KRANJ, 17. FEBRUARJA 1956 LETO IX. — ST. 14 DIN 10 — min Izdaja: Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri NB Kranj štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v ponedeljek in petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev S seje Sveta za gospodarstvo OLO Kranj Investicijski program zč Opekarno" Češnjevk Ob novih predpisih o kmečkih davkih Pretekli teden je izdal Zvezni kvršni svet predpise o kmečkih davkih v letu 1956. Ti predpisi Predvidevajo določene spremembe v obdavčenju kmetoval-čevega dohodka. Bistvo sprememb je, da odslej ne bo već dvojne kmečke dohodnine — te- _ tneijne in dopolnilne — marveč »Tet za gospodarsko predlaga OLO, naj da bo predpisan enoten davek na garancijo za inVCSticijftki kredit dohodek. K temu pa predpisi dodajajo še novost; takso na delovno živino, takso na hibridne vinograde in tanso na stroje za proizvodnjo (kotli za kuhanje žganja, mlatilnice, ročni, Parni in valjčni mlini, traktorji). Uvaja se tudi enoten 3% občinski dopolnilni davek, ali občinske doklade, ki so bile predpisane v večini občin že v preteklem letu — seveda v različnih občinah različno. Z navedenimi predpisi se Pravzaprav kmečka obdavčitev bistveno ne zvišuje. V vsej Sloveniji se poveča davek na dohodek le približno za 94 milijonov dinarjev (v celotni Jugoslaviji pa za 1 milijardo 370 milijonov dinarjev). Takse na delovno živino in proizvajalna Sredstva bodo znesla v Sloveniji približno 650 milijonov dinarjev, vsota sredstev iz občinskega dopolnilnega davka pa bo »nesla letos približno 400 milijonov dinarjev, medtem ko je bilo lani predpisanih v okviru Slovenije za okrog 500 milijonov dinarjev občinskih doklad. To zviSftBJe davčnih dajatev Je še toliko nepomembnejše, č» npoštevamo, da je v zadnjih Štirih letih kupna moč kmečkega Prebivalstva v Sloveniji narava za 69%, od 9 milijard dinarjev v letu 1952 na 15 milijard 150 milijonov dinarjev v 'etu 1955. Čeprav je na Gorenjcem v zadnjih letih nedvomno dosežen precejšen napredek v kmetijski proizvodnji — na ha se je leta 1953 pridelalo približno 370 metrskih stoto? krompirja, lani pa že približno 206 stotov več — se je vendarle pretežno povečala kupna moč tovarne „Elan** KRANJ, 16. FEBRUARJA. Včeraj je bila v Kranju pod predsedstvom predsednika sveta za gospodarstvo Arturja Si-lerja seja tega sveta. Predlog dnevnega reda je obsegal 11 točk, vendar so obravnavali le 6 točk dnevnega reda, ker se je seja zavlekla pozno v noč. Svet za gospodarstvo je po- člane Upravnega odbora Narod- Ob koncu dolgotrajne seje, je svet dal tudi pritrditev za odplačilo investicijskega posojila podjetju »Rožca« Jesenice, ki je kupilo kamion, in to iz stroškov pred delitvijo dobička. i svetil precej pozornosti predlogu poslovnika za delo samega sveta. Le-ta obsega 54 členov in zlasti o posameznih členih se je razvila precej živahna razprava. To tem bolj, ker je ta poslovnik, prvi v vrsti poslovnikov, ki jih bodo sprejeli posamezni sveti. Njegov osnutek bo služil tudi drugim svetom kot ogrodje za sprejetje poslovnikov. Na dnevnem redu je bilo tudi ne banke v Kranju. Predvideni so: za predsednika Dušan Hor-jak, nadalje Kržišnik, Mule, Verbič, Zeleznik, Zumer, Dolenc, Miklavčič, Sefic in Prevor-šek. OLO bo predlagano, da da garancijo za investicijski kredit, ki ga nujno potrebuje za dograditev svojih objektov tovarna športnega orodja »Elan« v Begunjah. Ta kredit bi tovarna do- Gtavna vzroka: tuša in mraz - Tudi sami si za silo lahko pomagamo Na Gorenjskem je v zadnjih dneh precej krajev brez clek- ko dohajati. Mraz in suša sta tričnega toka. Mnogi zaradi tega negodujejo, toda povsem neupravičeno. Zato je namen tega članka, da bi na kratko osvetlili vzroke varčevanja električne energije. zelo obširno poročilo okrajne bila pri Jugoslovanski banki za finančne inšpekcije. Svet je zunanjo trgovino v višini 66 mi- Pomanjkanju električne energije je vzrok: 1. suša. Zadnji dež je padel v začetku januarja in tudi pred nju —25"C. Zaradi mraza je večina manjših potokov in pritokov večjih rek zamrznjenih, v kolikor jih ni že poprej popil sklenil, naj bi se to poročilo lijonov 550.889 dinarjev in sicer tem ni bilo večjih padavin. Za- sneg. S tem se je suša še po- razmnožilo in poslalo vsem go- za nabavo strojne opreme ter radi tega je stanje voda precej večala. spodarskim organizacijam na toplotnih in klimatskih naprav, nižje kot sicer v tem ćaš*u. Ra- 3. Hiter porast potrošnje, področju Gorenjske, saj bo slu- Svet za gospodarstvo je tudi zumljivo, da mora biti potem Pravzaprav to dejstvo pri nor- žilo predvsem računovodjem kot predlagal, naj OLO da prista- tudi vodna sila manjša. Toia malnih vremenskih prilikah ne zelo koristno vodilo v nadalj- nek za odplačevanje anuitet iz kijub takemu stanju voda, bi bi imelo svojega vpliva, toda njem delu. Omenjeno poročilo posojila, ki ga je podjetje na-v nekoliko skrajšani vsebini pa Jelo pri TVD »Partizan« in šibo podano na eni izmed prihod- cer pred delitvijo dobička. Na-njih sej Okrajnega ljudskega dalje je svet sklenil, da se pododbora, jetju »Elan« da 5 milijonov di-Na dnevnem redu je bila tu- narjev investicijskega posojila di potrditev investicijskega pro- iz okrajnega investicijskega grama za rekonstrukcijo in povečanje »Opekarne« v Cešnjev-ku. Ta opekarna je v tem svojem razširitvenem programu nakazala ekonomičnost in rentabilnost svoje razširitve. V ta namen bodo potrebovali 35 milijonov 500.000 dinarjev investicijskega kredita, ki si ga bodo morali pač od nekod preskrbeti. V načrtu je zlasti razširitev kmečkega prebivalstva "tudi pri obrata, ker je tamkajšnja glina sklada. verjetno električne energije no primanjkovalo v tolikšni meri, če ne bi tako hitro in močno pritisnil 2. mraz. Na Gorenjskem menda 'že več let živo srebro ni padlo tako nizko. V sredi je bila temperatura celo v Kra- takšno stanje nas prisili, da moramo omeniti tudi to. Za ilustracijo poglejmo samo nekaj številk, ki se nanašajo na potrošnjo za tako imenovani mali letos povzročila, da je stanje voda tako nizko kot še nikdar prej. Prav gotovo bo z dograditvijo novih elektrarn v Šoštanju in Vuhredu v tem oziru problem rešen in da se v prihodnje tudi takih vremenskih neprilik ne bo treba bati. Takrat tudi ne bo treba več odklopiti z električne mreže 90 transformatorskih podeželskih posta? na Gorenjskem. Prav tako tudi ne bo potrebno dnevno porabo električne energije zmanjšati za 135.000 kWh, kot je to potrebno danes. S tem v zvezi pa je prav, če pohvalimo »IBI« v Kranju, ki (Nadaljevanje na 2. strani) nas in to zaradi zvišanja cen kmetijskim pridelkom v zadnjih letih. V trgovini na drobno so cene kmetijskim pridelkom v •dnosu na leto 1952 narasle do konca leta 1955 za 45%. Najvažnejše v novi davčni politiki ni torej povišanje državnih dohodkov na račun kme-flov — kot bi to nekateri morda radi dokazali — marveč težnja, da se poveča proizvodnost kmečkega dela. Nihče namreč nima nič proti temu, da se ve- — ča kupna moč kmečkega prebi- f ▼alstva. Samo to povečavanje mora imeti realno osnovo. Sloneti mora n?. večji proizvodnji, ne pa na višjih cenah. Novi predpisi so torej sestavni del splošnih naporov za uveljavljanje nove gospodarske politike in za stabilizacijo trga. Z novimi predpisi se popravlja določene pomanjkljivosti čiste katastrske obdavčitve in to *» taksami na delovno živino ter na proizvajalna sredstva. Z »manjšanjem razpona pri osnovni dohodnini od lanskoletnih 7 do 56% na letošnjih 10 do 44%, se predvsem stimulira tistega kmetijskega proizvajalca, ki proizvaja za trg, oziroma se na splošno pospešuje proizvodnja za tržišče. Takse na delovno živino in proizvajalna sredstva pa hkrati izenačujejo proizvodne pogoje privatnega kmečkega proizvajalca ter kmetijskih zadrug in državnih kmetijskih posestev. Proizvajalna sredstva slednjih so bila namreč že doslej obdavčena. Pri uvajanju taks — pri tem se ne sme razumeti, da gre za obdavčitev vsake motike, brane alj navadnega pluga — se teži Predvsem, da se obdavčijo ti- za izdelovanje opeke izredno dobre kakovosti, in pa rekonstrukcija dosedanjih strojev. Zgradili bodo novo sušilnico, krožno peč in pa transportne naprave. Rentabilnost je še toliko bolj vidna, ker bodo začeli izdelovati na osnovi rekonstrukcije nove vrste opeke in sicer: votlake in stropnjake. Svet za gospodarstvo je predlagal tudi Okrajnemu ljudskemu odboru, naj imenuje sledeče odjem (brez industrije ali večjih si Je za take primere- kot je podjetij in obratov) na Gorenj- letošnji, sama preskrbela lastno skem. V primerjavi z letom 1952 električno energijo. 2e dalj čaje naslednje leto potrošnja na- sa Je Pri njih ležal skoraj ne-rasla za 10%, leta 1954 že za uporaben generator. S precejš-44%, lani pa celo za 85%. 