Trst, v petek 2. junija 1905. Tečaj XXX. Izhaja vsaki dan Tu.-ii ob nertePah in uraznikih ob 5. un. ob ponedeljkih ob "i. uri ziutrai. številke »e prihajajo po 3 novč 16 stotinki * anoanh tohatarnan v Trstu in okolici. ^Liubliaiu. Gorici, "Jeiji- Krarru. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani, Nabrerini. Novemmestu itd. Jrla**- le naroebe sprejema uprava lista -Edinost", Illlea •»iorrio Galattl št. 1*. — l radne ure »o «m pop. do 4. zvečer. — Cene oeia»om 16 et na vrsto petit: poslanice, Munrtnice. iavne zanvaje m domaći oeriasi po pogodbu TELEFON Ste*. 11»" Edinost Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je mod t Naročnina znaša za vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Nt-aaročbe brez doposiane naročnine se uprava ne ozirs. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ifefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galattt IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konscrcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Gior^io Galatti it. 18. PoStno-hranilnieni račun it. 652.811. -J (Brzojavne vesti). Podrobnosti o pomorski bitki. LONDON 1. »Dalv Ma 1« j-* z.elol iz Ttkja na^ pno: S >di se. <1a js več pcd-zz. rik h čolnjv z japonsko fljtilo torpedovk vred v soboto zvečer napailo rusko brodovje. Ob 7. ari je bila ruska formacija ladij predrti in vss brcdovje v popolnem neredu. Po b tki ao zipast le skupine ruskih častnikov a pomorščakov svoje potapljajoče es ladij« ter fo re pod varstvom bele zastave izkrcale ca * toku Tetinima. Drogi eo btžnii na ko-rf-jsko rba'o sli v Jamaguhi. TOKIO 1. vana in da ni biia razun treh un:čevclk torpedov, poškodovana niti kaica 1 nieka ad ja, niti kak križar, ali uni-*evalka torpedov ozirom* kaka druga iadija. < j-ar je po l»-til adtn ra'a Tog", da cdpu-■ti na ?a't .o l»ese io častnike ladij »Impera-t r Nikoiej I «, »Orel« »Generaladm ral Aprake:a« in »Admiral Ssnjavia«, k) bo se u dali. TOKIO 1. tda torpe dovk je v soboto zvečer zadela na sovražnica. Luna je sijala svetlo, morje je bilo m rn?. Torpedcvke so švigale na vse strani kakor ose, izgnane iz svojega gnezda in Rusi so bili popolnoma obkoljeni. 6 >j je imel značaj p morake bitke v velikanski meri. K malo t ta ee pDgrecnila »Borodino« in »KamČatkac. V ruski fl/ti je kmalo nastal vel.k nered. Lidi e niso več sledile signalom adm rala. Manjkalo je jednotnega postopanja. V nedeljo ob 4. uri pepoludoe je bila bitka dovršena in japonsko brodovje je pričelo za-sfd)vati ostanek ruskega brodovja. I »jave ruskega admirala PARIZ l. »La Journal« poroda, da fe je ruski admiral izjavil nastopno : Rusija zamere sa voditi vojno na kopnem. L:nevič je sedaj nada Rusije. Dan na dan dobiva ojačeaja. Zadnji boji med predstražami so bili zanj ugodni. Kar se tiče irgubljene bitke, je rekel admiral živahno, se sedaj razpravlja, kaki vzroki so negnili admirala Roždestvenskega, da je ob tako neugodnih okolnost h vsprejel bitko ter ee izpostavil p -stajam japonskih torpadovk in podmorskih čolnov, mesto da je usilil Japoncem bitko v Tihem Oeeanu. Le en edin vzrok je rato možen : pomanjkanje rezsrve premega, vsled ('esar je bil admiral prisiljen, da je riskiral bit=:o. Neverjetno, dostavlja dopisnik, Petro-grad je miren, in popolnoma icd ferenten. \ Večerni listi »o pričeli objavljati dogodke. f Admiral Felkeraam. TOKIO 1. Admiral Felkersam je v eoboto nsštl smrt v stolpu oklopnjače »Ojljablje«. Japonske izgube. TOKIO 1. (Uradno.) Japonci so vsega skup izgubili tri torpedovke, ki so se potopile, njih posadka je bila pa večinoma rešena. Skupne ;zjuba možtva cenijo na 300 mož. Preklicnje se vest o pogreznenju »Gromoboja«. PETROGRAD 1. Admirelat preklicuje veBt, da ss je potopil »Gromoboj«. Ta križar se nahaja v Vlsdivostoku in se ni udeležil bitke. V Vladivostok je dospela ena torpe-dovka. PODLISTEK. 21U Prokletstvo. &(o4ovlntri roman Avg-nata Seno s — Nadaljeval in rfovr&il I. E. Tomić. Pre»el M. O—d. — V Rim hočete ? La idite, le idite I Srečen vam pot ! Ali pri sv. očetu je moč, ki p 'Lra ohole angel e. Papež bo prej veroval kralju in banu. nego drznemu kr.ku ljUdij, katerih srce je na Btrani rodbine, ki js od Rima prokleta. Le idife ! Ls idite! Ali čujte, bratje moji, popotnico mojo: Jaz ne vračam ne mrve ne prtška. S3 več. Afoje žezlo bo odslej žrieena šiba, pred katero se boste treeli, klečal:. Do zadnje pike hočem pre sktti, kaj je mo egs, kaj je škofjvo pravo od starine in koliko ga je ugrabila mitri zagrebški veša drzna roka. Iztisniti hočem tudi zadnjo kapljo svojega prava. Aj, *p~kjriti hočem vaša tilnike, tobko vaše, kolikor griške. fltentat na Španskega kralja. PARIZ 1. (Agence Havas, ob 1. uri 10 minut popolunoČi.) Ko je kralj Alfonz po poluneč zapustil opero, se je v ulici Rohan in v ulici Rivoli pripetila močna de* tonocija. En municipalni girdiBb j9 bil vržen s konja, konj nekega kirasirja je padel. Zadet ni bil ni kralj ni predFednik Loubet. Kralj se ie odpeljal v Palais RojaL Ena oseba je bila aretovana. PARIZ 1. Ko sa je kralj povrnil v palačo, je takoj brzojavnim potom cb7e^til Bvcjo mater Marijo Kristino, kar se je dogodilo, kar je on označil kakor malo ne zgodo. Kralj se je tato razgovarjal s svojim spremstvom. Danes ob 7. in pol uri zjutraj je bil kralj pn maši v cerkvi sv. Klotilde. Vlada je izlala najstrožje odredbe. PARIZ 1. List »Gaulois«, poroča, daje predsednik poslal španski kraljici materi brzojavko, v kater; jej je v njeno pomirjenje sporočil, da se kralj prav dobro počuti. PARIZ 1. (Agecce Havas. ob 12. uri in četrt popolunoči.) Stclnik birasirjev Schnei- der, ki je )ahil ob d«j«ni strani kraljeve ko-čij*. je bil zsdit na desai strani o.i kjtci vlitega železa in tuii n egov konj je bil ranjen. Tudi kmj t-totnika Garnicrja, ki je it hal na levi strani kočije je bH ranjen. Oba čaf-toiki sta padla na t'a, ali sta se zamogla kmalo zopet dvigniti, ker sta zadobila le male rane. Razun tega ao bile še neke druge o*ebe lahko ranjene. Kralj Alf»nz sq je ob 12. uri 35 minut pripeljal v Palais Royal. Na mestu, kjer se je dogodila eksplozija bo našli ko^čeke bombe. — Prefekt je uvel preiskavo. PARIZ 1. Policija je objavila : Ko sa je Španski kralj A'fmz. katerega kočijo je spremljala močna eskorta kiraeirjev, po dovršeni gala-predatavi v operi, proti 12. in pol uri ponoči peljal po ulici Rivob, je bda vržena iz množ os proti kraljevemu vozu bomba, ki je z glasnim pokom eksplodirala. En redar, ena ženska in konji več kirasirlev so bili lahko ranjeni. Dve OBebi