi srbskih komita« nam je solist zapel v oplemenitenem ko-mitskem načinu z junaškim glasom, neiz-premenljivo kretnjo, da nam je podal sliko pravega komita, ki se pojoč z obema rokama oprime mize in poje gromko, da mu pot zaliva razgreto lice in se ves raz-vnet trese v vseh mišicah svojega telesa. Druga (Izlezi babo mnri) je omembe vredna zlasti za to, ker je nasta — morda v daljnji davnini — očividno pod vplivom vzhodnega cerkvenega duhovniškega pet-
tudi mi (Srbi) v naših osvobojenih krajih. V imenu pravice izvršuje ona desaneksijo nemške uzurpacije. Istotako moramo tudi mi v naših krajih v imenu pravice izvrševati desaneksijo turške in avstrijske uzurpacije.« — Ravnotako »iskrene« in za okrepitev jugoslovanske ideje prav prikladne besede čitamo v radikalni »Zastavi« od 24. t. m., ki piše o izpitih odvetniških kandidatov v Vojvodini in pravi: »Izpitni odboid so bili na višini svojega poklica, a tudi kandidati so pokazali veliko znanja. Opazilo se je, da so kandidati razpolagali z velikim besednim zakladom srbskih strokovnih izrazov, dasiravno so po večini dovršili svoje študije na mažarskih univerzah. Zato pa so danes v srbskem jeziku pred srbskim odborom polagali izpite in potem prisegli srbskemu kralju in na srbsko ustavo.« — Kje pa je ostal SHS?
+ Na interpelacijo poslanca Škulja glede pomanjkanja vagonov za lesno trgovino je odgovoril minister saobračaja: »Določeno je za Slovenijo stalno gotovo število vagonov, a od 10. aprila je odrejeno, da vsakih 5 dni dobi Slovenija 50 vagonov več in na podlagi interpelacije pa je odrejeno, da se še k določenem številu da vsak tretji dan 30 vagonov. Na Italijo se je pritisnilo, cla v kompenzacijo odstopi nekaj obratnega materiala, a ker se izgovarja italijanska vlada na štrajk, se uporabi njen material na našem ozemlju.
-f Cenzurna praksa v Zagrebu. Hrvatski podban dr. Bošnjak, o katerem je »Hrvat« svoječasno pisal, da se nahaja na listi konfidentov, je dal zapleniti številko »Hrvata« od 21. t. m., ker je priobčila proglas, ki ga je podpisalo 63 hrvatskih poslancev, ki reprezentirajo nad 300.000 volivcev, torej nad dobro četrtino vseh volivcev v Jugoslaviji. Zanimivo je pri tem to, da so demokratski listi s tem proglasom polemizirali, dasiravno ni vsled konfiskacije izšel.
+ Povsod enaki »Jugoslovani«. V pokrajinski vladi za Hrvatsko in Slavonijo sedi kot poverjenik za prosveto demokrat dr. Tugomir Alaupovič. Ta državotvorec je ob priliki prihoda avstrijskega cesarja Franca Jožefa v Sarajevo napisal v sarajevskem »Večernem listu« svečano pesem: »Slavi carevoj«. Originalna številka »Večernega lista« je razstavljena v izložbi upravništva »Hrvata« v Zagrebu. — Da imamo pri nas poverjenika za prosveto g. dr. Skaberneta, ki so je tudi odlikoval kot patriotski literat, je tudi znano. Pa prihajajo demokratje dan na dan napram drugim strankam z očitki avstrijakanstva.
+ Papež in irsko vprašanje. Papež je daroval irskemu Rdečemu križu 2 milijona lir in pri tem izjavil, da želi, naj bi v svrho rešitve irskega vprašanja ves irski narod izbral delegate, kojih sklepe naj bi vzeli v pretres obedve najmočnejši irski stranki ter jih predložili v pretres angleški vladi.
+ Vzrok nemirov v Egiptu. O vzrokih protievropejskih izgredov v Aleksandriji in Kairu, ki so zahtevali mnogo človeških žrtev, se izve: Angleška vlada namerava dati Egiptu neke vrste samoupravo. Te dni se je določila egiptska komisija, ki se poda v London, da se z angleško vlado dogovori glede bodoče ustave Egipta. Ker predsednik egiptskega ministrskega sveta Aldi paša ni hotel za člana te komisije naznačiti tudi vodjo egiptovsk. nacionalističnega gibanja Zagul pašo, so pristaši slednjega povzročili nemire, pri katerih rtiso bili toliko prizadeti Angleži kakor Grki, ki so največji nasprotnki egiptovskih domačih nacionalistov.
-f Zahteve tirolskih Nemcev. Po dobro informiranih italijanskih listih posnamemo, kaj bodo zahtevali nemški poslanci v italijanskem parlamentu: Okrožja, kjer je nemški živelj v večini, naj tvorijo avtonomno pokrajino »Tirolsko«. Ta po-
ja. Če bi bilo razmerje med cerkveno in svetno pesmijo na vzhodu isto kot na za-padu, bi njen začetek segal globoko v srednji vek.
Peli so tudi tri slovenske narodne, jako mehko obdelane, katerih ima pa le ena: »Marija in mlinar« pristno slovenskega duha, ostali dve sta nastali pod vplivom ljudske pesmi alpskih Nemcev, Vedeli smo pa že naprej, da bosta ti dve najbolj ugajali, zakaj obe sta te vrste, da poprečnemu Ljubljančanu takoj pričarata v domišljijo prekrasno sliko: polič, obdan s primernim slavnim prigrizkom.
Mokranjac je z »Desetim venč-kom macedonskih« večer sijajno dovršil. Po teh dogodkih čakamo samo še na to, kdaj se bo v Ljubljani osokolil zbor — s prvovrstnim dirigentom, seveda, drugače nič ne velja — ter se otresel vse nepotrebne navlake; oziroma, kdaj se bo odtrgal najboljši del kakega zbora ali več zborov in zavzel enako odločno stališče? Ali: kdaj vstane mož ter zbere krog sebe vneto, največjih žrtev zmožno četo?