1952. njim popravilom in dodatkom leta je bilo potrošenih za mali novih delov in naprav pa je odjem 15 milijonov kWh, med- podjetje, največ po zaslugi tem ko je bila potrošnja pretek- strojnika Smuca in elektromon-lo leto 29 milijonov kWh ali še terja Kozjeka, prišlo do lastne enkrat večja. Torej porast po- električne energije. Sicer ta rabe električne energije je pre- energija podjetju ne zadošča, cej večji tudi od normalnega vendar jim krije približno 30% porasta najrazvitejših dežel Evrope. Razumljivo nam mora biti torej, da je tak porast potrošnje z novogradnjami elektrarn in novimi generatorji tež- potrošnje. To omenjam zato, ker so verjetno še kje možnosti, da bi si podjetja zagotovila lastno električno energijo. B. Fajon TUDI SAVA JE ZAMRZNILA V ozadju elektrarna »Sava« Kranj V Kranju so že volili samoupravne organe socialnega zavarovanja Naš razgovor »Glas Gorenjske, Politika, Ljudska pravica, Borba..." ... je glas, ki skoraj vsakogar na Titovem trgu zvabi, da se ustavi pri majhni leseni hišici — kiosku — kot pravimo. Tu dobite vsak dan najnovejše ča- sopise, revije in podobno z naj- »Kolikšen mesečni promet i- novejšimi novicami, prodaja na mate in katerih časopisov proda- jih 56-letna Marija Skomavec. te največ?« Za kratek čas sem se oglasil »Ne glejte mojo kramo,« se pri njej in se marsikaj pogovo- je opravičevala, ker res ni i- ril. mela vse v najlepšem redu, Malokdo je, ki ne bi poznal »mraz je, pa se mi kar ne da vedno nasmejane in dobrovolj- pospravljati. Razen časopisov ne Marije Skomavčeve, ki že prodajam tudi znamke, pisma, približno 6 let prodaja časopise dopisnice, srečke, slike in vse Kranjčanom in obiskovalcem take reči. Kranja. K temu pa moramo pri- Mesečno imam tudi do 100.000 pomniti, da je ona najboljša dinarjev prometa, včasih še več, prodajalka te vrste v gorenjski meni pa jih ostane okrog 7000. Največ prodam »Glasa Gorenjske«, potem »Pravice«, »Politi- metropoli in daleč okoli »Ja, kako sem začela«, je začela z odgovorom na moje vprašanje, kaj jo je privedlo do tega, da je postala prodajalka časopisov. »Imam prijateljice in ke«, »Borbe«, zelo hitro gre »Filmski vestnik«, revija »Film«, »Tovariš«, »Svet in moda« .. . Marsikaj mi je še povedala. Marija Skomavčeva se je dobro zavarovala pred mrazom prijatelje, ki so me »zapeljali^ Ob koncu pa je z veselim zado v te vode. Ko sem postala vdo- voljstvom dodala, ko je prav- va, sem raznašala pošto in si- kar hitro postregla več svojih cer na Golnik, kmalu pa sem gostov: »Zdaj mi gre že kar hi- postala raznašalka časopisov, tro %od rok, kajne?« »Res je«, nato pa prodajalka in zdaj teče sem ji odgovoril, mislil sem si že šesto leto, ko se preživljam pa, da bi morala biti tako vljud- s tem. No, danes sem zadovolj- na in hitra postrežba še marsi- na.« kje. FaBo Kranj, 16. februarja. V zadnjem času dobiva socialno zavarovanje vedno širše in važnejše naloge, posebno še, odkar se je tudi tu začelo uveljavljati družbeno upravljanje. Tako postaja socialno zavarova- gih večjih podjetjih. V »Iskri« se bodo člani delavskega upravljanja zbrali danes. Tega sestanka se bo udeležil tudi tovariš Mavricij Bore. Skupno Je bilo do sedaj na Gorenjskem okoli 65 predvolilnih sestankov nje vse bolj pomembno. Njego- (°P- blejska podružnica še ni javo delo se odvija v interesu vila števila sestankov), in sicer: vseh ostalih organizacij, organov delavskega upravljanja — vsakega posameznega zavarovanca. V zadnjih 14 dneh so bili že po vseh krajih predvolilni sestanki, na katerih so razpravljali o nalogah in vlogi socialnega zavarovanja, družbenem upravljanju v socialnem zavarovanju in načinu volitev. Pred dnevi so se tudi člani delavskega sveta in sindikata Železarne Jesenice zbrali na predvolilnem sestanku. Razen 100 članov družbenega upravljanja jeseniške Železarne se je sestanka na področju Kranja 19, Škofje Loke z dolino 19, Tržiča 10, Jesenic 11 in Radovljice 6. Delo poteka po določenem načrtu ob povprečno 70% udeležbi. Le volilna enota upokojencev z Jesenic bo še enkrat na svojem sestanku odločala o svojih delegatih. Zirovcem, ki so že Izvolili svoje predstavnike za okrajno In podružnično skupščino socialnega zavarovanja, so sledili Kranjčani. Včeraj so bile v Kranju prve volitve. 25. volilna enota je izvolila za okrajno skupščino socialnega zavarovanja Marjana Bergerja in z:i podružnično tov. Janškovca. V udeležil tudi član republiškega prihodnjih dneh se bodo volitve sveta sindikatov Slovenije Jože še nadaljevale, ostali kraji pa , . so predvideli za volitve po vo- Jurač. Prav tako so bili taki lllnin enotah dneve od 2Q do predvolilni sestanki tudi v dru- 22. februarja. I,j. / USX 04 3562 TE MI PO SVITU V torek, 14. februarja, se je začel v Kremlju ^CX, kongres KP Sovjetske zveze. Prvi dan Je kongres poslušal poročilo prvega sekretarja KP SZ Nikite, Hruščeva. Hruščev je v svojem poročilu poudaril, da je glavna značilnost sedanje dobe prehod socializma iz ene države v svetovni sistem. Ko je govoril o razlikah pri prehodu v socializem, je omenil, da bodo načini prehoda vedno raznovrstnej^l in da nikakor ni nujno, da bi 6e prehod izvršil z državljansko vojno. rijepoll Ko je govoril o zunanjepolitičnih odnosih Sovjetske zveze, je dejal, da morajo postati pogajanja edini način reševanja mednarodnih vprašanj. Za dosego trajnega miru pa Je treb. po njegovem mnenju rešiti na slednja najvažnejša vprašanja kolektivno varnost v Evropi [r Aziji ter razorožitev. Prav tak' Je HruŠčev poudaril, da je Sovjetska zveza pripravljena pre nehati s poskusi ž vodikovim bombami. i _ j.'^j uroda su to ponudbo 1,-. Ze v sredo so to ponudbo živahno komentirali v vseh zahodnih prestolnicah. Vendar se Je v teh krogih uveljavilo mnenje, da ta predlog ne bo bistveno pripomogel k napredku pri delu razorožitvene komisije, čeprav je ocenjen kot ponudba Zahodu za pogajanje o teh problemih. V sredo je prav tako začel zasedati indijski parlament. V uvodnem govoru je predsednik republike Prasad dejal, da se je položaj v svetu izboljšal. Obžaloval pa je. da različni vojaški pakti ogrožajo mir in mirno sožitje med ( narodi ter delijo arabske dežele. Posebej je obsodil bagdadski pakt in SEATO (pakt za jugovzhodno Azijo). V tem tednu je bila slej ko prej pretežna aktivnost francoske diplomacije usmerjena na Severno Afriko. V sredo je zasedala francoska vlada in Je bila glavna točka dnevnega reda vprašanje Alžira in pa začetek francosko maroških pogajanj. Alžir je še vedno v ospredju in ministrskemu predsedniku Guy Molletu kljub naporom še ni uspelo razčistiti položaja. V torek pa so se začeli, s sestankom Guy Mollet — Ben Jusef, tudi francosko-maroški razgovori. V sredo se je vodja maroške delegacije sultan Ben Jusef razgovarjal s predsednikom francoske republike Cottyjem Na teh pogajanjih je treba predvsem razčistiti vprašanje medsebojne odvisnosti med Marokom in Francijo. Marokc namreč zahteva čim popolnejši neodvisnost medtem ko Francozi vztrajajo, naj bodo gospodarsko - finančna, valutna ir obrambna vprašanja v glavnem v francoskih rokah. Na Gorenjskem 13 sekcij zadružnikov Dijaika skupnost na Jesenicah je oživela 2? UmeiiišUih zadrug je ie predvidelo posebne sMade Nekatere finančno močne kmetijske zadruge se niso odzvale V kranjskem okraju je bilo zacije. To nas opozarja na dej- polnoma jasno, da bo na vasi posedaj ustanovljenih 13 sekcij stvo, da nekateri še vedno ne prav mladina nosilec naprednih mladih zadružnikov. Kljub ne- razumejo izredno koristnega de- idej in se je za to treba nanjo katerim težavam delo dobro la sekcij mladih zadružnikov, nasloniti. Na to so nas opozo-napreduje. Kmsčka mladina ka- ki ga bodo te lahko opravljale rili na terenu in moramo zato že zanimanje do dela v sekci- v prid pospeševanja kmetijske o tem spregovoriti, da se bo jah, vendar še jim delo ponekod proizvodnje na vasi. Okrajna stanje zboljšalo. napačno ali nepopolno tolmači, zadružna zveza je opozorila vse Skrb vseh političnih organi-V Voklein na primer je KZ skli- KZ naj predvidijo nekaj sred- zacij na vasi za mladino je zelo cala ustanovni sestanek mladih stev tudi za mlade zadružnike, pomanjkljiva, saj so le redki zadružnikov, na njem pa ni bil temu se je odzvalo 27 KZ. 25 primeri, da pridejo zastopniki prisoten nihče od kmetijske za- zadrug je določilo del denarja organizacij na sestanek, kjer se druge, niti od ostalih političnih v skupni kulturni sklad. 