sta bili areto-**ani. Sodi Fe, da je napadalec inocemec. Govori se, da jo bila bomba napolnjena z žeblji. Med množico je nastalo radi st3ntata veliko ogorčenje. PARIZ 1. Kralj Alfonz in predsednik Loubet sta ee ob 8. in pol u'i predpoludne v spremstvu vojnega min;stra Berteauxt od-pelisla v Chalons. Prinetilo ee ni ničesar. Brzojavne vesti. Potres t Dalmaciji. ZADER 1. Danes ob 5. uri 40 minut sjutraj so čutili v Sutomoru, močan 25 sekund trajajoč potres. Mnogo hiš je bilo v vasi poškodovanih. Tudi iz sosednih vasi prihajajo neugodne vesti. V Jenotiou ee je poruš la ena hiša, pri čemer je bila ranjena neka ženska. Jfovo srbsko ministerstvo. BELIGRAD, 29. maja 1905. I. (— lit.) Ker nobena stranka v narodni skupštini ni imela toliko večine, da bi se v vseh slučajih moglo zanašati na njo, »moralo se je odločiti za razppščenje skupščine in iz dati apel na narod, naj on odloči, katari stranki več zaupa. Pas'<5, šef kabinet?, sestavljenega iz najmočnejše stranke, je predložil kralju, naj podpiše ukaz o razpuščanju »Narodne sku >-štine«, ker sicer da njegov kabinet predloži ostavko, ker se s sedanjo skupšt no ne more delat:. Kraij se ni hotel takoj odločiti za razpuščenje skupštine, ampak je skušal na vse naČiae, da bi se koalirali obe radikalni stranki, da bi se na ta način rešila kriza brez novih volitev. Ali mel obema frakcijama močne radikalne stranke so tako velike razlike, da ni moglo priti do koalicije Da — Mi in Gričan:, zatiralci naše c?rkve, da bi b'Io eno in islo ? se je začudil O mole;. — Ist?, je potrdil Ivan, vi odjem'jete škcfu in oni odjemljejo tuii. — On je, ki nam grabi na?e pravice, pa pravi, da mu jo grabimo mi. Ali ste Čuli bratje ? je zaklicai Ivan od Moravča. — Dj, da! se je zasmejal Nikola, ali ste že čuli o bajki, ko jagnje volku moti vodo. — To vas bo drago stalo, je t zdignil škof pest. Zdrobiti hočem vas, zdrobiti Grič 9 ne. — Ssdaj niso proti cerkvi nič krivi in jej niso nič dolž ii, je rekel stari Lan-celot, ne treba dotikati se jih, mi smo na miru žnjimi. — Ali jaz nisem ! se je dvignil škof, jaz nisem ekien 1 dogovora žojimi, niti ga ne sklenem, dokler mi se dajo moje stare pravice, škofovo šestnajstino od Žita in vina. — Šestnajstino od žita in vina ? je vprašal Nikola obrni vši se do tovarišev. Bratje! Ste-li kedaj čuli o tej pravici? — Ne niamo čuli! je odgovoril Lance lot. Jas poznam veako pikico škofovega prava in prava cerkve, ali tfga nisem čul. Kolikor se spominjam jaz, Gričani niso dolžni tega. — Sevede, po tvojem spominu, Lance-let! se je nasmehnil škof. umejem te dobro. Vi se ce spominjate m- j» šestnajstine zato, da bo veš* desetina mastneja. Vi ste to pomešali. Ali kralj Andreja piše drugače, Lin- c9lot mij ! — Kakov Andreja ? je vprašal Lancelot. — Ob, modro vprašuješ, morda tretji ? — Ne prvi, ne drugi, ne tretji nič ne ve o tem. Škcf, star sem, ali spomin mi je bister, jaz ne vem nič o tem. Ne dotikaj se Grič&nov, sicer bo nesreča. — Ne bojim se, je odgovoril škof kljubovalno, ne bojim se GriČanov, kakor se ne bojim vas. — Škof! Škof ! je rekel Omodej, mirno stopi vši pred Ivana, pomisli, ptujec si, ne poznaš nešega kraja, naših obrčajev. Krivi sveti 60 te zmotili. Odnehaj ! Bodi na miru ! Povrni nam naše pravo. noben način. Kralju ni končno preo^jalo druzega, nego da bc je moral odloČiti za razpuščenje skupštine in za razpis novih volitev. Ali s tem je napravil kralj veliko napako : uvažil je ostavko Pas cavega kabineta, četudi ista niti predložena ni bila. Pas 6 je namreč izjavil, da njegov kabinet podi ostavko v slučaju, da kralj ne privoli v razpuščenje skupst ne. Č m je kralj privolil v to, je odpal tudi vzrok ostavki in po vseh par amentarn h pravilih in običajih bi marala sedanja vlada razpust;ti fkupšt no, razpisati nove volitve in do zvršetka volitsv voditi državne prs'e. A potem še le, ako bi propadla na volitvah, prišel bi čas, da predloži kralju svojo ostavko. Kralj pa ni upošteval teh parlamentarnih pravil in običajev, ampak je uvažil ostavko, katere vlada niti predložila ni in je poveril ssstavo provizeričnega kabineta, ki ima razpustiti skupštino in razpisati nove volitve, ekstremnim radikalom, skupštinski manjšini! To je najvažnejši dogodek v Srbiji od 11. junija 1903! To je prvi slučaj, da je kralj Peter, ki je do sedaj vedno rešpektiral parlamentarna pravila, nastopil proti istim in stopil v konflikt b stranko, ki je v narodu najpopularnejša >n ki na novih volitvah gotovo dobi absolutno večino nad vsemi strankami. Ta slučaj daja misliti, ker kaže, da kralja obkrožuje neka kamarila, ki hoče imeti nezadovoljstvo v drŽavi in je pregovorila kralja v ta nepremišljeni korak, ki ne more ostati bres posledic. Srbski narod hoče, da Srbija bodi parlamentarna država in zato se je desetletja boril pod zastavo radikalne stranke proti onim, ki so izigravali parlamentarizem. Srbski narod je tudi z orožjem v roki — kakor nekdaj proti turškim tlači-teljem — nastopal proti domačim reakcijo-narjem, kar dokazuje zaječarska revolucija leta 18-S2, ki jo je vodil Nikola Pas e. Zato stopi tudi sedaj radikalna stranka v volilno borbo kakor hraniteljica parlamentarizma ! In zmaga bo njena ! O tem so danes prepričani vsi, ki poznajo svobodoljubne srbskega naroda, edinega pravega revolucionarja na slovanskem jugu. !>eželni zbor istrski — kaj je ž njim ?! Mi smo že povedali, kako je italijanska večina preprečila nadaljnje delovanje tega deželnega zbora, podavši s tem doksz naj-akrajneje intolerancije. Da-si b; gotovo odgovarjalo pritc pu pravičnosti in jednakoprav-nosti, ako bi vla ia odgovarjala elovenski oziroma hrvatski na tlovenBke in hrvatske interpelacije — ietotako kakor odgovarja na italijanske interpelacije le v italijanskem jeziku — in bi ee mogel s tem čutiti oškodovanega na svojem interesu le oni, ki sploh nima nikakega zmisla za pravičnost, vendar — Gospod škof, je dvignil stari Lancelot roko, zak injam te pri eivi glavi svoji, nikar ne aejaj vetra, ker bos žel burjo. Ti-le moji sivi lasje stoje pred očesom božje sodbe. Zgrešil S9m o mnogih prilikah, ali lagal nisem nikdar. Varaš s?, škof Ivan ! Ti gaziš po krivi poti. Bodimo skupno Bložni ti in mi. En pastir, ena čreda, pravi Bog. Gorjč vodji, ki poteza meč na svojo vojsko! Glej staro zidovje naše elavne cerkve ! Ali se ne pretrese v svojih temeljih od žalosti, ko gleda naš razkol in naš razdor. — Kdo je kriv ? — Ne mi, ti si kriv, na mojo dušo, škof Ivan. Ne ruši, kar je trdno od vekov, ruševine se zvale na tvojo