Druga pot nobena ne vodi prav do vrhunca, Lisinski docct. Dr. Kiniovec.
krajina mora imeti lasten deželni zbor s sedežem v Bocnu, ki bo izvoljen na podlagi splošne volivne pravice in ki bo imel odločilno besedo v vseh vprašanjih — iz-vzemši zakonodajno oblast —, ki spadajo pod kompetenco avtonomne pokrajinske vlade in sicer: administracija (s policijo in orožništvom), komunalna politika, prosveta, trgovina in industrija, davki in posojila, promet in izkoriščanje vodnih sil. Obstoječe avstrijsko zakonodajstvo ostane v veljavi v kolikor ne nasprotuje državnim interesom. Uradni jezik naj bode v pokrajini nemški tudi pri sodiščih. V zadevah, ki spadajo pod direktno kompetenco Rima, pa zahtevajo popolno enakopravnost nemškega jezika z italijanskim. Priznati se mo-rajo diplome nemških in avstrijskih univerz. Držav, dohodki na Tirolskem se morajo porabljati v prvi vrsti za potrebščine te pokrajine. Tirolski Nemci morajo biti oproščeni službe v italijanski vojski. Na Tirolskem pa se osnuje narodna milica, katere število odredi pokrajinski zbor. Ta milica se ne sme niti v miru, niti v vojni uporabljati izven meja avtonomne Tirolske.
Primorske novice.
—	Strašno nasilstvo fašistov nad župnikom Červarjem. »Edinost« poroča: »Ko je šel 15. maja zrenjski g. žup. Šime Červar na volišče, so ga na poti napadli fašisti, ga uklenili ter s silo odvedli s seboj. Med potjo so ga zasramovali, opljuvali, tako pretepali, da so mu izbili tri zobe, in ga z nevarnimi grožnjami prisilili, da je v ukle-nejnih rokah nosil dve trikolori. Tako zvezanega so drsali župnika iz vasi v vas in končno privlekli na sodnijo v Motovun. Na sodniji so svečenika slekli in zaprli v sodni jsko temnico. Ljudstvu, ki je priteklo pred sodnijo in zahtevalo, da se njegov dušni pastir izpusti, sodnik ni ugodil. Ljudstvo se je jokalo in odšlo. V obrambo oblastva so bile postavljene strojnice. Žup-nikova mati je prinesla na sodnijo žimnico za sina, ki jo pa oblastvo ni sprejelo. Miti je želela s sinom govoriti. Oblastvo ji pa tega ni dovolilo, ker je njen sin vsled pretepanja po glavi in životu ves spačen in se mu blede. Zdravnik ga leči v zaporu, ker se ga ne upajo prepeljati v bolnišnico, zakaj bržkone bi na potu umrl.«
p Na Sv. Gori pri Gorici bodo začeli zopet z zidanjem. Ljudstvu ni všeč, ker niso začeli zidati na starem mestu cerkve. Glavni vhod v cerkev so odkopali. Stopnica na vratih je še popolnoma c^la. Stopnice na levo, kjer je stala prižniča,' so d»> zidu tudi še dobro ohranjene. Ko bi bilo vse očiščeno, bi se dobilo mogoeeBŠa precej tlaka celega pod ruševinami. Tudi vročina se je že oglasila. Dobro je, da pogosto dežuje. Letina češenj je dosti dobra: bile so že po 40 do 50 centesimov kilogram. Zdaj so pa nekoliko dražje.
Dnevna no¥ice.
—	P. n. delegatom za pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu. Onim gg. delegatom, ki potujejo v Ljubljano na pokrajinski zbor, naznanjamo, da je dovolila južna železnica 50 odstotni popust normalnih voznih listkov III. in II. razreda osebnih vlakov od vseh postaj do Ljubljane in nazaj in to na ta način, da velja navadna enosmerna karta za vožnjo do Ljubljane in nazaj do vstopne postaje. Delegati se morajo izkazati pri blagajni in v vlaku z izkaznico Jugoslovenske Matice v Ljubljani, katera je bila odposlana vsem podružnicam z okrožnico štev. 8.
—	Prevoje. Volitev župana in svetovalcev se je vršila dne 21. maja. Za župana je bil izvoljen z 11 glasovi g. Lorenc Mav, posestnik v Imovici. Za občinske svetovalce so bili izvoljeni sledeči gg.: Franc Lončar, posestnik v Št. Vidu, Tomaž Justin, posestnik v Vrbi, ter Jožef Pristov, posestnik na Prevojah. Vsi izvoljeni so pristaši SLS, možje, ki bodo imeli za občino razum in srce. Možnarji so naznanjali našo zmago, »parte« pa pogreb samostojnežev, ki jih je njih lastno gospodarstvo tako temeljito pokopalo, da ne vstanejo nikdar več,
—	Sprejem »Hlahola« v Belgradu. Poročali smo o škandaloznem sprejemu čeških pevcev v Belgradu, danes pa prinaša-šamo vzroke, ki jih za tako slab sprejem navaja »Balkan«: »Čas, v katerem se z ozirom na glasovanje o ustavi nahajamo, poleg velikih skrbi z ene in apatije na drugi strani ni bil ravno najugodnejši, pa smo se zato nehote malo osramotili.«
—	Praznik sv. Cirila in Metoda v Mariboru. V ponedeljek večer bi se morala vršiti vojaška bakljada. Na ulicah je čakalo vse polno ljudi — zaman, vojaška oblast, ki je prireditev razglasila v večernih listih, jo je v zadnjem trenotku odpovedala. To je dalo povod raznim — tudi nepotrebnim komentarjem in kritikam. Kot vzrok se navaja, ker je vojaška godba vsled nepričakovanega obiska jugoslovanskih inženerjev le tem na čast koncertira-la v. Narodnem domu. Na dan praznika
zjutraj budnica, 21 strelov iz topov, ob 9.
uri pontifikalna sv. maša v stolnici ob soudeležbi zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. Po maši vojaška parada, pozornost je vzbujala težka artiljerija vzorno nastavljena na Glavnem trgu. Trgovine odprte, tudi nekateri uradi (sodišče) so poslovali, ker je nalog za praznovanje — kakor to že v navadi — dospel prepozno.