20 za- ustanavljajo sekcije. Dober prl-organizacij. Na Golniku so mla- drug pa v ta namen ni predvi- mer v tem nam je občinski od-dino zelo površno obvestili, kar delo nobenih sredstev. Med nji- bor SZDL Železniki, ki poma-e Lil vzrok, potem bodo lahko stran- zadnje čase začeli ugotavljati, sproti izhlapevata. Žarki pa tu- Ion nogavice, ki jih naši izletni- Pir Je ovenel, upadel in izgubil ski jarki samo 50 cm globoki, da UKW žarki delujejo nezdra- di ubijajo vse kali bolezni, ki ki tako radi kupujejo v inozem- na okusu. Razen tega imamo še ce pa moramo odvajati tudi vo na živa bitja. Slika, ki jo mi dostikrat povzročajo boleha- stvu. preveč gnilobe. tamo vodo, potem morajo biti danes objavljamo, predstavlja nja pri mladi živini. (—in) Vse to lahko preprečimo z jarki globlji. Globina je odvisna žarnico, ki seva tako imenovane Slika prikazuje uporabo te infrardeče žarke. Takšne žarni- žarnice pri vzreji mladih puj- ce uporabljajo pri nas nekate- skov. Pujski lahko prihajajo iz ra posestva pri reji prašičev materinega kotca, se zadrže ne- in mladih pujskov. Drugod po kaj časa pod žarnico in se zo- svetu na jih uporabljajo tudi pet vrnejo k materi. Žarnica manjša kmečka gospodarstva, ni potrebno, da gori ves dan. ™Cin* T sprememb temperature in vla- večkrat zadržuje in tako V Avstriji sem jih videl tudi Kmet pri katerem sem videl ie n.a. Z*!° P^tvih tleh, saj zna- ge. Zato moramo kamenje na zablati. Razen navedenih na malih kmetijah. Takšna žar- takšno žarnico, mi je povedal, niča se priključi na običajno da mu od takrat, od kar jo u- električno omrežje, napetosti porablja, pujski še niso zboleli. 220 Voltov. Gori približno 1000 Mnogo cenejše je, rni je rekel, Čiščenje in uporaba kamenja na pašnikih pravimo stopnje ali pragove, ki pa morajo biti tako napravljeni, da se ne porušijo. Velikost jarkov naj se ravna po množini vode, ki jo je treba odvajati. Glavni jarki naj imajo dno široko najmanj 50 cm. OSUŠEVANJE Z ZAPRTIMI JARKI Večina naših pašnih površin sprememb temperature in vla- večkrat zadržuje in tako tega i na zelo plitvih tleh, saj zna- ge. Zato moramo kamenje na zablati. Razen navedenih mož- ša debelina tal približno 3 do 5 celotni površini pobrati ter zno- nosti uporabe kamenja, pa ga _ 7!irfrt:"f 7rTfJi S cm. Tako pride na mnogih me- siti na kupe, te pa zvozimo v lahko dobro izkoristimo pri ' 'rtnT 1 , '("..J stih na površje skala in večje kotanje, globače ali grape in jih gradnji suhega zidu - kameni- ^ ovirajo Izvedbai teh je malo ali manjše kamenje. Mnogo ka- nato prekrijemo z raznimi or- te ograje. Tako ograjo bomo tež*a in dražja kar pa zavi3i g™*m^d™e^^k}elJe tudi od tega, kakšen material Pereče vprašanje Les za domačo uporabo Od zadružnika Jožeta Mlakarja iz Bohinja smo prejeli sledeči dopis. Objavljamo ga v celoti. Okolica Bohinja ima živino- poleg že obstoječih. Zaradi te- rejski pečat. Kmečka gospodar- ga se sedaj dogaja, da kmetje, stva že stoletja vzdržujejo šte- ki imajo že odobren les za do- vilna poslopja za živino, za mačo uporabo, istega prodajajo spravljanje krme in kozolce za zaradi plačevanja davkov, sušenje krme. To je neizogib- Ce k vsem stroškom pri lesu no zaradi mokre klime. Števil- računamo še 3000 dinarjev pro- he nastanitve za živino pa so po- metnega davka na 1 kub. meter, trebne zaradi stalnega premi- potem je lesena streha med vse- kanja čred iz ene paše na dru- mi najdražja. Gotovo pa je, da go. Tako mora eno kmečko go- ne morejo vsi bohinjski kmetje »podarstvo vzdrževati tri db naenkrat začeti graditi drugač- Stiri hleve, nekaj senikov ter ne strehe celotno gospodarsko poslopje ob domu. Nešteto je tudi ograj radi vsega opisanega, v Bohinju nah, ki leže pod strmimi skal veliko kamenja in nimamo drugega materiala. Gradnja take bomo uporabljali. Najpreprostejše je, če izkop- ograje je zelo draga, vendar pa ljemQ primerno glo'boke jarke je ta močna in dolgotrajna, če ln damQ na dnQ debel gramoz ali drugo kamenje in nato spet Ograja iz kamenja — suhi zid je pravilno grajena. Skica nam kaže, kako se taka ograja napravi v običajni velikosti. (Slika A.) Na strmejših pobočjih, kjer ne moremo kamenja drugače u-porabiti, pa naredimo terase, kakor je prikazano na s£ici. Po celem pobočju napravimo več teras, kolikor je pač pripravljenega kamenja. Velikost, oziroma širina terase je poljubna, ostale mere in pravilna gradnja pa je razvidna s skice. Z napravo takih teras povečamo pašno površino in pridobimo ravne ploskve porastle z trav- jarke zasujemo. (Slika 1.) ,,..„,, _ no rušo. Te terase pa tudi za- Lahko razumete, kako smo za- menja pa je na tistih površ - ganskiml odpadki (posušene ve- držujejo snežno odejo in na ta idi vsega opisanega, v Bohinju nah, ki leže pod strmimi skal- je, listje, korenine ipd.) ter pre- nacin žcitiio teren pred piazo- ob meji pašišč, katere morajo prizadeti. Naša živinoreja daje nimi pobočji, grebeni, vrhovi m krijemo z prstjo in rušo. Na ta vj (suka B) posamezni gospodarji vzdrževati, mlečne izdelke v Ljubljano, v melišči, s katerih ga vsako le- naCln izravnamo teren in pove- Stevilne pravde se še danes o- pomladanskem času pa tudi to nanašajo voda, veter in sneg. pirajo na ta red. mleko. S tem pomaga reševati Na ta način je izgubljena za Ko so se v 19. stoletju dode- vprašanje preskrbe glavnega pašo znatna površina travnate- ljevali gozdovi kmetom, so bili mesta- Bohinjski kmet ne redi ga sveta. Zato moramo redno dani na podlagi gospodarskih iiv™Je za™>_temve*:yza M' odstranlevati to kamenje, potreb za vzdrževanje in obno Boljši način pa je ta, da na-Kamenje, zbrano pri čiščenju, pravimo iz debelejših kameni-čamo pašno površino. Nikdar pa pa lahko tudi zelo koristno upo- tih plošč primerno odprtino za ne smemo pustiti kamenja v rabimo za kuhanje apnenice vo omenjenih naprav in poslopij. da Prosimo Vas, če naše težave pridobimo, oziroma obdržimo proučite in podprete našo proŠ- potrebno pašno površino in kanjo naj bi se stvar pravilno u- kovost travišč. redila. Kot odbornik kmetijske Vsak kmetovalec je gotovo Že Slrl„e:^Lf.? *J *°lf °Jrili udruge si štejem v dolžnost, da opazil, da okrog kamenja in sem to vprašanje opisal in Vam skal rastejo kvalitetno slabše sporočil položaj bohinjskih kme- trave in pleveli. To je zaradi slabše osvetlitve ter močnejših ne propadanju, so potrebne po pravila v najkrajšem času. Srednji kmet ima okrog 2000 ^ kvadratnih metrov strešne površine. Ce upoštevamo, da se s stalpim letnim popravilom živ-ljenska doba strehe lahko podaljša do 20 let, potem razumemo, zakaj se vsako leto kmet tako prizadeva za ,njeno vzdrževanje. Vsako leto torej, potrebuje za popravilo strehe ne- Kdaj in kako uživamo sadje Jejte le snažno sadje! Ce kupite sadje na trgu, ga pred uporabo umijte v čisti vodi, najbolje pod vodovodom. Jejte sadje neolupljenot V Jejte sadje, če le mogoče, vsak dan, toda ne preveč naenkrat! Jejte sadje, če le mogoče, na prazen želodec, torej na tešče, kaj lesa. To je nujnost, ki se ne ker se tedaj najbolje izrabi, more opustiti. V kolikor pa bi Jejte kolikor mogoče sveže se, bi streha kaj kmalu raz- sadje, če tega ni, jejte suho olupkih in tik pod njimi so padla ali pa bi se pod njo krma sadje. Surovo sadje ima v naj- važne snovi, ki jih zavržemo, če popolnoma uničila. višji meri vse snovi, ki jih je sadje lupimo. Kdor nima zob, Sicer obnova teh naprav vsa- nasnovalo sonce. Kuhano ali naj sadje zdrobi v kašnato tva ko leto terja precej lesa, vendar drugače pripravljeno sadje izgu-kdor bi opustil redna popravi- bi veliko na svoji vrednosti, la, bi naenkrat propadel z vse- Jejte samo zrelo sadje. Zrelo mi svojimi poslopji. sadje nikdar ne škoduje, če ga Vsa ta dela, ki so vezana z uživamo zmerno. Nezrelo sadje velikimi žrtvami, ne bi smeli je škodljivo, ker draži prebavi-dušiti z novimi obremenitvami la. odtok vode. Na te plošče damo nato nekaj gramoza. Ta služI zato, da se skozi njega bolje pritaka voda, na drugi strani pa varuje, da se jarki ne morejo zamašiti (Slika 2.) Terasa iz kamenja kupih, da Jih ljudje, živina, ali Tako dobljenp apno pa trosimo pa voda in sneg ponovno ne po pašniku. 