glavo. Ne izpod-kopavaj starega temelja, — Hočem, ako je strohnel. — Odnehaj, škof Ivan, pri živem Bogu. Grešiš. Glej malo časa temu je, ko nas je doletelo tu veliko opustošenje. Sedaj je mir, ne moti ga. Na Griču so postali iz volkov jagnjeta, ne podžigaj te hude krvi. (Pride še.) je šla hrvatsko-slovenska manjšina še dalje v svoji popu-tij. voati, da je privolila, da bi vlada odgovarjala na hrvatsko slovenske interpelacije v hrvatskem ciircma slovenskem in v italijanskem jeziku! Ali ne ! Na ta eklatantni dokaz spravljivosti in miroljubnosti cd naše s rani ja odgovorila italijanska večina č.nom ceerjetce zagriže nosti ! Uprizorila je raje grdo demonstracijo in je raje onemogočila delovanje deželnega zbora in je tako raje oškodovala vse prebiva V.vo, torej tudi lastno, nega da bi bila segla v ponuđeno jej — lahko rečemo to — plemenito hrvatsko roko. S svojega narodnega stališča bi rekli skoro, da je dobro, ker je prišlo tako. Jaano ;e sedaj vssmu svetu, kje je vsa krivda, da ne more priti do miiu in do znosljivih odncšajcv v deželi. Nismo sicer tako najivni, da bi menil', da je slavni vladi trebalo še le tega tajnovejega dokazi glede na vprašanje : kje je intoleranca. Ali tu je zopct nov eks"asi škofje v Kiinu. Parižsi list »Tempe« je priobčil kratek dopis iz R mi o sestanku slovenskih in hrvatskih škcfov v R-mu, ki zvrčuje na stopno : »Sv. Stolica zahteva, da se škofje zjedi-nrjo v vseh točkah, a rezultat svojih baje dovolj dolgih razprav da predložijo papežu, ki izda konečno rešitev. Zatrjuje se, da sv. •Stolica ni v principu proti etaroslovanskemu bogoslužju : no, z druge strani se konstatuje, da diplomatski zastopnik Avstro-Ogrske pri Vatikanu vede sjvražao nasproti zahtevam Slovanov. Domače vesti. Imenovanje v finančni stroki. Minister za finance je imenoval dr. Jurija G e-ster Wondicha od finančne? prokure-tura v Zadra adjunktom na finančni proku-raturi v Trstu. Preselitev geometra. Uradao poobla ščeni gih pošt. P.šejo nam : Dane?, 1. junija, cb D. in četrt ure predpoludne sem b i šel na poštni urad na trgu Barriera. Ker si nisem m gel domnevati, da bi na tem kraju mesta, kjer ima pošta toliko posla z cas.m ljudstvom, e. kr. uradniki ne u meli slovenski, sem prosil v svojem materinem jeziku, naj mi dado eno zalepko ! Ali slabo sem naletel, kajti gospi<*a, ki je bila slučajno v službi, me je jednostavno zavrnila, da ona ne umeje tega jezike. Ker se mi je jako mudilo, ni mi preo€tajalo druzega, nego da sem si (omagal z nemščino! Kaj pa, če bi ne bil umel druzega, nego slovenski ? ! Sličen slučaj se mi je dogodil pred par meeeci na iste; pcšti. Zahteval sem po slovenski zalepko, ali — ne spominjam se več natančno — dopisnico. Tudi tedaj je b:la neka goapica, ki me je zavrnila rekši, da ona ne umeje tega jezika. Prišel je na pomoč — sluga. Temu pa sem povedal v italijanskem Jeziku, česa želim ! Da ste jo videl: gospicc, kako indignirano je pripomnila slugi v moji navzočnosti : Vidite ga, da ena italijanski ! ! Z ključujem z vprašanjem: jeli ta na prava, ki jej pravimo pošta, namenjena tudi slovenskemu prebivalstvu ? ! Pravo našega jezika ▼ cerkvi. V dokaz, da so se nekdaj p sale matrike v našem narodnem jeziku in glagolsko pisavo, navaja celovšši »Mir« nastopno: V nešem uredništvu imamo na razpolago po tedanjem zadiskem nadškofu Petru dne 24. aprila 1863. potrjene posnetke iz krstne, birmanske, poročae in mrliške knjige iz sedemnajstega in osemnajstega stoletja. Na posnetku iz krBtn* knjige stoji letnica 1609, 17. julija, posnetek iz birmanske knjige ima datum 3. maja 1678, iz poročae knjige 9. novembra 1749, mrliška knjiga pa 30. decembra 1768. Iz tega je pač razvidno, da je imela slovanščina že od nekiaj isto pravico v matrikah, kakor latinščina in nemščina. Krivičnost zavarovalnice za slučaj nezgod. Z Goriškega smo prejeli: To slavno zavarovalnico se sedežem v Trstu, ki obsega veči del slovenskih pokrajin, noramo tu na javnem mestu zato ž ti marsikaterih kričečih krivic. Prva krivica je pač taf da ne spoštuje našega jeaika tako, kakor je v to obvezana p" zakonu. Njeno tozadevno postopanje je bilo 2e na tem mestu ožigosano. Zato poživljamo svoje cenj. otate-lje vnovič, da postopajo e to nekulantno zavarovalnico po načelu: »Klin s klinom«. Vračajte sleherni dopis, ki bi bil pisan na drugem jeziku nego slovenskem ! Ne poslu žujte se pa tudi nikdar niti ene Črke itali janske ali nemške! Mimo teb krivic pa nam je še omeniti drugih, ki ee globoko dotikajo naših žepov. To je krivično deaarno izmozga-vanje našega obrtnega stanu od strani »slavne« zavarovalnice. Zakon vendar ne zahteva zavarovanje delavcev sploh, kajti del. zavarovalnica ni nikakšna starostna zavarovalnica. Zakoa zahteva samo zavarovanje delavcev, zaposlenih na strojevnem obratu ali drug h obratih, kjer obstoji nevarnost telesne poškodbe. Tržaška zavarovalnica pa skratka zahteva zavarovanje delavcev sploh, naj si tudi za iste n^ obstoji na delu i>iti najmanjša nevarnost telesne poškodbe. V ilustracijo krivičnost: te zavarovalnica hočemo navesti zanimiv slučaj iz goriške okolice.. V bi ž ni Gorice se nahaja veleobrtnik (z ime nom lahko postrežemo vsaki čas), ki ima dvojen obrat. V sredi kraja ima prostorno delavnico, kjer se proizvajajo lesni iadelki. Ti delavci niso v naj man ši nevarnosti, ker niti z enim strojem nimajo kaj opraviti in se, odkar obstoji dotična delavnica, še ni dogodil niti eden slučaj nezgode. 3 km oddaljeno od imenovane delavnice ob Soči ima dotični obrtnik svojo žago in tovarno na vodno in motorjevo moč. Tu so res delavci zaposleni pri strojih in zakon zahteva zavarovanje tacih. Dobro ! Zavarovani so bili. Ali »slavna« zavarovalnica jih je uvrstila v tako vieok nevarnosten razred, da bi plačevanje tako visokih odstotkov dotičnega podjetnika, če ne it n čilo, pa mu odvzelo gotovo ves čisti dohodek njegovega strojnega obrata. Z^to je dotični gospodar, g. I. D., uložil utok na nameatništvo proti odmerjenju previsoke zavarovalnine za njegove delavce. Med tem, ko se je oprijemal rekurza zadu-šljiv prah tržaških namestniških pisaren, pa se je zavarovalnica že maščevala. Poslala je k dotičnemu obrtniku svojega nadzornika. Ta je še enkrat pr gledal ves obrat ter odi-šel molče. Kmalu za tem pa je sporočila zavarovalnica dotičnemu obrtniku, da je zn:-žala zavarovalnino za njegove tovarniške delavce (ali to za čisto neznaten odstotek !), ob enem pa da je spoznala njegove mizarske delavce (ki pa so, nctabeue, od onih delavcev istega gospodarja, ki delajo pri strojih, oddaljeni cele 3 km) podvržene zavarovanju. To je pa res lepo! Delavce, katerim se o strojih niti ne sanja, ki so od strojnih delavcev cele 3 km oddaljeni, spoznavajo za obvezane zavarovanju! Moria pa smatrajo gospodje v »zavarovalnici« skobelnike za stroje?! Res ne vemc, ali jih dovaja do tega židovska pohlepnost po denarju, ali pa jih dovaja dejstvo, da je det čni obrat slovenska laet. Da je dot'čni obrtnik zoper tako nečuveno postopanje zopet rekurira), to je umevno. Zakon v prvo ne zahteva zavarovanje takih delavcev, za katere na delu ne obstoji nobana nevarnost, saj ako bi to zahteval, bi bil vsaki logiki v obraz in bi bili taki zavodi prove »delavske izmozgalne?