Pavel Keller: (I. nadaljevanje.) .( «» Skrivnosfni slndcnec Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Okrog tega studenca so predli Ijudje pripo* vedkc in legende. Seveda so jih v tem. novom času, v čigar žarki luči izumirajo stare pravIjične postave, ko grcdo stara sporoi.ila v pozabo, ko ginejo častitljivc navade, pripovedovali le še otrokom. Tako je pripotovala presveta Dcvica čez vroCe polje, da bi pomagala revnim Ijudem in je prišla do tcga studenca, iz kateroga je vrcla tcdaj še hladna, mirna voda. Tam jo prcsvota Dcvica pila. Pri tem pa ji je padel v studcner zlati nakit in v lijem leži še do današnjega dne. Studencu pa jc zaradi te veiike gasti postalo čisto vroč-c in sedaj od vesolja >>kaklja proti ncbu,.dan in noč, polc.ti in pozimi. »Ni tako«, je rekol oče Blažun, »čisto drugače jc res; živcla je čarovnica, ki jc bila pro- jena, da bi si grela vodo; zato je šla in začarala studenec in sedaj vre vrela voda na dan. Colnai-jevi še danes hodijo z velikimi vrči po njo, da pomivajo posodo v njej.« »Vse to je neumnost«, se je smejal mesar. Debeljak. »Saj vendar veste, da je med Karlom IV. in »zlato bulo« nekaka zveza. To zlato bulo je cesar, ;ko je bil še pogan, vodil na vseh svojih potih s seboj, kakor judje zlato tele. Kar naen-krat pa se je poganstva naveličal in sc je dal krstiti pri tem studencu. Zlato bulo pa je prekopicnil v' studenec. Zato studeneG sedaj borbota in prha kar divji. To vsak laliko vidi na mehurjih, ki se dvigajo iz njega.« »Dcbcljak«, ga je poucil nckdo iz mesta, »vi se motite. Zlata bula Karla IV. n. bila žival, ampak postava. Na pergamcnlu, na <katei'em je bila napisana ta postava, je bila pritrjena zlata puščica kot pečat. In tak pečat so i-meiiovaii todaj »zlato bulo«. Vsa poshiva so jo imonovala potcm »zlata bula«.« »Čcnče«, je rekel Debeljak, »jaz sem slišal zgodbo od svojega starcga očcta. Ta pa jo bil star že devetdeset in dve Ieti. Tako stari Ijudje ne lažejo, ampak vedo kaj povedati.« No, to je bilo govorjenje in v glavnem le šala. Toda studenec so imeli ljudje v velikih čislih. Kdor je bil bolan na želodcu, jetrih ali pa na žolču, je prišel k studencu pit, ali pa je prišel po vodo z velikimi steklenicami, da, celo s sodi. Colnarjevi so dovolili takim gostom posebno pot k studencu, po vrtu; toda že oče sedanjega gospodarja je dal nabiti desko z napisom: »Zasebna pot. Do preklica dovoljena.« Ponoči so pot do studenca zapirali z vrati. Jutro na kmetih. Ko mestni Ijudje še polegajo v pernicah, ko celo delavci še ne mislijo na to, da bi pohiteli v tovarne, tedaj gori v kmetskih hišah žc luč, v hlevih že krmijo živino, molzejo, čohajo konje. Zaspancev na kmetih ni. Ljudi, ki se še do osmih ali še dalje premetavajo po postelji, na vasi prezirajo. Gospod župnik sam mora stati že ob Sestih pred oltarjem. Poleti se prične delo ob pol štirih in traja brez oddiha — odračunan je le kratki ,as kosila — dokler sonce ne zatone. Ob petih zjutraj spi na kmetih le pes na verigi še; zato tudi ne uživa prav posebnega ugleda, ampak ga imajo za lenuha. Colnarjeva žena je v rani uri kuhala julio za ljudi, mlečno juho, v kateri je bil nadrobljen kruh v velikih kosih; nato so dobili še kavo in krub, namazan s presnim maslom, sirom, ali z mastjo. To je redilno in tekne. Colnarica je bila brlika, bolj okrogla žena sredi tridesetih. Gotovo je bila čisto zdrava, delavna h\ najpremožnejša gospodinja v okraju. Kljub temu je bila zarezana v njenem obrazu bolestna črta. Ali jc bila temu vzrok stiska vojnega časa, ki jo je prisilila, da je morala brez moža, ki je odšel v vojno, o&krbovati to velikansko posostvo sama? Z deklami in nekaterimi bolehnimi dninarji je morala gospodariti gtiri leta. Opravljala je hlapčevska dela, žela ob žetvi, podajala težke snope na visoke vozove, sama hodila za plugom in za sevnim strojem. Ali je bilo to? Ali pa jc bilo morda kaj drugega, fcar je krepko ženo napravilo onemoglo in žalostno? — V veliko kuhinjo je stopila ženska. »Dobvo jutro.