'Kuhanje apna v rino. Bolniki naj uživajo tekoče raztrosijo. apnenicah in apnenje naših sadje — sveže pripravljeni sad- Zbrano kamenje pa lahko tu- pašnih površin je zelo potrebni sok. di koristno uporabimo pri grad- no In koristno, saj so večinoma Sadje dobro prežvečite! Le do- nji planšarskih objektov (hlevi, vsi naši pašniki in planine na bro prežvečeno sadje je lahko sirarne, vodovod ipd.), za ure- zelo kislih tleh, ki močno po-prebavljivo.' ditev terena okrog hlevov in na- trebujejo kalcij. —an pa jalnih korit, kjer se živina A 8. Najboljši način pa Je seveda z drenažnimi cevmi. Narejeno pa mora biti natančno in je najbolje, da napravi načrte strokovnjak. Glavna prednost je v tem, da je mnogo trajnejši od prej navedenih načinov. (Nadaljevanje prihodnjič) , ST. 14 / 17. FEBRUARJA 1956 Glas Gorenjske 3 „Vsega imamo, samo zdravja ne" Z obiska v jeseniški bolnišnici Sef internega oddelka, prima-rij dr. Brandstetter je pravkar končal s pregledom. Prestregla sem ga na hodniku. — 2elite? — Na kratko sem mu pojasnila namen svojega prihoda. Za tre- družinah, o prijaznem zdravnikovem nastopu in o svojih težavah. Res, ni lahko, če mati zboli in je v družini vse narobe. Z najboljšimi željami sem se poslovila od njih. Obiskala sem še eno sobo. Bila je mnogo manjša in v njej je bilo prostora le za dve postelji. Obedve bolnici sta bili Ljubljančanki. Ena od njiju je bila že četrtič v jeseniški bolnišnici. Ni je mogla prehvaliti. — Veste, malokje kažejo toliko zanimanja in pozornosti za bolnikovo zdravje kot tukaj. Jutranje vizite se naravnost ve- Pacientka pred obsevanjem nutek je še pogledal k bolnikom v ambulantni čakalnici, nato pa me je povabil v pisarno. — Zanima vas torej življenje in delo na internem oddelku. — Da, rada bi nekoliko spoznala vaše razmere. Ali že dolgo delate v jeseniški bolnišnici? — Ze, prišel sem v aprilu 1948, ko je bila ravnokar ustanovljena. Naš oddelek je vedno zaseden. Največji odstotek bolnikov imamo z Gorenjske in Primorske, pa tudi s Štajerske, Dolenjske in celo s sosednje Hrvaške prihajajo k nam. Veliko je težko bolnih. To so predvsem ljudje, ki bolujejo na srcu ali želodcu ter revmatični bolniki. Povprečno ostanejo pri nas 10 do 14 dni. Nekateri so tu tudi po več mesecev, neka pacientka pa leži že četrto leto. Imamo dva ženska oddelka in po en moški in otroški oddelek. — Ali samostojno vodite oddelek? — To vedno skušam, v kolikor je seveda v naših možnostih. Vse preiskave delamo sami, za specialna obolenja pa pošiljamo bolnike na Golnik in Ljubljano. Internemu oddelku je priključen tudi transfuzijski kabinet. Za sedaj si pomagamo še s tem, da vzamemo kri od bolnikov, ker sicer krvodajalcev v našem okolišu nimamo. Transfuzijsko službo bi bilo potrebno organizirati in če bi imeli avtomobil, bi se morda obnesla potujoča ekipa. Razen tega imamo na našem oddelku dobro urejeno fizikalno terapijo, ki je tudi polno izkoriščena. — Koliko bolnikov ste n. pr. letos že sprejeli? — Bilo jih je nekaj nad 3500. Njihovo število iz leta v leto raste. Lani smo imeli kar 13.000 rentgenskih pregledov. Vse fotografije napravimo sami in tako nismo od nikogar odvisni. — Imate osebja dovolj? — Kar zadovoljni smo. Bolni- ških sester nam ne manjka. Od zdravnikov pa so tu še asistent dr. Višnar, dva specializanta in nekaj stažistov. Odnosi med nami so kar najboljši in si bolj harmoničnega dela med posameznimi oddelki bolnišnice ne morom želeti. Prav to pripomore k marsikateremu uspehu. Z bolniki skušamo vedno najti o-seben kontakt in nam nikoli ne pomenijo samo številke. Sicer pa se o tem, kako skrbimo zanje, lahko sami prepričate. Tako si boste ustvarili popolnejšo sliko o našem delu. Jaz odhajam zdaj k svojim bolnikom, ki čakajo na rentgenski pregled. Sestra Alba pa vam lahko pokaže, kar boste želeli. — Zahvalila sem se mu za vsa pojasnila in odšla s spremljevalko do bolniških sob, pokazala pa mi je tudi nekatere druge prostore. Po belih, svetlih hodnikih so hitele strežnice. Nekatere so spremljale paciente na preiskave ali k obsevanju. Prav nič mučnega bolniškega vzdušja ni bilo čutiti. V tako prijaznem okolju bolnik mora ozdraveti. Zunaj kaže termometer 17 stopinj pod ničlo, tu pa vse polno cvetja in palmovega zelenja — dih pomladi sredi zime. Ni čudno, da so bili bolniki vsi po vrsti tako zadovoljni. Sest jih je ležalo v sobi, kamor sem najprej vstopila. Dve od teh si nista prav nič želeli odhoda. — Lepo skrbijo za nas — je selimo in potem spet komaj ča-dejala bolnica na prvi postelji, kamo naslednjega obiska. Zdrav-— Vsega imamo dovolj, samo nikove besede nam veliko pri-zdravja ne. Toda zato smo tu- pomorejo, ker so iskrene, kaj in upamo, da se nam tudi — Pa tudi sicer nam skušajo zdravje povrne. v vsem ustreči — je pripomni- Pogled v otroško sobo no zajokal, ko jih je moj spremljevalec hotel fotografirati. Morala ga je potolažiti sestra. Na hodniku sem se pridružila mladi mamici, ki je pravkar nesla v naročju ozdravljeno hčerko. Doktor je punčko prijazno nagovoril in jo pohvalil, ker je bila v bolnišnici tako pogumna in pridna. Vsa srečna se mu je nasmejala in izgleda, da sta se prav dobro razumela. Kakšno veliko zaupanje imajo vsi bolniki do zdravnikov! Kako tudi ne, ko se ti skušajo vsakomur nevsiljivo približati, tako da učinkuje tudi zdravilna moč vsake njihove bodrilne besede. Dober glas gre v deveto vas, zato je ambulantna čakalnica internega oddelka vsak dan nabito polna. Bolniki prihajajo z vseh krajev Slovenije in število njihovih obiskov se veča iz leta v leto. _ J. O. Priznanje so dobili Ko je pred nedavnim v Kranju zasedal Svet Svobod in prosvetnih društev za Gorenjsko in analiziral delo posameznih društev, je podelil priznanja najzaslužnejšim odsekom v društvih. Med njimi je bil tudi dramski odsek iz Mošenj. Prejel je diplomo za svoje uspešno delo v zadnjih letih. To je že drugo priznanje, s katerim se lahko ponaša mošenj ski dramski odsek. Seveda je to tudi dokaz, da so v sekcijo včlanjeni res požrtvovalni in sposobni člani, ki ves svoj prosti čas posvetijo širjenju kulturne dejavnosti na vasi. Primarij dr. Brandstetter rentgenizira bolnika Soseda je potožila, da ji je dolgčas po otrocih. — Tako težko pričakujem nedelje, ko me bodo obiskali — je dejala. — Moji so predaleč — se je oglasila ženska pri oknu, zato pa bom jaz skušala čimprej o-zdraveti. Pogrešajo me. Delavka iz Kranja se je bala mraza v svoji sobi. Težko se bo vrnila spet vanjo. Ni mogla razumeti, da leži v bolnišnici in ne v okrevališču. Odstopiti je treba prostor drugim. Se so mi pripovedovale o svojih la druga bolnica. Tako na primer v pogledu prehrane, seveda, če to naše zdravje dopušča. Primarij sam poizveduje, ali nam česa manjka, oziroma kakšne so naše želje. Tudi sestre so nadvse uslužne. Skromne, resne in tudi požrtvovalne so. Zaslužijo, da jih tudi vi pohvalite. — Na otroškem oddelku sem si ogledala fantovsko sobico. Dečki so se prav živahno razgovar-jali. Le trije so mirno ležali. Mali fantiček z oteklino je glas- en ji b c o Ste se dobro imeli, dragi bralci, na pustovanju? Ste rajali? Peli in pili? — Bolj pili, kaj? Se v sredo dopoldne sem videl marsikatero družbico, sicer že bolj »zmatrano«, ki je še kar od sobote sem preganjala Pusta! Kako lepo je. Stare šege in navade, zasoljene z »zmernimi« cenami naših gostinskih podjetij.« DA ME NE BI bolela glava, žep me že tako ali tako, sem raje ostal kar doma. — Zahvalite boga, da nisem prišel naokoli in pokukal, zdaj sem, zdaj tja in pogledal, kako ste se zabavali, ker sicer bi hitro katerega v »Bodice« vtaknil. KER ME JE ZE povsod dovolj, sem se namenil pokukati na Okrajni ljudski odbor, da bi tam kaj zvedel. Poprej sem še telefoniral. Toda .. . prej bi priklical hudiča na tale mraz, kot pa telefonista v centrali. In ne da bi bila številka zasedena! Ne! Telefon povsem pravilno brni.. . TAKO KOT ZAMAN kličeš telefonsko centralo na Okrajnem ljudskem odboru v Kranju, tudi lahko zaman čakaš, da se ti bo odprla kavarna hotela »Korotan« na Jesenicah. Ker ... ključ ima upravnik podjetja, ki se vozi z vlakom. Ce je vlak točen — prav! Ce pa ne ... v kak drug gostinski obrat, ki je vedno odprt. DANES JE BILO v Kranju kar 24 stopinj pod ničlo. Ubogi potniki, ki se vozijo z avtobusi! Se vedno v čakalnici avtobusne postaje ne kurijo in sploh dobi potnik vtis, da je avtobusna postaja popolnoma zapuščena. Tudi meni se zdi, da je tako! Ampak tako ne bi smelo biti! No, ko sem tako čakal na avtobus v tem mrazu, sem seveda zbolel. Ker delam v tovarni gumijevih izdelkov »Sava«, sem šel pač v tovarniško obratno ambulanto. — Toda glej ga šmenta! Naročijo te za 12. uro, uradne ure so pa od 12. do 14. ure. Tako se nas je nateplo, razen mene, še okoli 25 delavcev (mene štejejo tudi zraven, ker pravijo, da je pisanje »bodic« pošteno delo! — Jaz pa pravim, da je to naravnost garanje!). Čakali smo in čakali v čakal- nici, ki ima le 4 stole, od teh pa je eden polomljen, preden smo prišli na vrsto. Ne vem, ampak zdi se mi, da bi bilo bolje, če bi zdravniki naročili bolnike ob določeni uri, v določenem presledku. — Koliko prerekanja in slabe volje bi prihranili bolnikom. IZ SELC SEM dobil pismo (le kje so staknili moj naslov?). Pravijo, da tiste moje sanje v zadnjih »Bodicah« niso bile resnične! (Katere pa so?) No, deloma že! Res je, da hodi vajenka u-pravnici »Obrtnega šiviljskega podjetja« na dom pomagat, ampak, pravijo, z vednostjo upravnega odbora. Sedanja upravnica le zamenjuje obolelega u-pravnika in je pod tem pogojem na to tuđi pristala! Sedaj pa dragi bralci, presodite moje bralce, in pismo, ki sem ga prejel od »Obrtnega šiviljskega podjetja« v Selcih. Vaše mnenje — vaša sodba! Iz mraza se pa raje ne norčujem, ker zna biti, da bo še hujši! Zatorej kar na hitro: »Pozdravljeni!