«, ne pa zavarovalnice ! V drugo pa je v do- tičnem kraju okoli 50 obrtnikov iste obrti, ki vsi vzdržujejo kakih 400 delavcev, in katerih niti eden ni zavarovan! Zakaj ? Ker so njih izdelki izključno ročni! »Del. zav.c je podvrgla ročne delavce omenjenega obrt nika dolžnosti zavarovanja samo valed tega, ker se je hotela OBvetiti nad njegovo ne-vstrašenostjo in zavednostjo. Zadnji čas vre po vseh obrtnih krajih, ki so podvrženi tržaški zavarovalnic*, radi kričečih krivic, ki jih dela imenovani zavod na škodo našega obrtništva. Kar smo danes navedi, to je samo en slučaj. Bog zna, koliko naših obrtnikov je, ki trpe tako krivico. Ob tej pril.ki se obračamo tudi do naših gg. državnozborskih zastopnikov s prošnjo, da si omenjeno činjenico dobro zaznamujejo v svoji bilježnici ter da se izvolijo potruditi, da enkrat pošteno zagrmi proii razmeram v tržaški zavarovalnici za slučaj nezgod. Pripomba uredništva. Razmere v naši zavarovalnici so že od trenotka njenega postanka predmetom neprestanih pri-tožeb po naših listih. Neštevilnimi izgledi Že so bile ilustrovane razmere v tem zavodu in je bilo dokazano, da ifcte nujno kličejo po asanaciji. Vsa uprava in duh, ki veje v tej zavarovalnici sta taka, kakor da ta zavod — dasi ustanovljen za pokrajine, v katerih je prebivalstvo po ogromni večini slovanske narodnosti — spada v inventar italijanske narodne posesti! ! Od todi prihaja da nam ta zavod ni krivičen le v narodnem pogledu, ampak da mnogi naš zavarovanec trpi tudi gmotno škodo, dočim so zavarovanci iz sosednjega kraljestva deležni vse možne obzirnosti in skrbi, ki se včasih tudi predaj križa z obstoječimi zakoni. NsŠa sodba o tržaški zavarovalnici je torej sklenjena že davno. Vendar pa moramo z ozirom na konkretni BluČaj, o katerem govori dopisnik, pridodati par besed pojasnila po informacijah, ki smo jih prejeli od strani, na katere zanesljivosti ne moremo dvomiti. 2akon določa namreč da je v zavarovanje pritegniti vseh, ki so uposleni aa istem zavarovanem obratu. In sicer to brez razlike nevarnosti za nezgode, ki bo jej izpostavljeni delavci obrata. Izločanje posamičnih delavcev ali kategorij ni dopustno. Na enem in istem obratu niso podvržani zavarovanju samo tisti delavci, ki so uposleni neposredno pri strojih, ampak vsi. in tudi taki, ki so le začasno na delu, in brez ozira na to, da so posamične naprave obrata ločene ena od druge. Zato tudi ne hasnejo rekurzi na namest-nštvu. Edino le na ministersterstvn bi S3 moglo morda izpcslovati izločenje izvestnh delavcev enega in istega obrata od doižaoati zavorovanja. Pertidija na višku Čujte, ljudje božji, kako poroča »Neue Freie Prease« o vzroku, radi katerega se ni mogla vršiti zadnja sklicana seja deželnega zbora istrskega! Resn:ca je, kakor znano ta, da so došli poslanci hrvatsko slovenske manjšine dočim je j Rojanu — ki naj ne pride nikdar v tuje cela italijanska večina uprizorila štrajk, ter roke. Čim več nts bo zidružnikov, tem prej člen:, ki imajo društvene krjižica v društveni uradniji, naj pridejo k društvenemu uradniku, kjer vdobe legitimacijo, s ktt3ro Be iimjo (za slučaj potrebe) predstaviti zdravniku. Vsi ostali udje se morajo, ko se predstavijo zdravniku, imeti pri Eehi društveno knjižico. Odbor. Slabše, nego na kmetih. Prejeli s no: Spodnji del ulica S. Marco je že nad 30 let v vednem neredu. Ob slabem vremenu je tu toliko blata, da Bi človek, ki mu je hoditi po omenjenem delu imenovane »ulice«, mora misliti da je ta cesta izven področja mestne uprave tržaške. Blato pa Še ni najhuje (osobito ako je — mehko) toda stanje, v Kakoršnjem ie sedaj imenovana uliea, ja pod vsako kritiko. Spodnji del te ulice je zasula nova železnica tako, da mora pasant v stran, v blatno stezo, in je ob prehodu še v nevarnosti, da ga podaujejo z materijalom, ki ga neprenehoma spuščajo v dolino. Ako je železniška uprava morala zaButi omenjeni del prehoda in ker je nova »cesta« vedno zaprta z neštetimi vozovi, bi bili morali (z ozirom na tisoče in t soee ljudi, ki morajo hoditi po spodnjem delu ulice S. Marco) skrbeti vsaj za pošten prehod. Kdo da ima skrbeti, to nam ni mari ! Vemo pa, da je mestni magistrat dolžan skrbeti za to, da Be ulice, kakoršna je ona ev. Marka ne zapirajo pasautom. Upamo, da se takoj ukrene potrebno v tem pogledu. ArBenalci. Jfaš napredek v Rojanu. Rojansko konsumio društvo naznanja danes oficijelno, da je slednjič doilo do lastnih prostorov. Kupilo je prostore blizo cerkve, kjer ee društvo nahaja že od nekdaj. Da je bila ta kupčija sploh možna, na tem 33 je zahvaliti gg. odbornikom, ki eo garantirali, i a pa slavni »Tržaški posojilnici in hranilnici«, na čemer jej mora biti naše društvo hva ležno. Tudi v našem Rojanu torej smo prišli za korak naprej. Med zadnjimi sicer v naši okolici, ali vsakako je bolje Bedaj, nego nikoli. S tem smo dosegli, da nas ne odrinejo več od cerkve, na kar so nekatarn let posebno delali, kajti za izvestne bolj »fine« ljudi je naše dru&tvo pravi trn v ok o. Slavnemu občinstvu naznanjamo tudi da naša geslo bo: rasti, cvesti in množiti se ! Radi tega je odbor sklenil v Bvoji seji dne 26. maja, da odslej postane zadružnik lahko vsakdo, hodi možki, bodi ženBka. Delež stane 60 K, vstopnina 4 K. Kdor ne more plačati hkratu, stori to lahko tudi v tedenskih obrokih. Kdor želi pristopiti, naj se zglaai pri uradniku »Del. podp. društva«, g. Juliju Mi-koti, v »Narodnem domu«, ali pa ob nedeljah v društveni krčmi v R^jaau od iO. do 12. ure predpoludne. Društvo hoče deliti vsako leto dividendo, da ne bo mogel ni kdo prigovarjati, da mu leži denar mrtev v društvu. Tako hočemo spremeniti to posaatvo v pravi narodni dom Slovenstva v onemogočila obdrža vanje seje. Gori rečeni list pa poroča v svoji brezprimerni nesramnosti da so došli le poslanci večine in da mu je