Kadri in štipendije Gospodarska refornia zahteva tudi to, da se posameznik dejavno vključi v delovno okolje, kjer ustvarja in Sivi, To vključevanje ni samo sebi namen, temveč je posledica ekonomske nujnosti. Ne laoremo si več predstavljati blaginje in rentabilnosti, če vsak posameznik ne bo aevestno in odgovorno sodeloval v proisvodnji in upravljanju^ 3 takim načinom dela dobiva tudi samoupravljanje adel.vatnejši izraz. K"e več samoupravljanje ?;araci samOu,.ravljanjaj teiaveJ: oamoupravljanje zaraCi ekonomske nujncati. Vendar tudi to samoupravljan,;e ne more biti uspe-šn: , Č3 aima za£;otovljenQ v&ebins; materialne baze in kvaliiika-cijske strul.ture. Jasno je. da ta dva faktorja šg zc^aleč ne pogojujeta samoupravljanja. Tu so še ustrezni delovni odnosi, stopnja odgoi^-ornosti in zavesti tei še množica drugih dejavnikov, ki dajejo ^samoupravljanju barvo in veličino^ Ko razčlenjujemo težave v rasnih delovnih kolektivih, se skoraj povsod pojavi isto vp^^i^-^anje - težave s kadri. Potreba P^ kadrih je toliko večja v tistih kolektivih, ki so pravzaprav čoz noč prerasli iz obrtne csja^mosti v jncustrijski obrat, To preraščanje je bilo polovično« Tadastrijsko obeležje je bilo samo večje število delavcev, nekoliko večji strojni park in v večini primerov ničesar drugega. Najvažnejše - način dela^ delitev dela, tehnologije se pa v veliki večini ni spremenila, V novih razmerah gospodarjenja sta pred tako industrijsko prepleskano obrt postavljeni dve alternativi^ ali se bo taka struktura zlomila / konec obrtnega načina dela, prehajanje na serijsko izdelavo, zboljšana tehnologija in>. delitev dela / ali pa je kolektiv obsojen propasti zaradi svoje nerentabilnosti. L^ejstvo, jSj da je mojstrska aantaliteta dela v naših kolektivih / v V3čjih in manjših / ss močno zakoreninjena; te ne h mo spremenili s prepričevanjem in dokazorernjem o nečem boljšem. Tako strukturo in način eela lahko odpravijo samo novi kadri, ki pridejo v kolektiv. Ker moramo ne žalost ugotavljati, da teh kadrov ni, moramo nujno najti način, kako bi v najkrajšem Času prišli do njih. V naSi občini ,30 na pobudo ICluba idrijskih študentov sprejeli zamisel o ustanovitvi, enotnega občinskega štipendijskega sklada« Ta bi bil za na.šo občino najprimernGJj^a možnost in bi lahko rešil mnogo pereč5J). vprašanj. Predvsem bi zagotavljal: - primeren "viačin štiper: >;?nja v vsak: ■ C:\Lovni organizaciji, - Gi:. oi glede iiv ''-ro;' '• a, delovna organizacija dajala 36 iJa bi i^aiaii ^rltrejš:;t:,a n:..:predka v o':čini vae tlelovne or~ •a.iiEacije nastopale solidarno in 3 ■:3m zagotovile hittejši -- da bi dodeljevali štipendije do ,:^t:^tnih kriterijih in 3 tej .jupraviJi neupravičene raalike. Ustanovljena je bila ?;au8vua kojulaljaj ki je tudi še Li:i_.e!.sla teze tar jih csIe v raz-pTaro delovnim kolektivcji. keninij da je to vse prenialo. ZakB.j? xO ugotovitvab družberiopolitiCnli oi;'.ganii;acj.j je Icadro'/ ?ko ■wpr'aSanje najbolj pereče, SnocriC js tuoi ian:enje, da je re-iiitev ia težav predvsem v noviri 'kii',(:T-ij^ ki naj bi prišli v podjetja. Zato Lienim; ('■Q so kacri ključno "^praosn.je gospodarsk-j GuiibITnosti c-azvcja v obcijii. je nujne, d'S ;, ^'ai saintor-esiTar:! - pr^': ;.- č«i'uSbenopcIi" le orgenifacljv ''ii potegujejo - .^e^it tega -n .stanov it vi j o in dolov? Ma on.. kotiti» lese o aldaco,- , Bojazen, ci .^.B.zlti •■% Hojorž uprav^icone. ".e skj.č^r, ixko krivi samoupravno,::. o.rgani,, aiaacije. ki nlao v 'aoCoc ■ "ribrn^e in po svetov €sn;o:^ v ^odJe do leg^, dE bi. -.aak .........i ■ Mdko trezneje premiftlilj pi»eden iijeiGu«. ?Tcben& Sfamisel- pa naj bo f';avaE^ejO m z veemi '^aiija, \'. je r&šljivo ;;'Aa o1:jc>U;c oeaar pa oo'-,:i«iiiOup.:'''Ovni2 ,;ptno2B "V vaeh Icoiaktn 'i oprejfit& l-o o stvar j en, te,?:-» niso te-.Jikcr dru3be,aopoli cične orga-^ •'"O.i^::;;!bale članstva ir ^bča.ic •ib .'iied proi'';7aja:i ci ' pri-' prcizvajalec ne. avc.;;^-... ^a^e^tu bi glasove! aa sklad ali pr-ot še tako D&predna in uiresttia. ne bo ostvarjera, če ae Zt-irjo ns ^avE.-sra^jo vsi zaintoros^i'^!^.^ lgor Uršič