« VAS »BODICAR« Mavrcvem Od petka do petka Mraz, ki že nekaj čara krepko pritiska v vseh krajih i* državah Evrope, tudi nam ni prizanesel. Zdaj tu, zdaj tam je močneje pritisnil, ponekod je prekrila zemljo debelejša, ponekod tanjša plast snega. Dolgo pričakovana zima je končno »v svojem elementu« . . . Čeprav je v Sloveniji temperatura KfltflCf mffl v ^e vecmo krepko pod ničlo, pa je v IMJIUMIUIU južnih predelih države mraz nekolik« popustil, tako da je prišlo do trganja plazov, ki so zlasti v Makedoniji povzročili elementarno katastrofo. Na gradbiščih Mavrovske hidrocentrale so plazovi povzročili velikansko materialno škodo, razen tega pa so tudi številne žrtve. Dosedaj je število žrtev že naraslo na 55, medtem ko je usoda približno prav tolikega števila ljudi še vedno neznana. Reševanje ponesrečencev, med katerimi so delavci in tudi voiaki obmejnih karavl ter prebivalci posameznih vasi, je v teh predelih močno otežkočeno še zlasti zaradi tega, ker v teh predelih neprestano sneži. Snežni zameti in plazovi so skoraj popolnoma onemogočili dostop do kraja nesreče. Ljudstvo, ki je enodušno pristopilo k reševanju, opravlja delo pod zelo težkimi pogoji. Zvezni izvršni svet je že poslal družinam ponesrečencev okoli 30 milijonov dinarjev, medtem ko je Izvršni svet LR Makedonije sklenil nuditi družinam ponesrečencev, kot prvo pomoč po 50.000 dinarjev. Od 30. januarja do 12. februarja letošnjega leta so trajali v Pragi gospodarski razgovori delegacij vlad CSR in FLRJ. Po teh razgovorih je bil poopisan sporazum o ureditvi neurejenih imovinskih vprašanj med obema deželama iz prejšnjega obdobja. Sklenjen je bil tudi sporazum o dolgoročnih dobavah in o kreditu, ki ga bo dala vlada republike Češkoslovaške vladi FLRJ za nakup investicijskih naprav in strojev. S posebnim sporazumom je dobila vlada FLRJ tudi kredit za nakup industrijskih izdelkov in predmetov šireke potrošnje. Hkrr.ti so se začela tudi pogajanja o trgovinskem sporazumu za leto 1956. In slednjič je bil podpisan še začasni sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju obeh držav. Sporazume je v imenu vlade CSR podpisala podpredsednica Ljudmila Jankoceva, v imenu Zveznega izvršnega sveta pa njegov član Mijalko Todorović. Zvezna prometna zbornica pripravlja v letošnjem letu osnutek perspektivnega razvoja prometa pri nas, kajti vse kaže, da naše prometne zveze in komunikacije ter prav tako prometna vozila, močno zaostajajo za našim splošnim gospodarskim razvojem. Gre predvsem za osnutek obnove sedanjega prometnega omrežja in zgraditve novih prometnih zvez, za tem pa za načrte razvoja ostalih prometnih zmogljivosti. Zvezna prometna zbornica namerava tako priti rio pregleda realnega perspektivnega razvoja vseh gospodarskih panog in s tem tudi do obsega in ftrukture zahtev, ki jih bo stavila prometu v doglednem času. Tak pregled naj bi nudil smernice, kakšne prometne zveze je treba graditi, s kakšno prednostjo, naglico in s kakšnim! značilnostmi ter katere izmed prometnih zvez je treba obnoviti in kako. w Sporazumi s Češkoslovaško Za skladen razvoj prometa isodise a BODITE PREVIDNI! Pri podjetju »Odpad« so zavorni bobni — »dromeljni« — zelo iskan artikel. Prav hitro najdejo pot do kupcev, le-ti in prodajalci pa mnogokrat tudi pot do sodišča. V zadnjem času je bilo že več primerov, da ]e kdo zavorne bobne kupil pri Odpadu in jih nato z mastnim dobičkom prodajal naprej. Bili pa so tudi slučaji, da so kmetje kupovali zavorne bobne sumljivega izvora in če se je ugotovilo, da so bili res ukradeni, je bil kaznovan ne samo prodajalec, pač pa tudi kupec. Ker so »dromeljni« zelo iskano blago — uporabljajo jih namreč pri »gumiradlnih«, so tudi primerno sredstvo za goljufanje. Več je že bilo slučajev, da je kdo dal že akontacijo za zavorne bobne, ki mu jih bo prodajalec sam dostavil, kar pa se ni zgodilo. Lahkoverni ljudje hitro nasedejo, »prodajalci« pa bobne, ki jih nikoli niso imeli, ponujajo »v nakup« še drugim lahkovernežem. Tako je nasedel K. S. iz Li-gojne, ki je dal že 10.000 din akontacije za zavorne bobne, ki naj bi mu jih dostavili na določen kraj. Čakal je že preko dogovorjene ure in pričakovanega avtomobila z zavornimi bobni ni bilo od nikoder. Ko sta se »prodajalec« in kupec spet srečala, se je moral kupec potolažiti z izgovorom, da se je avto tistega dne pokvaril in da bodo bobni sigurno pripeljani na drugi dan. Minil je tudi ta in še precej drugih dni, pa ni bilo niti bobnov, niti denarja. »Prodajalec« Ciril Tomažič se je zaradi te goljufije zagovarjal pred sodiščem, kjer je bil obsojen na 2 mesecr. zapora. Pri Okrajnem sodišču v Kranju sta bila na zaporno kazen OBJAVA Vse prebivalce na območju tistih transformatorskih postaj, katere so začasno celodnevno izključene iz oskrbovanja z električno energijo, obveščamo, da bodo te postaje od sobote 18. februarja od 16. ure do ponedeljka 20. februarja do 7. ure priključene na mrežo. Tajništvo za gospodarstvo OLO Kranj 5 mesecev oziroma 1 mesec obsojena tudi Ivan Velepič in Franc Dolinar zaradi tatvine zavornih bobnov. Zaradi nedovoljene trgovine s tem blagom pa je bil na denarno kazen obsojen tudi šofer D. P. na 4000 dinarjev. L. TUDI TO JE NEDOVOLJENA TRGOVINA Pri Okrajnem sodišču v Kranju se je zagovarjal mesar in nakupovalec živine klavnice KZ Preddvor Jože Urbane zaradi nedovoljenih nakupov in preprodaj živine. Razen klavne živine je kupoval v svojem imenu tudi plemensko živino in jo dalje naprej prodajal. Zagovarjal se je sicer, da je s tem samo posredoval med kmeti prodajo živine in da ni imel dobičkov. Sodišče je ugotovilo, da je imenovani krave nekaj časa redil doma in jih nato prodal naprej z dobičkom. Dobiček sicer res ni bil velik, vendar Urbane za take nakupe in prodaje ni bil pooblaščen. Ce je hotel ljudem samo pomagati, da bi prišli kupci in prodajalci živine skupaj, bi to lahko storil drugače, ne pa da za svoj račun kupuje in nato prodaia živino. Kot nakupovalec klavne živine je pooblaščen kupovati samo tako živino in jo dostavljati svoji klavnici. Zaradi preprodaje 6 krav in 1 konja, ga je sodišče obsodilo na denarno kazen 5000 dinarjev. L. MALOMARNO POSLOVANJE Pri Okrajnem sodišču v Kranju teče kazenski postopek zoper odgovorne uslužbence Trgovskega podjetja Šenčur zaradi malomarnega poslovanja. Zaključni račun za leto 1954 je bilančna komisija zavrnila, ker ni soglašal s knjigovodskim stanjem. Podjetje je sestavilo nov zaključni račun, ki je bil spet malomarno sestavljen in so obstajale bistvene razlike med eno in drugo bilanco. Tudi ta zaključni račun nI bil potrjen in ob reviziji celotnega poslovanja v omenjenem podjetju se je ugotovilo, da je imelo to podjetje v letu 1954 za 814.003 din izgube, razen tega pa sta Imeli dve bivši poslovodklnji visoke osebne dolgove napram pod- jetju. Bivša poslovodkinja Ren-ko Angela 31.000 din, MinkTa Kveder pa 81.287 din. Večina tega osebnega dolga izvira iz sa-molastnega kreditiranja kupcem. Kljub večkratnim opozorilom, da je prodajanje blaga ria kredit v trgovinah nedovoljeno, se še dogajajo taki slučaji, ki so za posamezne poslovodje lahko kaj usodni. Revizija je v podjetju ugotovila kopico nepravilnosti take v pogledu vodenja poslovnih knjig, odvajanja dnevnih izkupičkov, kot tudi neupravičenega podpiranja »Cevljarne« s sredstvi trgovine, itd. O zadevi bomo še poročali. DOBRO SE JE ZALOŽILA V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču je bila zaposlena v letu 1955 66-letna Frančiška Perko iz Križev. V podjetju se je zaposlila z namenom, da bi dobila še nekaj službenih let za pokojnino. To ugodnost pa si je sama zapravila. Zama-mila jo je bombažna preja, katero je začela postopoma nositi iz tovarne in sicer dnevno po 2 do 3 delno rabljene navitke. Od julija do novembra 1955 si je ustvarila že kar lepo zalogo — 400 navojev bombažne preje vredne okoli 65.000 din. Iz u-kradene preje bi se dalo na pr. izdelati 300 metrov bombažne tkanine. Za omenjeno dejanje se je zagovarjala pred sodiščem in bila obsojena na 5 mesecev zapora. Sodišče pa je izreklo z ozl-rom na težko bolezen in starost obdolženke pogojno obsodbo. Gibanje prebivalstva NA JESENICAH Poročili so se: Albert Vilman, delavec z Jesenic in Terezija Stojs, tkalka s Poljšice; Franc Kozar, delavec