—	Izlet jugoslov. inženerjev v Maribor se je izvršil prav prisrgno. Na glavnem kolodvoru so delegate pozdravili dr. Lajnšič, dr. Poljanec, inžener Kukovec in odbor Slov. ženskega društva. V Grajski kleti je bila skupna večerja, v Narodnem domu pa koncert; v torek so napravili izlet v Ruše in na Falo.
—	Umrla je mati zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, gospa Barbara vdova Bauer v 87. letu svoje starosti. N. v m. p.!
—	Škofja Loka. V nedeljo, dne 29. majnika 1921 ob 2. popoldne se vrši javna tombola podružnice Jugoslovanske Matice n^ mestnem trgu v Škofji Loki — pri pogrnjenih mizah. Nad 100 krasnih dobitkov v vrednosti nad 15.000 K. — Pričakuje se obilne udeležbe. —
—	Stari in mladi Slovenci. »Slovenski Narod« piše: Vlada je odredila, da je Ciril in Metodov dan državni praznik. Praznovali so ga uradi, svetkovalo ga je vojaštvo, praznovale so ga šole, kaj pa so storili naši ljudje? Rekli so enostavno »Nak!« in so imeii odprte prodajalne in trgovine, po delavnicah in tovarnah pa so se vrtili stroji in delali so ljudje. — Ker že daje »Slov. Narod« naši javnosti lekcije, bi si ga dovolili vprašati, ali stroji v »Narodni tiskarni« niso tekli?
—	Prve velike lesne transporte s splavi po Dravi iz Maribora v Belgrad odpošlje v sredo ali četrtek lesna izvozna tvrdka »Drava« iz pristana v Melju.
—	Osebne vesti s pošte. Višji poštni oficial I. razreda Karel Pšeničnik je imenovan za višjega poštnega upravitelja pri pošlnem uradu v Zidanem mostu; poštna oficianta Fr. Brumec v Žrečah in Anton Glogovšek v Meži sta imenovana za poštarja. — Podeljena je odpravniška služba: na Brezovici poštni oficiantki Henriki Magajna, v Begunjah pri Lescah poštni odpravnici Apoloniji Lešnik, v Zgornjem Cmureku poštni odpravnici Anici Panek ter v Prosenjakovcih poštnemu pomočniku Antonu Švaglju. — Premeščeni so: poštar Vekoslav Božič iz Vidma pri Krškem v Žirovnico, poštar Ivo Svetina iz Žirovnice v Videm pri Krškem, poštni ofi-ciant Štefan Derganc iz Dol.Lendave v Ptuj, poštna oficiantinja Ana Benedek iz Ljubljane v Maribor, poštna oliciantka Elza Piščanec od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Ljubljani ter sluga Leopold Aubič iz Ljubljane v Gor. Rdagono. — Poštni službi so se odpovedali: poštni praktikant Anton Kuralt iz Ljubljane/' poštna oficiantka Marija Sluga pri poštnem uiadu Slovenjgradec in Danijela Tavčar pri poštnem uradu Maribor 1. — Odvezana je poštne službe potaaoaficiantka Matilda Trstenjak v Mariboru. — Uvrščeni sta v oficiantski stalež poštarica Amalija Sajovec v Ljubljani in pa odpravnica Elizabeta Deu v Kranju. — Trajno upokojena je. poštarica Lavoslava Strličeva v Žireh. — Umrla je poštarica Josipina Zaveršnik v Št. Petru v Savinjski dolini.
—	Idealni cestni prizori. V Mariboru se v zadnjem času čimdalje bolj množe sicer isti, le po osebah različni prizori: Jugoslovanski častnik gre po ulici z damo v živahnem nemškem razgovoru, Nasproti pride narodnjak, narodnjakinja, ustavi častnika s primerno opazko. Kratek, buren prepir, konec: zaušnica. Ee tak idealen prizor se je odigral v soboto v živahni ulici. Kapitan, znan po svojih bravurah v Dolomitih in po svojih člankih v >Marb. Zeitung«, se izprehaja z učiteljico in oba govorita nemško. Nasproti jima pride bančni uradnik, ju ustavi s pridigo, da je škandal za jugoslov. častnika in še večji za učiteljico, da dajeta tak zgled za narodno zavednost. Par ostrih besed in narodno-zaveden uradnik je dobil svoje plačilo z >gorkoc — po obrazu. Kje bo ta prizor našel svoj konec, ne vemo. Saj niti ne vemo, kdaj bo sploh vseh teh idealnih cestnih prizorov v Mariboru konec.
—	Draga rubež. K trgovcu Francetu Korošcu v Gornji Radgoni je prišel občinski sluga rubit neko terjatev okrajne bolniške blagajne v znesku 56 K. G. Korošec je bil ravno tedaj slabe volje in je javnega organa zavrnil z neprimernimi besedami. Sledila je ovadba in sledile so preiskave in nazadnje obtožba in opetovane razprave pri okrožnem sodišču Maribor. Med tem je ovaditelju že postalo žal, on sam je obžaloval, da je bil tisti trenutek tako uradno občutljiv, skušal je svojo žrtev rešiti posledic paragrafa 104 srb. zak. — pa ni šlo. Morala bi se vršiti še ena razprava, ki bi pa le še povečala stroške — pomagala pa nič. Zato je Ko-roscc raje prosil za milostno sodbo in te je bil tudi deležen. Namesto po § 104 srb. zak. in v luknjo, je bil obsojen samo po § 314 avstr. k. z. na 1000 kron globe in seveda vse stroške, ki znašajo tudi okrog 4000 K.
—	Žgoše pri Radovljici. Ukradena je bila ponoči iz hleva breja krava kmetu Resmanu. Vse se je ustrašilo da so se velike tatvine zopet pojavile. Še bolj smo se zavzeli, ko smo slišali, da je kravo odpeljala neka ženska in jo hotela v Podbrezju zamenjati, kar se ji ni posrečilo, ker se ni mogla izkazati s potnim listom za živino. Dasi je zbežala, so jo kmalu izsledili: bila je sestra gospodarjeva. Sedaj živi na Brezjah in je v stiski storila ta nepremišljeni korak.
