—M         15        »«~
BECHSTIN SILVESTER:
Pravljice.
Mačica in pletilne igle.
I •*"     ^""""""¦"¦¦¦^O-^ ivela je uboga  ženica,  ki je šla  nekoč v gozd  suhih st$2F^\/J   drv nabirat  Na poti proti domu zagleda ubogo bolno jgTjkft    / /      mačico, ki je žalostno mijavkala pod nizkim grmom. gJ*®$ / /        Ženici se živalca usmili in jo nese domov. Šj/     /  / JčB>             ^a P0*'  J°  srečujejo   otroci  in  ko   vidijo,  da
Y     / /   J\jffl     nese ženica nekaj v predpasniku, jo izprašujejo:
/  /     <H!LJM^>              »Ženica, kaj pa nosite domov?"
/ /     fj^y^/\          Ko jim odgovori,  da je dobila ubogo ia bolno
'--------------------------'   mačico, jo  hočejo  otroci imeti;  usmiljena ženica je
pa ne da, ker se boji,  da bi je otroci ne trpinčili. Doma jo položi med staro obleko, kjer je bilo mačici prav mehko in toplo, ter ji da piti mleka.
Mačica je kmalu okrevala in ozdravela. Nekega dne pa je izginila.
Cez nekoliko tednov gre ženica zopet v gozd. Kako se začudi, ko se vrača domov in vidi na prav tistem mestu, kjer je bila takrat pobrala bolno mačico, prelepo gospo. Gospa ji namigne s prstom, naj stopi bliže, in ji vrže pet pletilnih igel v predpasnik. Ženica ne ve, bi se li zahvalila za tak majhen dar ali ne. Vendar vzame igle in jih položi doma na mizo.
Ko drugega dne vstane, dobi na mizi cele nove nogavice. Zvečer zopet položi igle na mizo in zjutraj dobi zopet nove nogavice. Tako se je zgo-dilo vsak dan, in igle so ji napletle toliko nogavic, da jih je lahko proda-jala in ob zaslužku dobro živela do svoje smrti.
Po njeni smrti so poželjivi ljudje sicer iskali čudotvornih igel, a ni jih bilo nikjer.
Jerebica.
Bogat trgovec je potoval po deželi in imel pri sebi bogat zaklad de-narja in blaga. Ker je vedel, da bo moral skozi velik gozd in se je bal razbojnikov, stopi pred kralja, mu da imeniten dar in ga prosi, naj mu da zanesljivega in pogumnega moža za spremljevalca.
Kralj izbere enega svojih vitezov, in ta spremlja trgovca po celi deželi.
Naposled prideta tudi v velik gozd. Vitez, ki ni bil poštenjak in je videl, koliko ima trgovec imetja, se odloči, da trgovca umori in ga opleni. Postavi se torej pred njega in mu reče: »Pojdi naprej!" Trgovec se pre-straši in ker ne sluti nič dobrega, noče slušati. Vitez potegne meč in reče: ,Mož, tukaj na tem mestu moraš umreti!"
»Oh, Jjubi vitez, ne stori mi nič žaJega," prosi trgovec; „0 umorn bi na vsak način zvedeli. In če bi ga ljudje ne ovadili kralju, ptice pod ne-bom bi mu ga gotovo!"
Ko to izgovori, se dvigne izza grma jerebica in zleti nad glavama obeh potnikov v gozd. Vitez se nasmeje. BPazi, trgovče, jerebica ravno zdaj
-^,   16   «—
leti h kralju in mu naznanja, da te hočem umoriti!" Še enkrat se ostudno nasmeje in odseka siromaku glavo. Truplo pokoplje, denar si pa prisvoji in se vrne na kraljev dvor.
Minilo je ravno eno leto. Neki lovec je nastreljal več jerebic in jih podaril kralju. Kralj si jih da pripraviti za obed in povabi k pojedini tudi vse svoje viteze. Naposled prinesejo sluge tudi jerebice na mizo. Vitez, ki je bil ubil trgovca, se spomni njegovih zadnjih besed in se začne smejati. Kralj ga radoveden vpraša, čemu se smeje? Vitez se brž zlaže in pove po-polnoma drug vzrok.