in Valentina Je-rala, perica, oba z Jesenic; Ignac Pavlin, železničar in Angela Cerne, roj. Hribar, uslužbenka, oba z Jesenic; Leopold Karlin, šofer iz Zg. Besnice in Zora Ogris, uslužbenka z Jesenic; Boris Ličof, uslužbenec in Mi-rislava Zupane, uslužbenka, oba z Jesenic. e,88GorMJ«i« ST. 14 / 17. FEBRUARJA 195« Posvetovanje knjižničarjev SED M A PREMIERA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Citalmška,/Velika bmdaJJ Za zaključek Prešernovega cifičnimi problemi in jim sku-tedna je občinski Svet za kul- šala pomagati, turo in prosveto v Kranju or- Najboljši in najpožrtvovalnej- ' " ' . . ganiziral sestanek knjižničarjev ši knjižničarji so bili nagrajeni Nedvomno svojevrstno doži- da je bil priljubljen Vilhar, je Od začetne do končne podobe stilno enotno in zaključeno dru- 8 področja vse občine. V nede- s knjigami (tov. Anica Feldin iz vetje - povrniti se za malo jasno. Narodno navdušujoči go- čitalniške družine je dogajanje žino postavljeno v nasprot • ljo 12 febr ob 9 uri so se Naklega tov. Tone Friškovec iz manJ kot 100 let nazaJ ln — vori so bm nu^ni- Zborovska na odru zdaj bolj zdaj manj proti igralcu Grabežu (Jela smejati se življenjskemu ozi- pesem z nepogrešljivim Jenko- uspešno povezoval conferencier Vajt), ki ni imitiral, marvel roma gledališkemu stilu svojih vim »Naprej« na koncu pa je (Metod Mayer). Pozdravni govor igral povsem uglajeno, kar Je prednikov. Tako kot rod za ro- bila neobhodno potrebna. »Ve- predsednika čitalnice (Nace Reš) bilo prav in točno. Začudo do- dom umira, tako umirajo stare liki tableau«, ki je predstavljal je bil govorjen z resno domač- bro se je znašel v tej igri J. navade in se porajajo nove; »Slovenijo poveličano« je bil nostjo in brez vsiljivosti; dočim Pristov s svojo dvakratno fan- spreminja se tempo in sploh končno odlično prikazan patos je Bleiweis (Marijan Berger) tovsko nerodnostjo: na račun tbrali knjižničarji v Knjigarni Zabnice in tov. Tone Cebašek •Simon Jenko« in v prisotnosti iz Vokla), knjižnicam pa je »astopnikov obč. sekretariata Knjigarna »Simon Jenko« poda-BZDL in zastopnikov obč. Sveta rila reliefne podobe pesnika «a kulturo in prosveto poslušali Prešerna. najprej predavanje tov. prof. pred zaključkom je izkušeni Slavice Zirkelbachove »O lju-r knjižničar tov. Erjavec dal mladim tovarišem še nekaj nasvetov in napotkov. Sprožena je bežni do slovenske knjige«. Nato so razpravljali o najrazličnejših svojih problemih, o nabavi knjig, o tesnih prostorih Ud. Sklepi posvetovanja so vsekakor pomembni: osnovani bodo odbori ljubiteljev knjig, ki naj pomagajo knjižničarjem; organizirane bodo nabiralne akcije za knjige in komisija Sveta ta kulturo in prosveto bo obiskala vseh 20 knjižnic na območju občine, da bi se na licu mesta seznanila z njihovimi spe- našega ljudstva. način življenja, in glej — vnuk se smeje dedu, njegovim zastarelim nazorom in njegovi postarani svojevrstnosti. Vse želi dalje — razvoj, modernost... — in mnogokrat naš posmeh preteklosti ni pieteten, ker se pač nočemo vanjo niti bežno poglobiti niti podoživljati vsaj njenih idealov. To kar je bilo še pred mnogimi leti sveto, je danes prazniku v čast 107. obletnice vsakdanjost, samo po sebi u-smrti Franceta Prešerna. Zal se mevno, da ne rečem že skoraj javnost pa tudi odgovorni fo- banalno. Toda — smeh je zdrav bila tudi misel o ustanovitvi prepotrebnega antikvariata v Kranju. Vsekakor je bilo to prvo posvetovanje knjižničarjev dragocen prispevek h kulturnemu rumi premalo zavedajo važne vloge knjižničarjev pri vzgoji C. Z. in marsikdo se bo obregnil — eh kritikaster, kaj jadikuješ; tako je in nič se ne da spremeniti. Ze, že, — toda vendar človeka nekaj moti, moti ga, ker je premalo razumevanja in preveč površnega hlastanja po zabavi. Pred dnevi sem se oglasil pri Aleksandru Dernulcu, ravna- Da, »Velika beseda« — sedma premiera PG — je doživetje in kdo je avtor te »Velike besede«? Hm, pravzaprav jih je več oziroma le eden in to režiser (Mir- njih tudi aktivno sodeluje v glasbenih sekcijah domžalske telju glasbene šole v Domžalah. Svobode. Zlasti je treba to po- Našel sem ga, ko je ravnokar moč pohvaliti ob uprizoritvi ko Mahnič), ki je sintetiziral poučeval mladega trobentista, Gobčeve operete »Planinska ro- kulturno udejstvovanje čitalni- Samejevega Edija. Po konča- ža«. Tudi v bodoče so priprav- carjev v 60 letih prejšnjega sto- Dem pouku mi je prav rad po- ljeni sodelovati pri opereti letja in iz tega napravil, z mo- •tregel s podatki, ki sem jih že- »Habakuk«, ki jo bo društvo v dernim izrazom povedano, gle- lel. kratkem uprizorilo doma in po dališki omnibus. Petje, dekla Glasbena šola v Domžalah je vsej verjetnosti gostovalo z njo macije, govori, tableauji Z zadnje uprizoritve v Prešern ovem gledališču. — Prizor Vilharjcvega »Zupana«. vloge in diletantizma. Tu moram pripomniti, da se mi zdi izbor igralcev za posamezne skupine (za vsako šaloigro), z ozirom na njihove karakterne lastnosti uspešen; igralci so se med seboj izpopolnjevali in oživeli kolektivno igro ne le stilno, temveč tudi v tonu. «Zupan« je bil prešerno bahaški in kmečko domač z bolj ali manj posrečeno imitacijo (Miha — Juvan, Janez — J. Zupan), učinkovito karikirano-stjo (Tomaž — J. Vajt) in z izrazito toplo, neprisiljeno in včasih morda malo teatralično igre župana Dolinarja (I. Grašič). In končno sintetizacija vseh izraznih teženj večera je bila podana ▼ Ančiki (A. Cigoj). Cigojeva je, ne da bi formalno zanemarila cilj, prepričljivo spojila elementarno reprodukcijo dile-tantstva s svojo ustvarjalnostjo. Ljubkost njene igre pa nas je lahko samo navdušila in izzvala smeh. Povsem burkasta je bila »Po- naših čitalničarjev. Patos se bolj ugajal s svojo zunanjo po- nam to zdi danes, a tedaj ni bil. dobo kot s podajanjem. Dekla- stena deklica« z naivno patetič Da pa bi brez škode lahko od- maciji sta s svojo karikirano no stilizirano Franico (H. Ske- padel telovadni nastop sokolov, zavzeto patetiko (Tone Eržen be), zanimivo karikiranim Frlu,- mislim da ni potrebno poudar- Koseškega) in naivno prepro- go (F. Tref alt), Kikljo (N. Sir- dra- Jati' ker l0' čePrav v »stilu«, ni §cino (A Cigoj vilharja) pustili nik) in Kokljo (A. Hlebce) ter bila ustanovljena leta 1950 in je tudi na okoliških odrih. matski prizori. Premislimo sa- ▼ petih letih svojega delova- Preden sem se poslovil od mo, kako zahtevno vlogo si je t»ja dosegla že lepe uspehe. V prijaznega tovariša Dernulca, zadal režiser z željo, rekonstru- prvem letu jo je obiskovalo 50 sem še fotografiral 13-letnega irati naša odrska prizadevanja gojencev, danes pa je njihovo Edija Sameja z Vira, ko se ob pred 90. leti. bilo niti estetsko niti spoštljivo Programsko je »čitalniška sinteza« posrečena in skrbno izbrana. »Velika beseda« je od režiserja zahtevala, da mora zadeti stil čitalničarjev in ga čim- fttevilo naraslo že na 120. Pre- ravnateljevi navzočnosti »muči« Citalniški «dramski repertoar« bolj verno posneti v vsem nji gledalcu kar prijeten vtis. Osrčje »Velike Besede« so bile šaloigre. »Bob iz Kranja« je bil v osnovi prešerno fantovski s poudarkom na zmagi poštenosti in zdravja. Morda se je tu bolj kot drugod povsem posrečila stopa in slabost ter uživa zasluženo pozornost. »Velika beseda« nam je predstavila dve najboljši njegovi deli: »Zupana« in »Pošteno deklico«. Naivni realizem z vodeno nacionalno tendenco, s kar se da preprosto vsebino in dramatsko zgradbo s tipiziranimi osebami, humorističnim zapletom in razpletom, z marsi- s solidno izdelanimi smešnimi liki Kiklja (J. Kovačič) in Kok-lja (J. Fugina). Zaključni tableau k »Pošteni deklici« pa je bil več kot sijajen. Scena je bila s celoto povsem v skladu (Milan Butina). No, in... Uprizoritev Je uspela. PG se je dostojno oddolžilo svojim rodoljubnim tosom, jecljanjem, zadregami, gtempihar), Matiček (J. Pristov) prednikom odrsko nerodnostjo in spretno- in Ne2ika (V. Kalan), je tvorila GREGOR KOCIJAlf stjo, v sceni in kostumih itd.; pa končno tudi v jezikovnih in govornih posebnostih, ki so v PG izpadle neverjetno naravno in neprisiljeno. Pri vsem tem pa je bil režiser v stalni nevarno- Ciklus predavani LU na Jesenicah MED POUKOM Ljudska univerza »Svobode« gleškega jezika ter njegovo uče- sti, da zapade v karikiranje, Jesenice je tudi v letošnji se- nje na nižji gimnaziji«, prof. kar včasih nehote tudi je, ven- isoni organizirala tedenska pre- Ažbe »Važnost znanja matema- dar ne toliko, da bi zaradi tega davanja predvsem o gospodar- tike in metode učenja matema- z ž^iml dHloei _ tr »Dedno Prav0«> »Razv0J metov na nižji gimnaziji« in diumatike. lo Bleivveisu (!?) toyo „Velika beseda« ne bila carine in njen