izjavila desetorica poslancev, da ne pridejo v sejo. Dunajska »Nova svobodna — lažnjivka« vodi dosledno za nos svoje nemško občinstvo glede razmer na našem jugu, pak je tudi v tem slučaju drzno zatajila resnico in jo za-sukala tako, da nje čitatelji vid jo ravno nasprotno od tega, kar je bilo res. Noče da bi svet vedel resnico, ki je ta, da je itilijansca večina onemogočila zborovanje dc žalnega zbora, ampak veruje naj, da je bila zopet slovanska manjš na, b katero ni možno izhajati Ffui Teufel takemu novinarskemu ro-kovnjaštvu, Členom »Delav. podpornega društva« na znanje. Podpisani naznanja p. n. členom, da bodo društveni pro&t)ri, pečenši od 1. junija t. 1. naprej, ob nedeljah zaprti. Da se omogoči členom uplačevanje tednine, bo dru.tvena uradnija ob sobotah odprta do 8. in pel zvečer, mesto do 7. ure, kakor je bilo do sedaj. Oni členi, kateri bi nujno pctrebovali zdravniške pomoči, bodo ob nedeljah dobivali zdravnika kakor sledi: gosp. dra. Mand di ob 11. uri predpoludne v lekarni Prendini na borznem trgu, gosp. dra. Mart'nisa pa ob 9. uri v lekarni Crevtt ^, v ul ci delle Posie (na vogalu ul. Vaklirivo). Da ee tudi gg. zdravnikoma olajhča posal ob nedeljah, prosi podpisani, n»j členi iščejo zdravniške pomoči ie v nu jn'h slučajih. Om*Zdravnik je nesrečneža na licu mesta izpral pridemo do žaželjenega cilja. ODBOR »Konsumnega društva.« Sneg koncem maja. Iz B>ke kotorske javljajo, da te je 28. m. m. tamkaj temperatura precej znižala in da je deževalo, dočim je na viših vrhih tam(šnjih gor p* dal sneg. Umri je v nedeljo v Mirnu pri Gorici umirovljeni naduČitelj g. Ferdinand Vodopivec v 66 letu starosti. Pokojnik je služboval dolgo vrsto let v Mirnu in je bil tamkaj jako priljubljen in apoŠtovaD. Dva poskusa samomora. 46 letna Terezija Lspre, stanujoča z možem in otroci v ulici Zivenzoui št. 5, je sinoči malo pred 8. uro skočila v morje s pomola pri ev. Andreju. K Breči so jo videli neki slučajno tam nahajajoči se ljudje ur bo jo potegnili iz vode. Poklicali eo pot'm telefoničnim potom zdravniško postajo na pcm č. Prišsdž k njej, je zdravnik konstatoval, da je jako razburjena. Dal jej je neko živce pomirjevalno sredstvo in jo potem dal odvesti domov. Žena je povedala, da si je hotela končati življenje radi nesporrzamljenja v družini. — Ob 10. uri in četrt je bil pa zdravnik se zdravniške postaje telefoničn:m potem pozvan v kavarno »Triestc«, ki se nahaja v ulici del Belvedere. V lfctjj kavarni se je bil namreč zastrupil epivši nekoliko aub'imata neki 25—26-letni mladenič, ki je čuvaj pri gradbi neke hiša v ulici del Belvedere. /•\cA'.f io p^tei Jal olvest v loni--aico. Izjavil je pa, da je malo upanja, da b neerćčaei ostal | ri življenju. Pr povedujejo, da je neereSoi miedenič domačin z <»r>te, a dosedsj n emo m gli zvedeti, kako da mu je ime. Vzr. k tega po-akuea samomora da je nesrečna Ijuberen, a predmet nctakariea neke krčma na Bilve derju. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Poročilo o bitki. LONDON 1. D p s:. »DailvTelegrapbac ri japonskem brodovju je iz Tokija poa'al » bitki nastopno poročilo : Ruske bojne ladije eo ob 5. uri rjutraj p iplule v korejski preliv. Združeno japonsko brodovje je na to zapustilo svojo bazo. En oddelek je b.l odposlan. da p t.ane Ruse proti otoku Iki, vendar so Rusi • vso silo vozili m"mo otoka. Del japonske fl ti, ki se je nahajal severno od otoka, je pa ruskim lad jam zastavil p t nakar je pričala bitka. Lia je Togove 83 manevrirale s popolno preciznostjo. <> ostreje vale so soviažne ladije od spredaj in od obih strani. Nekoliko Časa so se nagio menjavali streli, toda že po nekoliko urah j a bil Roždestvenski v resaiei poražen. Kmalo eo se pokazale nego tovosti v taktiki njegove flite, nakar je kmalo nastala velika zmešnjava. Japonci so spoznal*, la je prišel kritični trenotek ter eo svoje napore podvojili. Proti 2. uri popoludae je bila bitke najljut'ja. Med vsem t€m čascm eo ruske lzdtje p'ule po malo proti severu, toda Japonci so temu primerno tako manevrirali, da so ostali na svojih prvotnih rela tivnih pozicijah. Japonske ladije so b le postavljene vztoČno, zapadno in severno pred rus&imi ladijamf, ki so se tako rekoč nahajale v neki zagati, iz katere ni bilo možno ubežati. Med 3. in 5. uro popoludne se je po-tjpil križar t pa »Admiral Nahimov« in »Kamčatkat, potem ko je bil njih gornji del ves razetreljen. Na to je pri Rueih navstal velik nered. Nakatera ladije s> plule proti vz oku, druge proti zapadu. V tem trenetku je bilo jasno, da je bd R ždestvenski popolnoma pora*ea. Ja ponci so ee ša bolj približali Rusom, vsled če«ar je njihov ogerj deloval se bolj uniče valno. Rusi niso tvor.li več jednotne H .t0, &m;>ak so se razidhli v mnogo delov, ki so bili polagoma potisnjeni proti obali. Togo ni riskiral ničesar in ni zgubil ničesar. Med tem je veter ponehal in morje je postalo mirno. Ruske Itdije so prodirale še vedno proti eeveru, dočim so jim fkusale japonske zastavit pot. Ko je nastala noč so se japon eke torpedovke in uničevalke torpedov pojavile kakor roj kcbil'c ter so napadle sovrežnike. Njih prodiranje je ščitil s.len ogenj ja-p< nskih vojnih lad'j, dočim so neštevilai ra-iliktorji razsvet jevali morsko površino. NLČai boj je zvriil b tem, d i so se pogrcznile ladije »Imeperatcr Aleksander II.c. »Osljablja«, »Navarin«, »Orel«(?) in »Ura'« in tri tipni-čarke. V nedeljo zjutraj so se japonske ladije sa bo'j približale Rusom. Ves dan je razsa jala bitka z nezmanjšano ljut stjo. Rusi so se pa nahajali v taki p:z ciji, v kateri se n so mogli vspešao branit . (Tu je poročilo prekinjeno.) Utis ruskega pora ca v Ameriki BEROLIN 1. Iz Ne\v Jorka poročajo: List »Sun« pravi o Togovi zmagi, da menja ista tir civilizacije dvajsetega stoletja. Ta e^dba označuje splošna rarpoloženje. V \Va-shingtonu se boje, da utegne Japonska, prevzetna in omamljena vs ed zmag, kolidirut' z umenkansfc m: interesi na skrajnem Vitoku. Rooseveltov komentar e bil, ko »e preo tal bojna poročila : Mi moramo pomno* liti našo floto!