—	Državna razredna loterija. Čitajte današnji oglas »Medjunarodne banke d. d.«, Zagreb, Ni-količeva ulica 7 in si naročite zaželjeno številko pravočasno dokler ni razprodano.	1747
Koroško.
O binkoštnih praznikih je bilo v Celovcu z velikim pompom napovedano a z manjšim vsp^hom dovršeno zborovanje: »Deutsc'" hutzbund u. Sudmark-Ta-gung v ške ljudske stranke. — Kaj je bil 1« lj tega zborovanja, nam povedo zac ii pozdrav, himne v »Freie Stimmen lavnostni binkoštni številki 108. z dr. laja:
A 11 e	c i n Ziel vereinen,
So we	clie Zunge klingt —
Dann	ld der Tag erscheinen,
Der u -^u Alldeut^chJand br
Na tem zborovanju je bilo kakih 4 0 0 g o -
sto v iz Nemčije, in precej veliko iz dežel avstrijske republike. — Med Korošci samimi pa ni bilo pričakovanega navdušenja, kar potrjujejo celovški listi sami. O tem priča najbolje poročilo »Karntner Tag-blatta« o neizogibnem sprevodu narodnih noš (Trachtenumzug), o katerem pravi, da kaj takega ne sme biti teatralično in prirejeno po pustni navadi (faschingsmassig). Najlepše narodne noše niso bile zastopane; med temi ne Ziljani in Ziljan-k e. Večino so tvorili celovški preoblečen-ci. Par fantov je neslo velik napis: Brez Mežiške in Kanalske doline ni nedeljene Koroške!
* * *
»Klagenfurter Zeitung« piše v 107. št.: »Slovenec« piše, da je dal Koroški Hei-matdienst po zločinski roki zažgati posestvo Miglarjevo. Nadaljujoč pravi, da je dal Heimatdienst občini Važenberk 50.000 K, da se zopet sezida poslopje, razen tega pa da je priredil še zbirko za Miglarjevo družino. — Kdo bo verjel, da je prišel ta dar iz golega človekoljubja, če bi se ne čutila gospoda kriva?
* » *
O glasovanju za priklopi-tev na Solnograškem priobčujejo »Freie Stimmen« dopis iz Solnograda od 17. maja, kjer poročajo, da je bilo ta dan ondi zborovanje ogromnih ljudskih množic za priklopitev k Nemčiji, in da se na vsak način vrši glasovanje 29. maja. Predsednik zborovanja, deželni svetnik Christoph je dejal, če je ljudstvo prisiljeno, da si odtrga svojo pravico tudi iz neba. Dan pa je prišel in ljudstvo zahteva svojo pravico. — Kot zastopnik Tirolske je govoril šefre-dakter Gilbert za priklopitev in naglašal, da ta država — Nemška Avstrija — nima možnosti življenja. Rešitev ljudstva je le v priklopitvi k Nemčiji. — Pečal se je obširno tudi z vkorakanjem jugoslov. vojaštva na Koroško in pomiril zborovalce, češ, da Belgrad tega ne namerava. Po končanem zborovanju sta od množice pozvana namestnika deželnega glavarja Rehrl in Preussler izjavila, da so kršč. socialci in demokrati za priklopitev.	F. K-n.
novice«
lj Slovo »Lisinskega«. Po izredno dobro uspelem koncertu je hrvatski pevski zbor »Lisinski« odpotoval včeraj ob 12. uri proti Zagrebu. Na kolodvoru se je zbrala velika množica občinstva in zastopnikov ljubljanskih društev, ki so se prisrčno poslovili od dragih nam bratskih gostov iz Hrvatske in jim ob odhodu vlaka priredili burne ovacije.
lj Umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu občinstvo iz Ljubljane in tudi z dežele še precej dobro obiskuje, kar je popolnoma umljivo, kajti razstava je v vsakem pogledu izredno zanimiva in poučna. Na njej so namreč zastopane vse struje, od najnatančnejših formalistov do najskrajnejših simbolistov ali kakor bi jih že imenovali. Podaja nam precej točno sliko razvoja naše slikarske umetnosti in zato priporočamo našim čitateljem, da si jo ogledajo. Odprta je vsak dan od 10.—12. in 15.—18. ure.
lj Iz gledališke pisarne. Radi obolelosti gdč. Thierryjeve se vprizori danes opera »Dalibor« (Red E) mesto »Carmen«.
lj Državni stanovanjski urad se preseli dne 27. in 28. maja 1921 iz mestnega dekliškega liceja v nove poslovne prostore na Dunajski cesti št. 40 (vogal Ceste na južno železnico); stranke se ta dva dni ne sprejemajo. Poslovanje v novih prostorih se prične 30. maja 1921. Stranke se sprejemajo v stanovanjskih zadevah vsak ponedeljek, sredo in petek od 9—13. ure; drugi dnevi so rezervirani za komisije, seje in za reševanje.
lj Obrtniki, trgovci in drugi delodajalci, ki imajo pravico voliti prisednike v obrtno in prizivno sodišče, se opozarjajo, da se dobe tiskovine za prijavo obrti in delavcev ter drugih delojemalcev, od srede 25. do vštetega 31. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu. Tiskovina stane
1 krono. Ravnotam se oddajajo tudi izpolnjene prijave. Priporoča pa se, da prineso izpolnjene tiskovine delodajalci sami, ali pa kak drug sposoben namestnik, ker se bodo nepravilno izpolnjene prijave kratkim potom vrnile prinesilcu v popravo z navodilom, kako je treba prijave izpolniti. Iz teh tiskovin je tudi razvidno, komu pristoja pravica volitve v obrtno sodišče in v katerem razredu voli posamični obrat, kakor tudi katere spore med delodajalci in delojemalci razsoja obrtno sodišče itd. Končno se še opozarja, da niso delodajalci obvezani prijaviti le svoje obrate, temveč morajo v izogib kazni prijaviti tudi vse delavce in druge uslužbence, ki imajo pravico voliti v svoji skupini prisednike v obrtno sodišče. Rok za prijavo poteče dne 31. maja 1921.