pomen v FLRJ«, nro, Tprov{pJ n Z u pnrejena enodejanka »Bob iz vednQ tako u-. kot je bjla ,pomen JLJ » življe- dobi ' V PUb6r" Kranja« pa je bila tretja »šalo- sicer Režiserjeva misel je bila nja v Ameriki«, »100 letnica tetnl d°b1*- igra »velike besede« z mnogimi priSOtna pri vsaki tudi najmanj- rojstva Antona Aškerca«, »Dr. Predavanja bodo za starše di- ze označenimi lastnostmi in z, gj stvari in videti je bilo, da France Prešeren«, »Carinjenje Jakov izredno zanimiva in bodo namesto nacionalno, rahlo soci- močno obvlada" celotno zamisel uvoženega blaga« in »O moder- prispevala k sodelovanju star- težna večina je iz delavskih družin. Šolnina je razmeroma nizka, Če pa šolo obiskuje po več s trobento, in ravno toliko starega Jožeta Hribarja z Ihana z violino. Edija si lahko ogleda- alno tendenco. Da pri čitalniških večerih ni manjkal Koseški, in Za 500 dinarjev bo prejel gojencev iz ene družine, se te- te danes, slika Jožeta pa je bila koncem leta vsak član Prešer- »Velike besede«. Tudi nosilci ni gradnji stanovanjskih posameznih vlog niso imeli lahkega dela, saj so morali, če so hoteli prepričati v imitaciji, tudi notranje zaživeti. hiš« mu primerno še zniža. Nekaterim gojencem, zlasti otrokom padlih borcev in socialno šibkejšim, je omogočen brezplačen pouk. Sola ima 6 oddelkov, in eicer: oddelek za klavir, violino, kitaro, harmoniko, oddelek za pihala in trobila ter pripravljalni oddelek za predšolsko mladino. V zadnjem predvsem preizkušajo otrokovo nadarjenost do glasbe. Ko otrok doseže predpisano starostno dobo, ga sprejmejo v redno šolo. Gojenci so precej nadarjeni in občutijo veselje do glasbe, kar nedvomno potrjuje prav dobra povprečna ocena. Nekateri pridejo k pouku tudi po 5 km daleč. Sedaj se z veseljem pripravljajo na javno produkcijo, ki bo že v tem mesecu. Do sedaj bo take produkcije vselej dobro uspele in poslušalci, ki so dvorano vedno napolnili do zadnjega kotička, so bili z izvajanji mladih • glasbenikov nadvse zadovoljni. Ko se mi je tovariš ravnatelj zaradi dela za kratek čas oprostil, sem radovedno pogledal še v učilnico, od koder sem slišal ubrane glasove harmonik. V krogu malih harmonikarjev eem zapazil nadarjenega glasbenika — samouka — tovariša Toneta Sameja, ki je ravnokar dirigiral našo lepo narodno »Oj tam za goro«. Tovariš Samej se Je ves posvetil glasbeni vzgoji ln vodi tudi mladinsko tambu-raško sekcijo domžalske Svobode. V nadaljevanju razgovora mi Je tovariš ravnatelj pripovedoval tudi o pripravah, ki jih i-ma vodstvo šole. Zlasti primanjkuje glasbil, ki jih zaradi finančnih težav še ne morejo nabaviti. Nujno bi potrebovali nekaj trobil in pihal ter nov klavir. Na šoli poučujejo 4 stalne in 4 honorarne moči. Večina od objavljena v prejšnji številki »-Glasu Gorenjske«. Obadva sta že kar postavna godca. nove družbe 7 knjig. Poleg tega bo udeležen še pri velikem nagradnem žrebanja. šev pri vzgajanju dijakov, kaki bo kot naslednje na vrsti. kor tudi k spoznavanju važno-Tem predavanjem bo sledil ci- sti učenja nekaterih predmetov, klus predavanj profesorjev je- Delo jeseniške ljudske univerze seniške gimnazije, ki bodo pre- je vsekakor hvalevredno, poseb-Sam spored in oživljenje vse- davali staršem dijakov sledeče no, če dodamo še redne strokov-ga tega pa je moralo končno teme: prof. AnžiČeva »O kulturi ne in jezikovne tečaje, ki jih dati osnovni ton čitalništva: slovenskega jezika ter učenju obiskuje blizu 300 tečajnikov, zabavno-vzgojna nacionalna pie- jezika na nižji gimnaziji«, prof. t. j. delavcev in uslužbencev z tetika. Primožičeva »Pomen znanja an- Jesenic in okolice. r Repertoarna politika podeželskih dramskih družin OBROBNE OPAZKE" opera v borca za prečiščeni etos, pa je v vanščine« v Operi zaradi teh- resnici majhen meščan. ničnih ovir odpovedana. (Teh- Bolj pošteni se mi zde »Trije nična ovira je samo 40 prodanih vaški svetniki«, »Drzni plavači« vstopnic). Diletantska družina a in podobni tiči, ki odkrito pri- podeželja, ki gostuje z opereto, znajo, da niso umetniki, ampak ima v Mestnem gledališču tri le skromni komedianti. Po hiše razprodane. In v domačem deklet ne mara igrati starih bab, retz je naslikan z originalnim možnosti se skrijejo še za Ku- kraju že blizu 30 ponovitev, kjer si poleg režiserja še lektor, kitajskim tušem, njegova lepa rentovo masko, češ sedaj o pu- Vabil za gostovanja na vse stra- premikač kulis, inscenator in hči sije v beloti kot da jo je stu itak ves svet pomalem nori, ni pa kot zamorska inspicient, dvigaš zastor in ga avtor pravkar potegnil iz Per- torej tisti od zgoraj tudi nam Evropi. ob zaključku igre spustiš, sedeš sila. Samo natakarica je malce ne bodo smeli kaj prida očitati, Vsa kulturna srenja se križa: na stol in čakaš, od kje bo lop- pohabljena pa čudovito lepa, ču- če se prikažemo na odru. Ali je sploh še vredno vbadati nilo po Tebi. Upam, da nisem dovito inteligentna, nežnočutna, Kot da je smeh, sproščen ši- se v kulturo pri tako zaostalem Prvl- Dama z veliko začetnico. In On? rok homerski krohot v življe- narodu. Kajti za nas ni kom- V vseh povojnih letih se stal- plemcnit! Tako plemenit kot nju posameznika in naroda tako promisa, ne more obstajati i no pomika po gorenjskih odrih more biti Bamo Plemič z rodov- nevažen, da je tej potrebi s Hovanščina i Rosenkavalier, ne drama »Via Mala«- ki jo je po nikom °d Karla Velikega. »Tednom smeha« docela za do- Karamazovi ob detektivki, za svojem romanu napisal avtor Vsak dan življenja gledamo ščeno. Vsi pa vemo, da Slovenci nas je samo ultramontanski ali John Knittel sam. Spretna, podobne poceni storije v kinu, že dolgo bolehamo za avitami- — ali. dramatsko napeta zgodba o za- včasih tudi v teatru. Ta pre- nozo smeha. Toda dejstev z jadikovanjem pitem in podivjanem Žagarju, ki taka solze, oni se ironično na- Ce zapišem, da imenovani ne izbrišeš. Dejstvo pa so nave- je vsakogar izmed svojih ljudi smiha. V čem je »Via Mala« burki nista kaj prida, zagotovo dene številke, dejstvo je tudi,, na ta ali oni način fizično ali slabša od ostalih? Odbija me ne mislim trditi, da je uprizar- da je libreto operete slab. »Pre- duhovno pohabil, dokler ga ne globoko fevdalna miselnost, ki janje veselih burkastih komedij cej slabši, kot si sploh lahko maturg osrednjega gledališča se spravijo s poti. Zgodba o lju- Preveva vse delo. Miselnost kulturni greh in izdajstvo ne- predstavljaš,« mi je dejal zna- je moral opravičevati zaradi u- bežni med lepo žagarjevo hčer- fevdnih gospodov z gradu Ri- kega visokega poslanstva, le nec, ko sem ga pred časom chenau in tlačanska miselnost malce boljši izbor bi si želel, vprašal za mnenje. Lauretzov, ki ju postavlja av- Vsaj Nestrova: »Utopljenca«, Ce želimo iztrebiti plehke in tor nasproti kot edini pravilni »Pritličje in prvo nadstropje« neokusne operete z naših ljud- O repertoarjih poklicnih in diletantskih dramskih družin je bilo v zadnjih letih prelitega o-bilo črnila. Včasih smo trebili kulturno njivico s tako vnemo, da smo s plevelom vred popu-kali tudi sadike. Spet drugič smo se iskreno razveselili cvetočega osata, češ saj je osat tudi rožica, zraven pa še koristen prehrambeni artikel. Na splošno me obraz naše Talije spominja na mojo učiteljico v prvem razredu osnovne šole: zelo lepa, zelo resna in dostojanstvena gospa, ki z dvignjenim prstom žuga, svari in podučuje. Se ne dolgo tega je požugala in dra- prizoritve vesele komedije, ki ni samo vesela, ampak celo — bog-nasvaruj — nekam visoko iz-podrecana. V drugem gledališču je moral dramaturg z ogorčenjem zavračati očitke, da vodi svojo ustanovo »na linijo« ljudskega teatra. Zato mi je težko začeti pisati tele obrobne opazke k nekaterim uprizoritvam diletantskih družin. Nerodno pred Teboj, tovariš, ki se vbadaš s to nehvaležno raboto, da odkriješ dram ko, ki edina ni udeležena pri u-moru očeta, in potomcem ene najstarejših in najuglednejših aristokratskih rodbin Švice. Ta odnos med razredi. To je mi- ali katero drugo njegovih kome- skih odrov, je edina pot ta, da potomec pa je hkrati tudi preiskovalni sodnik, ki dobi na svojo mizo spis o izginotju starega Žagarja in v preiskavi izlušči krivdo ženinega sorodstva selnost, ki nam je tisoč let kri- dij. Se kdo še spominja Zuck- pričnemo skrbeti za nova bese- vila hrbte in ni treba da se maverjevega »Veselega vino- dila, ki bodo imela rep in glavo, povampirjena vrača v melo- grada«, ki je zbudil v pobožni Naj katera izmed republiških dramski obliki na našo zemljo. Ljubljani leta 4000 toliko moral- ustanov, ki jim je na brigi ljud- Dramska napetost ne zrase iz nega ogorčenja. In starca Ari- ska prosveta in kultura, razpiše irT n1enoV samo" Ve^ni* pravnik notranJih