« »Vi ste, Bogatcevka? Tako zarana?« »Po svojo Katrico sem prišla. Saj jc doma?« »Ne vem«, je rekla gospodinja tiho. »Ne veste? Gospodinja bi morala pač dobro vodcti, kje so ob petih zjutraj njeni ljudje.« _ »Že res — toda jaz no vem.« »Ali je zopet plesala?« »Jaz sem ji sinoči pvepovedala, da n<? smo iti tja. Če je le šla, ne vem. Pogledala bom v njeno sobo.« Bogatčcvka sc je sescdla na pručico in nacnkrat začela jokati. »Moji otroci! Moji otroci! Lepo in skrbno sva jih vzredila z rajnkim možem — odkar pa jc mrtev on —« Med jokom je zlezla čksto na ikup. Gospodinja je stala pred njo z negibnim obrazom in ni mogla spraviti besede iz ust. »Jernej je Sel — edini moj sin! Šel v širni svet, da ga nikoli več videla ne bom! Tu — tu — bcritc —!« Ponudila jc gospodinji pismo, ki ji ga jo bil pisal za slovo. Colnarica ga je s srepim poglcdom prebrala in ji ga nalo vrnila. »Da«, jo rekla. Sicer nobenc besede več. Kotel, v kateiem se je kuhalo mleko, jo začel prekipevati. Gospodinja ga je brezmiselno pori-< nila od ognja. »Moj sin — moj lepi, Ijubi sin! Kako vrl je bil — kako jc izdelaval šole — vcdno je bil prvi v razredu — vedno prvi — in nato v vojni -< kako se je postavil — takoj drugo lcto že je po* stal castnik — žclezni križ prvega razreda -•: dvakrat ranjen — cnkrat zasnt — z božjo pomočjo pa je bil rešen in je ozdravel. — Sedaj pa — ko je vojnc konec — ga je sramota pregnala iz domačega kraja, sramota, l.i jo je pripravila Katrica naši hiši; ni prenesel te sramote, bil je vedno tako tih in ponosen, hudo mu je bilo, da so gledali Jjudje nanj postrani in posmehljivo, Tedaj sem Katrico zavrgla. Pisala sem ji, v pismu sem ji pisala, naj le ostane tam, kjer je v. svoji nesnagi in pogubi; nič več se ne bom bri-< gala zanjo.« Žena se je prekinila v svojcm jadikovanju. Nekaj casa je sedela tiho, nato pa je dejala: »Štiri tedne sem prebila brez dekleta. Sedaj pa ne prenesem več. Le tega edinega otroka šc imam — in saj sern vendar mati. Zato sem prišla, da jo odpeljem od tukaj proč. Že zdavnaj bi bila morala to storiti.« Prišla je dekla v kuhinjo iiv Colncrovca ji Je naročila, naj popazi na zajutrek; da mora saraa govoriti z gospo Bogatčovo in da pojde z njo * zgorenjo sobo. — Ka.rica ni bila za navadno deklo v C.olnarjevi h.ši. Bila je bolj izobražena, nckaj časa jc ¦ho.lila tudi v.trgovsko šolo. Ko so je ptičela vojra, je prišla v službo kot opoi'a gospe C.olnarjcvi. Dclala na polju in doma ni, zato je bila pie- "ncžna; vodila pa je druga opravila. Naktipo\ala je in prodajala, plaCcvala računo, pošiljala opo- :minc,.se prerekala z davkarijo, ptaCeva-la poslora 'mczdo, pisala pisma. Bila jc nekaka oskrbnica. Medtcm ko sta šli po stopnicah goii, je rekla Colnarica: ;>Ce je Katrica doraa, lahko takoj odide z vami; tudi jaz hočem napraviti temu konec:« Šli sta po hodniku in i>otrkali na zadnja vrata. NoLeuega odgovora. r.uinavi<-a je mod vciil.im zvezkom kljnčev poiskala enoga in odprla z njim vrata. Soba je bila prazna, postclja nedotaknjena. »Ni je dom?. — šo ni prišla! -— Sedaj, ol. petiii zjutraj, pa je še ni nazaj! In vaš mož?« »Njoga še tudi ni domov.« >>Ta sramota! — Recitc mu, gospa, &aj za božjo voljo vendar ne bo res, kar šušljajo ljudjc — da Katrira — da moja hči —« ¦¦»Veni, kaj mislitc; če je to, kar govoro Ijudje, res, nc vom.« >:Tako daleč je prišlo tukaj! Moj Bog, .saj ¦vas-fvendar poztVain/gospa; saj vcndai- vem, da je bil; tuk.aj t%k.ied,:ko ste vi go.spodarili še tami. I.al-ko si tudi čisto' natanko mistim, kako vam rhora biti pri srcu.« . Daljc sledi. jj(!IiIji