« Vladni krrgi menijo da bo Japonska zgradila ogromno vojno brodovje ter se bo z enim udarcem hotela povzdigniti do stal šča prve svetovne sile. Kore,a. kjer s a je v zadnjih nceseeih naselilo 90 000 Japoncev, je že japoniz rana. Up nska naeelt tudi, kakor je nekdaj storila •hn*9t ja Mmdiu, svoje odvisno prebivalstvo v Mandžuriji. Kazn vladni uradniki, kakor tud: rusko poslan š:vo so izjavili mnenje, da bo po dovršeni vojni izmed vseh držav Nemčija najbolj v nevarnosti pred Japonsko. Gospodarsko. Občni zbor Avstrijskega Llovda. Dne 30. m. m. se je vršil v dvorani drultreoe palače t>4. občni zbjr društ LVyJ pod preda-dstvem k* m. B.cherja, ob mir goštevilni udeležitvi t žašk h in duna'sk h delničarjev, ki so vsi skupaj zastopali 124 000 deln c oziroma 2480 glasov. Predsednik je najprej predstavil vlsd-negi zastopnika viteza Einerja pl. Ebenthal in novo'menovanfga ravnatelja gopp. Albarta Frdnkfjrter, a zatem je podelil besedo trgovinskemu ravnatelju g. Fr.t;chu ki je prečit al poročilo o leti 1904. V tem foroČ lu je bil najprej omen aa pok. baron Maksimilijan pl. Mauthner, ki je bil 13 let člen upravnega sveta. Da dajo izraza obžalovanju za to smrt, so zborovaici vstali. Poročilo nadaljuje: Nada v splošno zboljšanje, ki jo gojimo že mnogo let, ee ni uresničila niti tekom minolega leta. Ponesrečene žetve in posredni in neposredni vpliv vojne na skrajnem Vztoku bo provzročili več ali manj škode plovbenim podjetjem. Niti Llrvd ni mogel doseči povoljnih vspehov, kajti vil'c pivečanej delavnosti, se ni dosegel tamu odgovarjajoči dohodek : Potniki leta 1904.: 337.075 (leta 1503.: 289.298) Trgovina „ : 11.374.680 q ( „ „ • 10.686.695 d) Milje „ „ : 2.242.768 („ „ : 2.162.946) Jadransko morje, Levant in Črno morje. V Jadranskem morju je trgovinski in potniški promet presegel onega prejšnjega k ta, a to ci moglo vapeSno uplivati na do« hodke zbog velike konkurence mej mnrgimi podjetji obrežn h parobrodu h črt. Tudi v plovitvi na Levant in v Črno morje je opazovati napredek vzlio mnog m nasprotujočim okoln< stim, mej katerimi je bele ž ti manji izvos sladsorja, ker Be je moral avstrijski produkt bor ti na onih trž ščih z ruskim *lad-korj-m, ki je bil ponujan po nižji ceni; dalje prepovedani izvoz koruze iz Rumunje itd. Tudi so bile omejene pošiljat :e koruze c do-navsk h pristanov, vsled č.sar so se parniki, vračajoči se iz Črnega morja, vrečalt večinoma prazni. Z u vedenjem komulativne tarife za Levant, se ni še doseglo ugodnih vepehov. Promet p< t likov na črti v Aleksandrijo je tudi ošktdovan po novih zvezah mej Evropo in Egiptom. Treba torej skrbeti za uvedenje zboljšanja. Indo Kitajska in Brazilija. V potovanjih na Indo-Kitajsko se opazuje zadovoljiv napredek. Do konca meseca aprila se je jako živihno fcrcal sladkor za Indijo, a pozneje ee je krcanje sla Ikorja zman šilo. To je od ene strani provzročila suša lanskega poletja, ki je zelo oškod.la peso in je bil t »rej izvoz manji, nego si je pričf-kovalo, od druge strani pa konkurenca raznih trgovinskih parnikov. Sicer je pa promet vendar narasel. Ru^kr-'sponska v jna je sicer v nekih ozir.h upivala štodjivo, od druge strani so pa narasle cane za prevažanje. V Brazilijo ee je :zvršilo, kakor prejšnja leta, 8 voženj. Prevczilo se je veliko množino moke, po kateri je b io v z .četku leta 1904. veliko povpraševanje. Za kavo je bila lani letica pomanjkljiva; krčanja z* domače luke so bila približno iata, kakor 1. 1903 ; vendar se je uvažan e kave nekoliko povečalo. V Bvrhr, da se zadovolji želji trgovskih krogov ee je eklenilo v sporazumljenju z društvom »Adrija«, da Be za poskus podaljšajo od vsacega društva (L1« v 1 in Adrija) tri vožaje do Mortevideo in Buenoi Ayres. S tem ee izvoz teljem nudi prilika zi odpoši-Ijanje v te važne luke iz Trst* in z Reke. Nadejati se ja, da bo to priliko izkoristila tudi uv- zna trgovina. Vzhodna Afrika. Ii poročila je posneti, da ne je uvedenje mesečnih voženj v vzhodno Afriko ukazalo dobičkanosnr, kajti ne le da je naraslo število potnikov, marveč »e je teh voženj okoristila tudi izvozna trgovina. Ta je imela priliko, da je sklenila pogodbe za mesečne dobave in da si je v tem smislu uredila delo. Konstativalo se je ža prejšnje leto, da se je ta črta priljubila potujočemu občinstvu ; in res, v dubi povratkov v Evropo, se je moralo odkloniti večje š.evilo potnikov. Izvoz napreduje poČts , ali vstrajoo, akoravoo so gospodarski odnešaji v sred'ičih južne AfVike še sedaj malo razveseljivi. Kompetentna osebe pa predvidjajo zboljšanje v nediljnem času, kar bo v korV. LV vdove črte. Lidljedeiniea. Društvena ladijedtloica ni gradila nobenega parnika ra L« v J, potem ko je zgradila parnika »Koerber« in »Baron Call«, kajti nadaljno obnovljenje fl Jte se mora vršiti na podlagi določeb nove pogodbe. Zgradila je pi tri nove paroike in razne dri ge brodove za zasebnike, s čemer se je ognila potieoi, da se še dalje tkrči š tevilo delavcev. Sicer je tudi v interesu društva, da ei pridrži neko število izvežbanih delavcav za slučaj nadaljnih brod gradenj. Ladijedelnica je dalje (krbela z i vzdržavanje vse fljte in isto preskrbovala z vsem mater jalom. Dalje Be je na račun tretj h popravilo v ladijedelnici 53 parnikov. V dokih je b lo skupno 169 brodov. Delovanje t tekočem letu. Delovanje v tekočem letu ne pr.kizuje do sedaj oiločue tendence. V zadnjih časih je postal izvoz na Lavant aakoliko man^i ; a utemaljeno je upanje, da v kratkem zopet oživi. Tudi prevažanje sladkorja v Indijo je manje nego je bilo v istej dobi 1. 1904. V severnih lukah je zadnje čase navstala tarifna vojna med raznimi društvi, ki voz jo v Indijo. Želeti je, da bi ta društva prišla kmalu do sporazumljeaja, kajti v nasprotnem slučaju bo njih vojna imala zle posledice tu Ji za nevtralne luke. Vsled velikega znižanja cene ameriške drevesna volne (bambaža), je zaostal uvoz iz Bombsya in iz Karachi. A to pomanjkanje be je popolnoma odškodovalo s krcanjem drugih tvarin. Nova pogodba c vlado. Evo doslovni odlomik poročila, ki sa tiče nove pogodi e z vlado : »V našem porečilu lanskega leta ntmje bila dana mcžaoat javiti vam, da se je visoka vlada izjavila načelno pripravljeno začeti pogajanje z našim društvom za podaljšanje pogodbe. Vaša upraviteljstvo je od tadaj ostalo neprestano v dotiki z vlado in vršilo se je več koi^renc v svrho, da se razjasnijo položaj in namere obeh strank. A vlada je obnovljenje p godbe podredila pogoju, da mora biti potencijaliteta L'.oyda zagotovljena v vsakem oziru v smislu bodoče pogodbe. Mi priznavamo, da je ta zahteva opravičena, i a radi tega se bo treba na primeren način baviti za preskrbljenje potrebnih fondov. C. kr. m:n'-sterstvo zi trgovino pripis >ja posebno važnoBt dejstvu, da Ll v lova uprava na današnjem občnem zboru pida izjavo, ki naj odstrani vsaki dvom, bod si glede potrebe popravljanja bilanc?, bodisi gledj dalekoieSnoati te odredbe. »Z ozirom na veliko važnost, ki jo iona za naše društvo obnovljenje