Čez nekaj tednov je bila zopet velika pojedina na kraljevem dvoru, in ko pridejo zopet jerebice na tnizo, se spomni navzoči vitez zadnjih besed umorjenega trgovca in se mora nasmejati. Kralj, ki je to zapazil, se začudi, a molči. Iz svojih kleti da prinesti najboljšega vina in ga pridno nataka veselim gostom.                  t
Ko so bili že vsi vinjeni, vpraša kralj viteza: _Četnu se vedno smeješ, kadar vidiš jerebice? Zadnjič mi nisi povedal resnice!"
Vitez je bil že preveč vinjen, in po pregovoru gre takrat resnica ven, kador gre vino noter. Hudodelec se spozabi in odgovori: BMoj gospod in kralj, ko je trgovec kričal, da podnebne ptice naznanijo njegov umor, je nama nad glavama zletela jerebica. Kolikorkrat vidim te ptice, se spomnim neumnih besed in se moram smejati."
Kralj tnolči. Drugega dne pa skliče svoje svetovalce in jih vpraša: BKaj zasluži tisti, ki ga postavi kralj za spretnljevalca potujočemu trgovcu, pa ga on umori in oropa?"
Vsi svetovalci odgovore: »Zasluži smrt na vislicah!"
Kralj skliče sodnike, in ker se je vitez pri pojedini izdal, mora tudi pred sodnijo priznati hudodelstvo.   Sodniki in kralj ga obsodijo na smrt.
Na tak način so jerebice razodele tajni umor.
Solzni vrč.
Živela je mati s svojo edino hčerko, ki jo je iskreno ljubila. Dozde-valo se ji je, da bi brez nje ne mogla živeti. Toda Bog je sklenil drugače in poslal hudo bolezen, ki je brez usmiljenja začela pobirati majhne otročiče.
Tudi deklica hudo zboli. Tri dni in tri noči bdi žalostna mati ob njeni postelji, moli in joče. Četrtega dne pa deklica utnrje. Matere se polasti brezmejna žalost in vsa obupana ne je in ne spi tri dni in tri noči. Ves čas samo joče in kliče rajnega otroka.
Ko sedi tretje noči ob postelji, v kateri je umrla deklica, je bila že tako slaba, da je skoraj omedlevaia. Hipoma se odpro vrata, in mati se prestraši, ko zagleda na pragu svojo rajno hčerko.
Stala je kot belo oblečen angelček, in z obraza sta ji odsevala veselje in nedolžnost. V roki je držala poln vrček.
nLjuba mama," začne govoriti, »ne jokajte toliko po meni! Glejte, v tem vrču so vse vaše solze, ki ste jih prelili za menoj. Angel žalosti jih je
—.    17    ><—
nabral, in čim več bi jih bilo, tem bolj bi mi kalile rajsko veselje. Torej, ljuba tnatna, ne jokajte več, zakaj vaš otrok je neizrečeno srečen, in angelci so njegovi družniki."
Deklica izgine. Mati se odzdaj ni nikdar več jokala po nji, ampak se je veselila, da jo zopet vidi na onetn svetu.
Jež in zajec.
Povest, ki jo hočem povedati, je slišati prav lažniva, a je vendar res-nična, zakaj moj ded, od katerega jo imam, je rekel večkrat: »Otroci, res-nična pa le mora biti, sicer bi je ne pripovedoval!"
Bilo je lepega nedeljskega jutra. Silnce je vzhajalo za gorami, prija-zen vetrič je pihal po njivah in livada^, škrjančki so žvrgoleli v zraku, bu-čele so letale od cvetice do cvetice, Ijudje so hodili v cerkev, in vse je bilo veselo.  Vesel je bil tudi jež.