lj Koncert v hotelu Tivoli v četrtek dne 26. majnika dopoldne od 10. do 12. ure. Popoldne od 16. do 20. ure. Vstopnina prosta.	(k)
lj Mestni dohodiustveni urad je radi snaženja uradnih prostorov v soboto, dte 28. t. m za stranke zaprt.
lj Podružnica Ferjalnega Sareia na realni gimn. v Ljubljani priredi koncert dne 31. majnika ob 8. uri zvečer v telovadnici realne gimnazije na Poljanski cesti. Vabimo vse prijatelje mladinskega pokreta, da se tega koncerta udeleže. Vstopnina: sedeži po 3 dinarje, stojišča t din.	(k)
lj Javno cepljcnje se je vršilo od 5. aprila do 14. majnika 1021. Cepljenih je bilo v tem času 42.371 civilnih oseb, od teh prvič 1883, ponovno pa 40.488. Resnih komplikacij pri cepljenju ni bilo, cepilo je bilo prav krepko učinkujoče.
lj Neprijetnosti vinskega bratca. Gospod France Š. se je nasrkal rujnega vinca in je v najboljši volji šel po Dolenjski cesti proti Rudniku; na Grk-manovem oknu so mu pa bile napoti cvetice in vrgel je prsteno posodo z okna po tleh. Moža so prepeljali k policiji, kjer je plačal za ubito posodo 20 kron, za »pijanost< 150 kron in imel bo sitnosti še pri sodniji.
lj Za vnuke se je potegnila gospa Magdalena R • pri varstvenem sodišču, češ, da jih tepo in grdo ravnajo z njimi. Prizadeti gospod je gospo R. tožil. Pre drazpravo je nasprotnik gospe R. rekel, da se poravna, če plača nasprotnica 500 kron za Jugoslovensko Matico, 500 kron pa za Naš glas. Zagovornik gospe R. dr. Furlan je to odklonil, nakar je sodnik razglasil sodbo, s katero je bila gospa R. obsojena na 200 kron globe.
lj Razžaljeni obmejni komisar. Gospod obmejni komisar Ujčič je tožil zaradi žaljenja časti gosp. Stjepana Radanoviča, ker je ta vložil proti njemu pri notranjem ministrstvu v Belgradu vlogo, v kateri je v preeej krepkih izrazih grajal komisarjevo postopanje proti njegovi sestri. Vlogo jo odposlal g. Radanovič dne 17. oktobra lani, za njeno vsebino je izvedel Ujčič koncem oktobra: 30. novembra mu je ministrstvo dovolilo tožiti g. Radanoviča, ki je prišel na razpravo pri okrajnem sodišču brez zagovornika. Sodnik, še bolj pa zastopnik g. Ujčiča sta prigovarjala g. Radanoviču, naj žalivke prekliče in plača stoške; sodnik je še pripomnil: Saj pravzaprav v tej zadevi nisem pristojen soditi jaz, marveč sodišče v Belgradu. Zgovornim besedam Ujči-čevega zastopnika se je konečno g. Radanovič udal in je preklical žalivke, na kar je razglasil sodnik oprostilno sodbo.
lj Tatvine. Ivan Bergant iz Torova je bil pri deželnem sodišču obsojen na 6 mesecev ječe, katere kazni pa ni še nastopil. Policija ga je pa aretirala, ker je pred tremi tedni ukradel svojemu sodelavcu Josipu Klemencu obleko, vredno 2000 kron in jo prodal za 310 kron. Pri Bergantu so dobili še 186 kron denarja. — Ker je ukradel površnik Karlu Nemecku, je bil aretiran Ivan Grežar, kateri je prišel pred 4 tedni čez demarkacijsko črto v Ljubljano. — Pri Vodniku Antonu na Vidovdanski cesti je bila izvedena podstrešna tatvina, dasi straži dvorišče zelo hud pes. — Podstrešni tatovi so tudi v Gradišču št. 2 v podstrešju okradli podrav-natelja okrajne bolniške blagajne g. Ivana Kocmur-ja in gospo Ano Rape.
Socialni vestnik.
Rudarska stavka na Angleškem traja dalje. Oficiozna pogajanja med delavci in delodajavci, ki se vlečej že mesec dni, se vendar-le približujejo h koncu, časopisi menijo ,da se je med obema strankama našla skupna podlaga in se generalna debata začne prihodnji teden.
Delasposobnost ruskega delavstva še vedno stoji na nizki stopinji. Posebno se to pozna v rudarski stroki, ki zahteva bolj kot druge panoge proiz-vodstva delavoljnosU. Po državnem preobratu leta 1917. proizvodstvo kamenega oglja in antraejta stalno pada. Leta 1916. je znašalo 1732, leta 1917. 1510, leta 1918. 541, 1. 1919. 338, I. 1920. 273 milijonov pudov. Proizvodstvo je torej od leta 1916. padlo v celem za 60 odstotkov, dasi se je število delavstva baje povečalo. — Seveda so še drugi vzroki.