pcgodbf>, Vam bo uprava o svojem času, po natančnem pro-uČanju položaja in glede pogodbe, ki se ima | skleniti, predlagala re lukc jo delniške glavn ee | in reintegracijo iste. S temi odredbami b > izklju-^ čena, kakor izhaja iz pred kratkem izvršenih cenite», preobčut^a izguba ni glavnic: gospodov delničarjev, in se p^sttvi na laž pesimistične opise, ki s~> bili nedavno razširjeni glede Ftanja društva. Bo lita prepričani, da bo uprava o sklepanju nove pogodbe strogo varovala društvena interese in bo zastavila vse svoje moči v to, da bo v bodoče L'oy-dovo podjetje stalno urejeno«. Rezervni fond ln korist poslovanja. Dne 31. decembra I. 1904 ie znašal rezervni fjnd K 2.518.908 81. Č sti dobiček poslovanja zneša K 22 07124, o katerem znesku se predlaga, nej sa prenrsa na nov račun. Za tem je zičela debata glede poročila o bilanci. Svetnik Sohulhof, s Dunaja, je kri-t ziral pod etje ter trdil, tla je neugodna po-gedba z vfado kriva, da podjetje slabo na prednje. Sklepal je iz tega, da. ako ni mogoče tkleniti ugodneje pogodbe, ki bi določala kcmpeczacije cdgovar'ajoče bremenom, da v tem tlučijn je b »lje, da se društvo razpusti. Pretreeovaje podrobni društveno delovanje, je pr znal, da treba reformirati službo agen-tur, od katerih nekatere res ne zadovoljujejo. Govornik je toplo priporočal popust ladjedelnice in je opazil, daLUyd>vo brodovje ne odgovarja več modernim zahtevam in da je potrebno, da se to brodovje radikalno zboljša in spopolni, posebno v očigled otvorenju nove železniške proge. Priporočal je, da bi se povečalo število voženj mej Trstom in Dalmacijo, katera poslednja da je bila d isedaj vr« preveč zanemarjena. Ziključil je izrazivši željo, d s bi se Lloyd v kratkem zoptt povzdignil. Dr. S i n g e r se je protivil nameravani redukciji glavnice potom pečatenja deln c. Kritiziral je društvena pravila, kaj d inta stavijo društvo v roke vlade, bre« čije dovoljenja ne more društvo storiti ničesar. Basseches je opazil, da se je letošnja LV vdova bihnea zaključila z dohodkom K 20.G00, in pripisuje ta slabi rezu tit delavnosti sedinjega trg ivit s'sega ravnatelja. (Nekateri so protestovali). Predsednik ie dejal, da se noče baviti z oiebnostm*. Upravni svet da prevzame vso odgovorto3t gl d i delovanja trgovinskega ravnatelja, ki ni dal n kakega povo fa ugovorom. B a u m je dejal, da pr znava potežkeče, ki ovirajo L'oydovo pctlitje, in je caBveto-val kako naj bi se podjetje p »vz I gnilo. Predsednik je na to odgovoril raznim govornikom. Zatrdil je, da ee upravni svet trajno trud', da povspeši razvijanje p^d-j«t e. Će ee to ni prerfčil^, je krivda v vzrokih splošna narav". Dru. Siogerju je zagotovil, da bo bodoča pogodba z vlado ek!e-njena ra takih pod'agah, ki bodo zagot)vile društvu b l^šo b dočaoat. Gleda Blužbs z Dalmacijo, je dejal, da upa, da se pride do končnega sporaeumljenja z dalmat nskimi ps-robrpdnimi društvi. Tudi vladi daje pripravljena zboljšati to tako važno službo. Na to ata bila cdobrena porcčilo in bilance. Volitve. Upravnimi svetniki sta b.la izvol ena gir. Viktor bar. pl. Kalchberg in Valter Priccig pl. Heiwalt, generalni konzul v pokoju : revizorjem gg. vit. F.lip Ariell1, kom. Jakob Fano, Krr 1 Guttman in vit. R fjel Lozzatto; name tnikem revizorjev pa gg. gref Fran Sardina in vitez Josip Biirgstaller p'. B d -osbin'. Knlfl v stanju se proda pod nizko TVUIU een0i — \'e5 se ]zve Y upravništvu »Edinosti." SVOJI K SVOJIM! Mirodlliiica MIHAEL PIŠČANC na Opčinah 212. ("nasproti gostilne „pri Mičelu**.) Velik izbor in zaloga vsakovrstnih drog, suhih in oljnatih barv. Lanenega olja, firneža, lake, čopičev, tapecarij^ tempov) za slikarje, petrolej, stearične in voščene sveče. Vsako vrstnih gob in zamaškov, gumi ie ve cevi, gumijeve cevi za cepljenje trt, dvakratno rafinirano žveplo, angležki vitrijol. Sipe za okna, žeblje v in drugih železnin. Navadno in dišeče milo, profumerije, špirit za goreti, esence za jesih. Voščilo (biks) za črne in rumene črevlje n drugih v to stroko spadajočih predmetov. Cene brez konkurence. ww Tovarna pohištva ~mm Aleksander £evi jtfinzi ulica Tesa 5tv. 52. R (lastna hiša), r ZALOGA: PIRZZH ROSHRIO (šolsko poslopje) ^f Cene, da ee ni bati nobene konkurence. ? Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po ? posebnih načrtih. ^ ccccccccc: ? naatrovan oenlk brezplačno In £rank o ° lOliOnOiiOllOliOiiOnOii O l i O 11 O i Največja zaloga stekla in porcelana za domačo rabo in gostilne. =— Popolnoma konkurenčne cene. Vrata, vrčka fttv. 5. JAKOB HIBSCH Trst - ul. Cavana 15 - Trst (nasproti škofijski palači). Vrata vrčka »t 4. FJoicimnii/ (niaml rjari V-o se za U£ IV-ta jxhI zelo iitlninii j>o<*oji. Podrobnosti j»ri uredništvu. RloCAl/ir Je n:l!tr" "koraj nov. (Vua UldOUVM kron \*\Q. Naslov ul. Farneto št. 3T), II nro- » K< linu£t«. stori v lfocolit. Naslov j»ove Cnhni "likaraki pomočnik se išče. OUUIII Naslov i Barkovlje št. 417. Dragotin Vekjet - zlatar v' Trstu, Corso št v. 47 ~ priporoča vsakovrstne ^zlatenine in srebrnine = ter žepne ure. IV Sprejema j>oprave ter kupuje zlatu. •••••••CteeMMf =_Velika zaloga z lastno tovarno ^^zi Trs« — 0. BEATER GREGO — Trst Oddelek za obleko ul. Riborgo 12 Veliki izbor izgotovljenih moških cblek specijaliteta: kostumi za dečke in otroke. Obuvala od piatna od 70 nč. dalje. IZVOZ. Oddelek za obuvala ul.Riborgois Moška obuvala, črna ali rumena angl. od gtd. 3*— dalje; za gospe, črna ali lakirane od gld 1 86 dalje. Izbor obuvala za dečke. — Sprejema riaročbe po meri. —C l VOZ. »— 63 $ i 1 1HT1 ifiitm oni m mii iiPTidna 1 nT rt t ^ t* tsm C i is jftanujakftirna trgovina jjfimbrosich & jWodHcky i TRST - ul. Belvedefe -T-ST t 6 I § t ^aroitai kolek je vfiobiii pri upravi „£3inost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 IEBL07ARIE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Alojzij UM\ Naslednik: Fr. Hittv TRST ul. Barriera vecchia št 13. Zaloga tn- in \immlm ilaia za mošto obleke = Perilo. Platenina. Zefir. • Perkal. : Izbor drobnarij. Sprejema naroćbe za obleke. e Podpirajte!! „Dijaško podporno društvo" v TRSTU!! Prodajalca rofcovic in kravat JL. HUBMANN Corso 19 — Ustanovlj. 1865 — Corso 19 rokovlce glae*> I . 2 gumba gl. 1.3 gumbi gl. 1-20 rokovice od kože Dante za prati 3 gumbi „ 1*20 rokovlce z imit rane kože, 3 gumbi . . n O 50 rokovice od >kodske niti, 3 gumbi nvč. 40 in 50 rokovlce perleriraDe. kineske, i gumbi nO. 40 in 50 Polovične rokovice od svilnatega bombaža — novost. — Milo ..kok" 8 nvč., graški in grški prah za obraz 10 in 15 nov«.' Kravate zadnje norosti. - . Rokovice se opere v 24. urah. Xdor se hoće dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v prodajalnico izgotovljenih oblek l. FARCHI Barriera vecchia5 itni krojačnicl. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici * A. BERINI & A. STRINGARI ulica di Torre bianca 45. Kis, milo, sveče in soda. ===== ===== Jedilno olje po 28 nove. Samo Itoboziške delniškega društva tovarna za čokolato, sladčice in kavine primesi izdeluje najboljše kavine primesi kakor: zajamčeno cisto tigovo kavo kavini zdrob, Mocca. močnato primes v lesenih zabojčkih in okroglih zavitkih sladno kavo kakor tudi vse druge primesi! Vdobivajo se v vseh kolonijalnih trgovinah. Za bolne na želodcu, ^knbcjsshhhbhlhnhbhbbbm^^^hk. Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživanje poman kij ivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar,, želodčni krč. želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let pre-skušeno. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. To zeilčno vino Je sestavjeno od Izvrstnih, zdravinomočnih zelišč in dobrim vinom, jači In oživlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti ———> v krvnik ceveh in denje vspešno novo napravo zdrave krvi. —— S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne sinemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina. 7QniPQnia rlnupclip nntrphp in nJe nePrijetne posledice kakor: stiskanje, Ld})H dllJC tlUVCOlIC JJULI CUC ičipanje, bitje srca, nepanjein tudi strme- nje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, slabe prebave, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli te^ni moči svežD vspodbujo. fJ^F" Zeliščno vino podeljuje Človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo r^divo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje Uarjenje krvi, olajšuje u / • t e čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo Življenje. — To dokazujejo mnogošte^u priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v slekieui ah pj» K 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Skedniu Miljah. Kopru. Sežani. Tržiču, Konkah, Fiunnčelu, Otrleju, Giadežu, Izoli. Piranu. Pazinu, Buzetu, Postojni, Vipavi. Ajdovšč.ui. Goric5, Gradi-ču ob Soči, Korminu, Rcmansti, Camplungu, Cervinjanu, Umagu, Bujah, Vižinsidi, Mon oni, Jjovranu, Opatiji, Voloskem, Reki, Bukaru, SuSaku. C'abarju. Ribnici, Vrhniki, Idriji, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Mor:eljanu, Palmanovi. Ls'-tipani, Portogruaro, Vodnjanu. Pulju, Labinju, Cresu Černomblju, 3Ie_tliki. Novemestu, Trebnjem, Liliji, Ljubljani, Kamniku, &kotji!oki, Kranju, Tolmin, i arcentu, Štanjelu Codroipo, St. Vidu ob Tagliamentu, Pordenone, Motta di Livenza, Treviso, Lošinju, Arbe, Novi, Cirkveniea, Ogulin. Vrbovsko, Karlovac. Jaška. Samobor, Brež.ee, Kr5ko, Podčetrtek, Pregrada, Rogatec, Celje, Pli-berk, Radovljica. Tržič, Tiviž, Rigolato, Pieve di Cadore, Serarolo, Longarone, Belluno, Co-negliano, Padovi, Chioggia, Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjših krajev Istre, Dalmacije, cele Avstro-Ogrske in sosednjih deželah. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega vina v vse kraje Avsiro-Ogrske. Svari s ° ni* A <1 n n n a r o i a ni p m I Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 rovi. Fuštanj veleur od 27 novč. dalje. bel. siv in piquet fuštanj. Kotenina bela In siva. Maje. š!aji A in rute. Cdeja cd volne ali bombaža. Pregrinjala j preproge za mej posteljo. Kravate, srajce zi % rcnzke in ze->9lazinjeniiui v««- 8 zovi za pohištvo t > 11 v mestu koli v tu 111 inozemstvu. pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške oseb ===== državne uradnike == in Pošiljatva vsake vrste po stalili nizki preminili. Proračuni brezplačno, ^»c FILJALKA c. kr. privat. AVSTi KREDITNEGA. ZAVODA. za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze prinoscu uroti 4 dnevni odpovedi 2V'4 7« » 3fl » » 3°/o na naslovljena Izplačili:-pisma proti 4 dnevni odpovedi 2' / . » 8 » > 2\°u- > 30 » » 3°c po originalni ceni se pred ponarejanjem Zuhteva naj se izrečno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. Gostilna T. MAJCEN ul. Xicol6 Macchiarelli 34 (ex Forni). Toči istrska in dalmatinska vina. beli opolo, posebna tirolska Tina- W Prve vrste pivo. ^mm Gorke In mrzle jedila. Sprejema naročbe na kosila in večerje. N B Za družino istrsko vino po 36 od 5 litro^v naprej po 34 — „SANUS" m novi higijeni6ni zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI\ Trst Barriera 28 „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proa:a.) - Fratelli COSULICH. Sova redna, hitra ln direktna slniba za bla^o ln potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod 6ERT7 tttlOO ton. odpluje dne 10. junija -v Nar i York. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 v z atih liapoljonih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 20/o „ 3 mes. „ 2V4"/0 . 6 . „ 2 V,°/„ Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma nt^pi dove-obrestna mera v veljavo 1,5. odnosno 27. febrnvarj« bodočega leta in sicer po dotičnej odp >vedi. Baucogiro v kronah z 2\a°/0 takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napoMonl na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od d. časa in sicer po loka odpovedi izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Reko. Lvov, Prago, Heichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb. Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inoniost Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, t^aaz, tiolnogra«! prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema izt i rje vanje taljandov, dvienenih vrednosti, kakor tudi vseb drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat io trebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blugajna zavoda. Mcničue nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice rBanca d' Italia*4 v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu. »SLAVLJA"' sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnej^ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi »e vplačili. Vsak član ima po preieku petih let pravic) do dividende. „S I a v i j a tt TzaiBmna zararoraina banka t frač. — Rezervni fond 31,865.386 80 K, izplačane odštodume: 82,737.159*57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narod no upravo. ▼m pojasnil* daje: Generalni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok >ristne namene.