Stal je pred vhodom svoje podzemelj>ke votline, gledal v p'ijazno prirodo in pel pesemco, dobro in slabo. kakor pač more jež peti Hipoma se zamisli in pride mu na um, kako bi lahko šel zdaj, ko še ježiuja po-spravlja po domu in otroke umiva ler oblači, nekoliko pogledat, kako raste repa in korenje po bližnji njivi. Ker je od njih jedel, jih je za sv>>]0 last smatral. Napoti se torej proti njivi. Ko jo krene okolo velike^a gabro-ega grma, ga sreča zajec, ki je hotel videti, kakšne bodo letos zeljnate glave.
Jež — vedno pošten in vljuden — mu želi dobro jutro. Zajec pa, ki se prišteva med najvišje gospode vsega živalstva, navifa nos in nič ne od-zdravi. Zaničljivo pogleda pritlikavca in reče: nČemu pa letaš že na vse zgodaj po polju?"
»Izprehajam se," odgovori jež.
»Izprehajaš se?" se smeje zajcc. »Dozdeva se mi, da bi lahko svoje noge bolje uporanljal."
Tak odgovor razsrdi ježa, zakaj vse lože prenaša kakor zabavljanje o svojih nogah.
»Gotovo misliš," reče torej, Bda s svojimi več opraviš "
nTo tudi mislim," je bil odgovor.
,No," ugovarja jež, Btreba je samo izkusiti, in stavim vso svojo repo, da te v teku prehitim."
»Res smešno," se začudi zajec, »toda naj velja! Začniva takoj !**
,Oho, saj se ne mudi! Tešč sem še in tnoram prej še dumov, da zajtrkujem. Cez pol ure bom tukaj."
Jež odide, in zajec počaka pol ure.
Vračaje se domov, misli jež: »Zajec se zanaša na svoje dolge noge, toda naj se ponaša, kolikor boče, stavo mora vendar izgubiti. Ko pride jež domov, reče ježinji: MBrž se pripravi in pojdi z menoj!"
»Kaj pa bo?" vpraša ježinja.
»Z zajcem bom letal za stavo," odgovori jež.
»O, moj Bog," vzklikne žena ježinja, Bali si prišel ob pamet? Kako tnoreš z zajcem za stavo leteti?"
—.   18   «—
,Molči," se huduje jež, ,to je moja skrb. Ne kregaj se preveč in hajdi z tneno)!'' Ježinja je morala slušati.
Spotoma reče jež svoji tovarišici: »S'ušaj, kaj ti porečem! Glej, na tisti-le njivi tatn bova dirkala. Dolga je in zorana. Po eni brazdi bom letel jaz, po drugi pa zajec. Zgoraj bova začela. Ti se moraš postaviti spodaj, in kakor hitro zajec prileti, zakriči: Jaz sem že tu!"
Prišla sta do njive, in ježinja ostane na svojem prostoru. Jež gre na drug konec njive, kjer je že čakal zajec.
BZačneva li?" vpraša ta
BDa," odgovori jež in se postavi v drugo brazdo.
,Ena, dve, tri!" šteje zajec in se po bliskovo zakadi po njivi. Jež pa naredi le kake tri korake in se potuhne.
Ko zajec ves zasopel priklopoče na konec njive, se oglasi že ježinja: ,Jaz sem že tu!" Zajic se začudi in misli, da ima res ježa samega pred seboj.                                '
BTo ni mogoče," meni zajec, .toda še enkrat!" In zopet leti zajec, da ga uhlja komaj dohajata, ko se približa koncu njive, že sliši ježa klicati: ,Jaz sem že iul"
Ubogi zajec se skoraj prestraši, ali naglo se obrne in zakriči: BŠe en-krat!"
,Prav," meni jež, Bzaradi tnene letiva lahko, kolikorkrat hočeš." Na ta način je letel zajec dvainsedemdesetkrat čez njivo, toda vedno je dobil tek-meca že na svojem mestu. Enkrat še poizkusi svojo srečo, ko pa piide sredi njive, se mu vlije kri iz nosa in mrtev pade v brazdo.
Vesela se vrneta jež in ježinja domov, a od tega časa se noben zajec ne upa več z ježem leteti za stavo.