Kongres za prcbivalstveno politiko so vrši te dni v Kolinu. Znani filozof S c h e 11 e r je govoril o tem, kako na rast in padanje prebivalstva vpliva med drugim tudi svetovno naziranje. On meni, da ne povzroča neprestanega padanja rojstev užitka-željnost, skrb za gospodarsko osiguranje že rojenih otrok, strah pred razkosanjem premoženja, gospodarska beda vsled draginje, 6krb za fizično zdravje žene, marveč bistveno kapitalistični duh, ki ga je najbolj razvil kalvinistični protestantizem. Velika premožnost in visoko število otrok ne gre skupaj, zato se kapitalizem boji prirastka družine. Govornik se boji, da se bode zopet okrepil mal-thuzianizem. Kot protipripomoček priporoča: poglobitev krščanskega svetovnega nazora, poudarjanje askeze in navajanje mladine k idealu spolne vzdržnosti. — Prof. Lindeman je obravnaval vpliv socialnih razmer na to vprašanje. Čim slabše gospodarske razmere, tem bolj pada število zakonov. Od leta 1870 do 190G je število zakonov v Nemčiji rast-lo, od leta 1906 naprej pa zopet pada. V omenjeni dobi je prebivalstvo naiastlo od 40 milijonov na 68. Zato je bilo treba razširiti območje prehranitve potom ekspanzivne zunanje politike. Vojna 1914— 1918 je pa to zopet uničila, prehranitveno območje za 60 milijonov Nemcev se je zelo zožilo. Zato se govorniku zdi, da se ne sme iti za kvantitativnim povečanjem prebivalstva, ampak za okrepitvijo obstoječega. — Profesor von Gruber je priporočal vzgojo fizično krepke rase. Meni, da se ima preprečevati ploditev fizičnih in duševnih slabičev potom nasilne izolacije idiotov, padavičarjev, slaboumnih, tipičnih zločincev, beračev po poklicu in pijancev iz navade. — Pater jezuit Muckermann je svaril pred zakonom med sorodniki, priporočeval zakon iz globoke ljubezni, zavračal pa lahkomišlje-no sklepanje zakonov, kjer zakonska nista socialno osigurana, zlasti kar se tiče stanovanja, obsojal zakon med jetičniki, alkoholiki in sifilitiki, zahteval pametno spolno vzgojo mladine in kakor predgo-vornik postavil za ideal bolj kakovost nego številnost potomstva. — Gospa Neuhaus inJager, župnik H o p p e in vladni svetnik dr. B r u n n e r so žigosali prostitucijo in javno nenravnost tiska, veseličnih prireditev, izložb ter kina. Kapitalistični duh je ponižal nravi naravnost do živalske stopnje. Tu je treba organiziranega boja vse javnosti. — Veliko se je govorilo o novem zakonskem načrtu glede blnginjskrga varstva mladino, (Reichsjugend-wohlfahrtsgesetz), ki se v kratkem uzakoni. Glasom tega zakona bo država odslej skrbela za telesno zdravje in blaginjo nezakonskih otork, slabotnih in siromašnih otrok, njihovih mater itd.
Brezposelnih delavcev je na Angleškem sedaj 1,920.500. Velik del odpade na stavkujoče rudarje. Samo pol dne dela 1,095.999 oseb.
Katoliški vestnik.
a Stolna Vineencijeva konferenca, kateri se priključijo tudi člani >Katoliške Lige«, se zbere k stolni procesiji točno ob pol 9. uri na Vodnikovem trgu ob Jugoslovanski knjigarni. Gospodje, ki bi se radi udeležili procesije, pa nimajo določeno skupine, se vabijo, da se priključijo naši skupini.
c Rim se zopet oživlja. Meseca aprila so došle v Rim sledeče romarske skupine: Večji oddelek katoličanov iz Šlezije, odposlanstvo zveze katoliških trgovskih združenj iz Nemčije; skupina Holandcev. V maju je obiskalo Rim 350 holandskih katoliških železničarjev; sv. očetu se je poklonilo odposlanstvo 40 francoskih dam in še razna manjše skupine.
Prosveta.
pr Viljem Burmester, znani violinski virtuoz, katerega predvajanja se odlikujejo posebno po globokočutnosti in melodijoznosti, koncertira v. Ljubljani dne 1. junija, v Zagrebu dne 3. junija, v Celju dne 5. junija, v Mariboru dne 6. junija. Od tu nadaljuje turneje po celem Balkanu. Točnejši spored bomo pravočasno objavili.
pr A. Mclik, Jugoslavija, Zemljepisni pregled I. del. »Pota in cilji« 5. in 6. zv. 1921. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 8° str. 282. Cena mehko vezani knjigi na finem papirju 60 K, broš. na slapšem papirju 42 K. Poštnina mehko vezani knjigi 3 K, broš. 2 K ne priporočeno. Knjiga so naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna uL štev. 6.
Orlovski vestnik.
Viško orlovsko okrožje priredi v nedeljo d29, m-a'.a t- '' p0p0ldne javno telovadbo Brezovici. Vabimo odseke sosednjih okrožij, da se te važne prireditve udeleže v obilnem številu. Viški Orli odhajajo z društveno godbo proti Brezovici ob pol eni uri popoldne, Bog živi!
Te dni se je razposlal Orlovski Odbornik b raznimi drugimi predmeti po povzetju, na kar opozarjamo bratske odseke.
Turistika in šport.
Nogomet. Na prostoru Ilirije se vrš! danes ob pol 18. url trening-tekma med rezervo Ilirije in I. moštvom Svoboae.	(jy
Malnaueiš& poročila«
VELIZAR JANKOVIČ PRI PROTIČU,
Belgrad, 25. (Izv.) Velizar Jankovič je danes takoj po svoji demisiji obiskal Stojana Protiča in mu poročal o političnem položaju.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad 25. maja. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, kateri je prvič prisostvoval novi vojni minister general Hadžič. Minister Draškovič je izročil svoje posle Svetozarju Pribičeviču. Razpravljalo se je tudi o krizi v vladi.
VELIKA STAVKA V PRAGI.
Praga, 25. maja. (Izv.) Mezdnemu bo, ju kovinarjev so se pridružili tudi delavci Poldihutte. Sedaj stavka 30.000 delavcev. Delavci so odločeni, da vztrajajo do skrajnosti.
OTVORITEV PAR0PL0VBB PO VLTAVI.
Praga, 25. maja. (Izv.) Jutri se bo slovesno otvorila paroplovba po Vltavi. Ob tej priliki bosta krščeni tudi vladni ladji »Sokol« in »Vltavan«.
■ "i
DOGODKI NA PORTUGALSKEM.
LDU London, 25. maja. (Brezžičrio) Iz Lizbone poročajo, da je Baros odklonil sestavo vlade in da je bil z njo poverjen Au-gusto Soares.
POLJSKA VLADA ODSTOPI?
LDU Varšava, 25. maja. (Brezžično) Govori se, da namerava kabinet odstopiti.
ČIČERIN O VERSAILLESKEM MIRU.
LDU Varšava, 25. maja. (Brezž.) čičerin je baje razposlal ruskim zastopnikom v Evropi okrožnico, v kateri izvaja, da je mir v Versailesu brez pomena, da se sedanje obnovitve v Evropi ne morejo smatrati za obvezne, a da se Rusija začasno ne bo vmešavala v poljsko-nemške spore, temveč si bo ohranila proste roke za slučaj spora med Nemčijo in Francijo.
DENARNI TRG.
Zagreb, 25. maja. (Izv.) Na denarnem trgu vlada zadnje čase velika rezervira-nost. Le redki so, ki se zalagajo z devizami v špekulativne svrhe. Te dni se je pričakoval močen dvig naše valute. Pričakovanje se dosedaj ni obneslo. V Curihu je padla deviza Zagreb od včeraj do danes od 4.65 na 4.50. — Dolarji zopet rastejo. Tendenca je čvrsta.
Za ves naš denarni trg je merodajns dunajska borza, ki popolnoma vpliva na belgrajsko in zagrebško borzo.
Na Dunaju se je danes deviza zopet; močno ponujala. Po borzi je devica Zagreb padla od 454 na 449.
BORZA.
Zagreb, 25. majnika. (Izv.) Devizej Pešta 57, Berlin 206—207, Italija 687—688, London 502—510, New york 125—126.25, Pariz 1068—1078, Praga 186.50, Dunaj 22—22.05, Ziirich 22.25—22.40, Napoleoni 418—420. Valute: Marke 215, funt str< 470, dolar 123.50—124, čsl. K 190, avstr., K 22—23, lej 220, ital. lire 670.
Dunaj, 25. maja. (Izv.) Devize: ZagreS 451—455, Belgrad 1801—1821, Berlin 944 —950, Budimpešta 253—256, Milan 3120 —3140, Praga 845—851, Newyork 569— 573, Pariz 4905—4945, Curih 10.205.50—* 10.262.50.
Curih, 25. maja. Devize: Berlin 9.25, Holandija 198.50, Newyork 557, London 22.14. Pariz 48.35, Milan 30,62, Bruselj 48.35,' Madrid 78, Praga 8.25, Budimpešta 2.50, Zagreb 4.50, Bukarešta 9.60, Varšava 0.60, Dunaj 1.37.5, avstrijske krone 1.02.
Starejša, kuhanja, Šivanja in vseh hišnih opravil zmožna samka se sprejme kot
samostojna jJOSPOdlDjO v iJublSni."-ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod »Hišna gospodinja 69^«_
lhfh, Movib desk>" hlodov
30 m' pih, suhih,
se ugodno proda. Več pove Štefan Er» mah, Št. Vid 4. nad Ljubljano.
SODO leuiovflno
mesečno išče inženir
________________ s soprogo brez dece.
Visokost najemnine postranska stvar. — Ponudbe na Hotel Tratnik soba št. 10 Inženiru R. P.
Manama JI i se ceno proda. Naslov DlOUUjlIU M. 4 pove upravništvo Slo-
vcnca pod St. 1843. _
DPfllla CD* dobro ohranjen šivalni stroj nllUU JC. S1NGEB, omare, štedilnik, ogledalo, električni lestenci, železna postelja, obleka, razno pohištvo in otroške igrače ter otroški pisalni pulti. Ogleda se v petek in soboto od 3. do 6. ure v Knaf-ljevi ullčt St. 10, podstrešje._
1 enalnirn 2 orehovi in 1 iz mehkega J j|lullllub lesa kompletno fino delo po najnižji ceni prodam takoj Ivan Aud-lortc, Kolizej, Gosposvedska cesta 13. vrata Št. 38.	1845
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu do-padlo, dne 25. t. m. ob 9 uri dopoldne poklicati k sebi našo srčno-ljubljeno soprogo, predobro mater in sestro, gospo
Katarino Nastran
posestnikovo soprogo
po dolgi in mučni bolezni, prevideno s tolažili sv. vere v boljšo življenje.
Truplo preblage pokojnice se prepelje iz Ljubljane, sanatorlj .Elisabetinurn* na Homec, kjer se bode vrSil pogreb v petek, dne dne 27. t. m. ob 9 uri dopoldne iz hiše žalosti, Homec št. 29, na farno pokopališče.
Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
NA HOMCU, dne 25. maja 1921.
Ivan Nastran,
soprog
Vida,
hči
Frančiška Koželj Herle
sestra.

K Brez posebnega obvestila.
^sig^sa HilESS!
Globoko potrti javimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je iskreno ljubljeni soprog in predobri, pres-krbni oče, oziroma stari oče, brat, svak, tast in stric, gospod
lodlc
po dolgi, hudi bolezni je dne 24. maja, previdens s vetimi zakramenti mirno zaspal v Gospodu, 74 let star.
Truplo preblagega pokojnika prenesemo v petek 27. maja, ob 10. uri z Lahovega na pokopališče pri Fari na Blokah.
Svete maše zadušnice bodo darovane v farni cerkvi sv. Mihaela na Blokah.	, . , ,
Lahka mu tako vroče ljubljena domača gruda in blag mu spomin!
Lahovo, 25. maja 1921.
Rodbini Modic -Trobiš.
Zahvala.
Vsem, ki so čutili z menoj in z mojimi sorodniki prerano, nenadomestljivo, prebridko izgubo moje preljubke, nepozabne ženke
TONCE
kakor tudi za prekrasne cvetke in zadnje spremstvo se tem potom najiskrenejše zahvaljujem.
MARIBOR, 20. maja 1921.
KAROL GOLOB
dirigent ,,Jadranske banke" podružnice Maribor.
enonadstropna, 15 let stara, 10 IE Ju» sob, 3 kuhinje, 1 klet, vrt i. t. d. se radi rodbinskih razmer ugodno proda pri Alojziju Plnter, Slov. Bistrica.
išče za takojšnji nastop Kranjska ivornl-cr. željezne i bravarskerobe, Kamnik.
Proda se čisto krvna , €
siara 1 leto. Poizve se na Rimski cesti št. 11. — Istotam se proda skoro novo
>BRS
8
kraste, lišaje odstranjuje pri Človeku in živalih ttaftofimaziiG, k! je brez Uuha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri TRNKOCI, lekarna LJubljana, Slovenija.
I/fin Lnni dobro ohranjen fotografični nUU RU1JI aparat 13X18. Ponudbe pod šifro Aparat 1848 na upravo Slovenca
Več rabljenih
doofiDles, SiuaflKiih stroje® fin otroških uozi£koo
v dobrem stanu se ceno proda. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Ogleda se lahko vsak dan od 12.-2. ure popoldan.
Cofla. popolnoma samostojen delavec tjUUUl se sprejme v stalno službo. Z lastnim orodjem ima predaost.;Ponudbe na veletrgovino vina Milko Jesih, Ljubljana, Florjanska ulica 30.	1846
za tovarne sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani.
Tovarna
JOS. REICH
Ljubljana, Poljani nasip4. Podružnica: seMiirfiova ul.4.
PODRUŽNICE:
Barva vsakovrstno blago.
KemlCno čisti obleke.
Svetlolika ovratnike, za-
pestnice in srajce.
MARIBOR
Gosposka ul. 38.
NOVO MESTO
Glavni trg.
KOČEVJE
štev. 39.
□□□□□□aaaaaaanaaaaaaannaacia
jSIB - R. rhnzinger — m
DU UD	Ljubljana, Cesta na juž. žel. 7-9.	UU UU
U OD Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, UU UU GD DD	podjetje za prevažanje blaga južne železnice.	^
Ljaaaaaanaaaaanaaanananaaaaa
II
ORIENT"
družba z o. z. preje
Brata Eb erl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
V. MARSANO Telefon St. 226
ZAGREB NikolUeva ul. 8
Moderne tvorniške naprave Stroji za vse industrije
Precizno in navadno orodje
Zastopnik prvorazrednih tvornic Prodajna poslovnica za Jugoslavijo
a. KOT, A. G. WSEN Sil.
Hidraulične naprave Motorji vseh vrst Naprave za mline
Izuszna družba Impex o Lfnbljani je ustanovila
svoje podružnice in sicer:
1.	Novi-Sad za nakup žita in prašičev.
2.	Dunaj, Obere Donaustrasse 17 za prodajo zlasti žita, živine in mesnih izdelkov, ter za nakup vseh industrijskih potrebščin v Avstriji in Nemčiji.
3.	Ekspoziture v Berlinu, Trstu in Boznu za prodajo živine in mesa.
Za zastopstvo so na razpolago jugoslovanski trgovini in industriji za komisijonalno prodajo in nakup proti mali proviziji. Vse te posle bodo izvrševale te organizacije najvestnejše in najsolidnejše.
RTA EBERL
staroznana črkoslikarska in pleskarska delavnica LJUBLJANA, Igriška ulica štev. 6.
Skladišče usr&ia
Schreiber 1 Mayer, Zagreb
JuriSičeva ulica 24. — Telelon 2 — 81.
Zahtevajte ceuike!
priporoča s^oje bogato skladišče usnja ter vseh potrebščin za čevljarje, opankarje in jermenarje in vseh vrst v stroko spadajočih postrebščin. Solidna in brza postrežba. — Tvorniške cene.
brzoparobrodov za Severno Ameriko in Canado.
m - mw york -
Spremembe se pridržijo brez posebne objave.
SPEDiCBJSKA TVRDKA
V
na RAKEKU
izvršujo najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocnrinjeuje.
Največji in najhitrejši parobrodi na svetu.
Od Ctierbourg-a do New Yorka		Parobrod
sobota sobota četrtek sobota	4. junija 18. „ 23. „ 25. „	Aquitania Imperator Saxonia») Aquitania
Največji in najhitrejši parobrodi na svetu.
Infnrmariid 7a nnlnifro' Len",macMet Vsak potnik mora imeti predpisani potni list, vidiran od naj-lilllft lllulijU Lil IlUlIlIntj. bližjega amerlkanskega konzulata (Zagreb, Jezuitski trg 1) dalje od konzulov istih držav, skozi katere se mora potnik voziti do luke ukrcanja. — Do nadaljnega se morajo vsi potniki II. in III. razreda podvreči 12 dnevni karanteni v luki ukrcanja, vsled tega je potrebno, da se potniki ki potujejo preko Cherbourg-a zglase za odhod pri zastopstvu 18 dni, in oni kt potujejo preko Trsta 14 dni pred odhodom parntka.	») parobrod „Saxonia" vozi do luke Halifax (Canada).
Natančoeja pojasnila dale: Zoslopslvo Cunard Line, Ljubljana, Kolodvorsko ulica Slev. 26.
2. državna razredna loterija
Prvo žrebanje
15. in is. julija 1.1.
5 premij!
Igo.ooo srečk = So.ooo dobitkov
Absolutna sigurnost in državno jamstvo.
v teku pet mesecev
izžrebalo se bode
69mifOHOD
160.000 K
brez vsakega odbitka v gotovem denarju.
Z eno srečko se more dobiti:
Priporočamo sledeče, še ne> prodane srečke na izbiro:
88.775
93.208
93.248
94.681
|98j
604
8.003
12.980
14.455
15.491
18.564
24.652
34.703
3B
.460 |
38.789
44.803
49.543
52.995
Cena srečk za vsako Izbiro:
Četa srečka
Dinarje* 48'— ali Kron 192-—
Polovica srečke
Dinarjev 24'— ali Kron 96'—
Četrtina sreCke
Dinarjev 12'— ali Kron 48'-
Osmina srečke
Dinarjev 6'— aH Kron 24'-
Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju Hitra in točna postrežba.
Naročila iz cele države na sloviti na uradno Glavno ko-lekturo državne razredne lo terije.
trodna Ha l i
(Oddelek razredne loterije)
Zagreb,
NikoliCeva trtica 7. Galeva olica 8.
Telefon 11—19 in 23-98.
izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v LJubljani,
Jugoslatanaka liakaoui « Ljubljani,