nasprotij med pravo stofan in Plaut. Ljudje, ki se natečaj za pameten operetni prelomi svoio besedo da bo krivdo in etično odgovornostjo poklicno ukvarjate z ljudsko tekst, naj odkupi dvoje, troje zmeraj varoval zakon in spravi oziroma upravičenostjo do de- prosveto, kaj se ne bi dalo pri- primernih del, povabi skladate- zmeraj varoval zakon ln sprav z majhnim kriminalnim pose'ž kom pokojnega Žagarja dokonč janja, marveč edino iz bojazni: rediti teh dveh starih burkačev lje, pa bo največji potrebi zakaj bo, če svet zve za družin- za naš podeželski oder?! doščeno. ski škandal v tako imenitni hi- V svojem kulturnem kvazi- S tem da vtikamo nojevsko ši. Saj je bojazen čisto razum- primatu uganjamo Slovenci pre- glavo v pesek, samo podpiramo Kaj je torej na zgodbi? Nič ljiva in opravičljiva, le pošte- cej snobizma. Kulturo gojimo kažipote z napisom »Za kultur- nacije najmanjši in obisk naj- takega, razen da je od začetka no ni od avtorja, da nam svoje- v najčistejši kulturi, vse sa- nike« na eno plat in »Za ljud- večji, kjer je vsa ženska zased- do konca zlagana. Crno - belo ga Junaka kaže i prej i kasneje moraste odrastke pridno tre- stvo« na drugo, ba izpod 20, ker nobena tvojih slikanje seveda tudi: stari Lau- kot duhovnega aristokrata in bimo. In uspeh? Premijera »Ho- F. B. sko delo, ki bo idejno in pri- no pod rušo' vlačno, kjer bodo stroški insce- ST. 14 / 17. FEBRUARJA 1953 v- y'8,6or«iiiske 5 69 O O O O O O C DRUŽINSKI )000000000 ooo o o o POMENK Zdravstveni svetovalec Otrok ima gripo OJ TI PUST, II CAS PRESNETI. . . Koliko veselih in razigranih obrazov je nestrpno gledalo kdaj se bo prikazala »nova maškara«. In potem? Koliko ugibanj... Ali je to Matevž ali Janez, ali Mojca ali Polonca...? Glej ga, kako je ponosen in lep. Kdo ve kaj so mislili ti »mali velikani« ta trenutek ...? V teh hladnih dneh se pri o-trocih kaj rade pojavijo gripne infekcije. Gripa ni samo neko določeno obolenje, marveč imenujemo s tem imenom različne bolezni, ki jih povzročajo posamezne klice, kot n. pr. bacil influence ali virusi A, B, C itd. Pri otroku se gripa pojavlja s sledečimi znaki: otrok težko diha skozi nos, pogosto kašlja in ima zvišano temperaturo. Razen tega otrok nima apetita, je nemiren in slabo spi. Pri zdravljenju se je treba ravnati po zdravnikovih navodilih. Na noben način pa se ne sme uporabljati kar po lastnem preudarku različne sulfamidske preparate, penicilin in podobno. Ce ni komplikacij, temperatura pade že prvi ali drugi dan. Ce ima otrok drisko — kar je pri gripi precej pogost pojav — ga je razen vsega drugega treba spostiti, mu dajati namesto mleka čaj, zelo je priporočljiva tudi korenjeva juha. Ce otrok prve dni po bolezni še nima pravega teka, se nikar ne razburjaj, kajti to se večkrat zgodi. V zvezi z gripo pride pri otrocih večkrat do vnetja srednjega ušesa. V tem primeru je temperatura nekaj dni zelo vi- Za pridne roke^ soka. Otrok je zelo občutljiv in milo joka. Ob pritisku na uho močno zajoka. Lahko se pojavi tudi pljučnica, predvsem pri slabotnih, rahitičnih otrokih. V teh primerih je temperatura zelo visoka od 39 do 40 stopinj Celzija. O-trok hitro in težko diha, ima rumen obraz in večkrat modrikaste ustnice. S pravočasno zdravnikovo pomočjo se dajo tudi te komplikacije uspešno o-zdraviti. Kako se najuspešneje ubranimo te bolezni? Predvsem moramo skrbeti, da bo zrak v sobi svež. Zato velikokrat prezračimo vse prostore. Prehlajenim ne dovolimo, da se približajo o-trokom. Ce je prehlajena mati, naj pri previjanju ali hranjenju otroka zaveže preko ust in nosa svež robec. Paziti je treba, da se otroka preveč ne (pokriva, da se ne bi potil, ker je osnovni vzrok gripalne infekcije prav v prehitri spremembi telesne temperature. Drobni nasveti CESTO SE PO nepotrebnem jezimo, ko hočemo vdeti šivan-ko, posebno debela pavola ali volna gre nerada skozi ozko uho. Poskusi vtakniti debelo nit Velikost: 40 (42—44). Gornja širina: 88 (92 do 96)"cm. Dolžina: 50 (51—53) cm. Dolžina rokavov: 48 (48—49) cm. Material: 350 (350—400) g fine volne, igle štev. 2 in 21/*, zadrga dolžine 12 cm. Širina vzorca: 32 zank z iglami štev. 2Vi v vzorcu trikoja = 12 cm. Popis je za velikost 40. Za večje širine uporabljajte številke v oklepajih. Hrbet: 116 (124—132). Zanke nasnuj z iglami štev. 2 in pleti 8 cm v višino 1 zanko desno, 1 ^anko levo. Potem pleti z iglami štev. 2Vi v vzorcu trikoja (naprej desno, nazaj levo) in pri tem v prvi vrsti razdeljeno dodaj 9 zank. Dodaj obojestransko 5X po vsakih 3 cm 1 zanko. Pri 30 (30—31) cm višine snemi (10—13) z., nato 2,2,2 in 1 z. Vzorec pleti v enaki višini kakor pri hrbtu. Pri višini 50 (51—53) cm snemaj za ramena kakor pri hrbtu, Ostanek z. snemi naenkrat. Rokavi: 67 (67—73) z. nasnuj z iglami štev. 2V2 in pleti 4 vrste preko vseh zank. Potem zmanjšaj vzorec v vsaki 4. vrsti OKUSNI SIRNATI ROGLJICI Pripravi: 25 dkg moke, 25 dkg sira, 25 dkg surovega masla ali margarine, 1 rumenjak, malo soli in marmelado za nadev. — Iz presejane moke, pretlačenega sira, v koščke narezanega surovega masla, rumenjaka in soli zgneti na deski srednje go- sto testo. Potem pusti da počiva 1 uro na mrzlem. Nato zvaljaj testo v pravokotnik ki ca zloži na 3 dele (slikr 1.) Tako zloženega ponovne ■K Prikupna ženska jopica razvaljaj. To ponovi dvakrat. Tenko razvaljano testo nato -azreži s koleščkom na primerne kvadrate. Na sredo vsakega kvadrata daj kavno žličko marmelade, zavij v rogljičc, pomaži s preostalim beljakom in daj v pečico (slika 2). Približno v pol ure so rogljički pečeni. Potresi jih s sladkorjem in serviraj (slika S). g Glas Gorenjske za odprtine rokavov obojestransko 5 (7—10), 2,2 in 1 zanko. Pri 34 (35—37) cm višine prični vložek z vzorcem kakor sledi: 1. vrsta: 54 (56—57) z. desno, + 1 zanka levo, 2 zanki desno popleti skupaj, 1 ovoj, 1 z. desno, 1 ovoj, 1 prevlečeno snemanje (1 z. snameš, 1 z. pople-teš, in 1. sneto z. prevlečeš), 1 z. levo, + 54 (56—57) z. desno. 2. vrsta: 54 (56—57) z. levo, 1 z. desno, 5 z. levo, 1 z. desno, 54 (56—57) z. levo. 3. in 4. vrsta: kakor se zanke pojavljajo. 5. vrsta: 51 (53—54) z. desno, od + prvo vrsto 2 X ponovi, 51 (53—54) z. desno. 6.. 7. in 8. vrsta: kakor se zanke pojavljajo. 9. vrsta: 48 (50—51) z. desno, od + — +1. vrsto 3 X ponovi, 43 (50—51) z. desno. 10., 11. in 12. vrsta: kakor se zanke pojavljajo. Vzorec torej v vsaki 4 vrsti povečamo za 6 zank, medtem ko postajajo desno pleteni deli za 3 z. ožji, tako dolgo da so po-pletene vse zanke v vzorcu. Pri 48 (49—51) cm višine snemi obojestransko najprej 7 (9—9) z., nato 4X8 z. za ramena. Ostanek z. snemi naenkrat. Prednji del: 126 (134—142) z. nasnuj z iglami šte\». 2 in pleti kakor hrbtni del do 30 (30—31) cm višine. Za rokavna izreza snemi obojestransko najprej 8 ST, 14 / 17. FEBRUARJA 1956 obojestransko za 3 z., dokler niso vse z. gladko pletene. Sedaj dpdaj obojestransko v vsaki 8. vrsti do 97 (101—105) z. Pri 33 cm višine snemi za rokavni izrez obojestransko 5 z., dalje obojestransko v vsaki 3. vrsti 4X1 z., potem v vsaki 2. vrsti 1 z. do 46 (46—47) cm višine. Potem snemi v vsaki vrsti 2 z. 2 cm visoko. Ostanek zank snemi naenkrat. Izgotovitev: Gladko pletene dele polikaj pod vlažno krpo in sešij. Na levi rami všij zadrgo. M. AH že mle? Da temne obleke, umazane od prahu, osnažiš, če nečista mesta zdrgneš s kosi sveže narezanega surovega krompirja? Da madeže črnila iz perila hitro odstraniš, ako jih namakaš najprej v kislem mleku, potem jih šele opereš. Da rja z železa izgine, ako ga natareš z zamaškom, pomočenim v olje. Da madeže mazila za čevlje opereš z alkoholom. Da krepasto blago lepo zlikaš, ako ga likaš preko brisače fro-tirke. \ v ozek, trd, toda ne debel pre-ganjen košček papirja (glej sliko), ki je na enem koncu poševno pristrižen, da gre laže v šivanko, in prihranila si boš mnogo truda! MADEŽE OD VINA spraviš iz namiznih prtov na ta način, dn jih opereš v vroči nesoljeni vodi, kjer se je prej kuhal beli fižol. Tudi madeže od (orehovih olupkov odstraniš na isti način. SVEZE MADEŽE rdečega vina odstraniš tako, da držiš prt nad vrelo vodo. IZ PORCELANA odstraniš madeže, če pustiš porcelan 2 dni v mleku. 3. marca v Kranja Tople copate si lahko naredimo sami Poiščite ostanke starega pono-šenega plašča, obrabljene odeje ali volnene obleke. Izdelava je za desno in levo nogo ista. Kroj bo zanesljivejši, če ga posnamete po ponošenih copatah. Najprej prikrojimo blago, va-telin in podlogo po istem kroju z majhnim dodatkom za pod-vitje in šive. Nato na blagu, podlagi in vatelinu prišijemo na stroj šiv na peti, in sicer vsak šiv posebej (slika 1). Na na-robno stran blaga si pripnemo z bucikami vatelin, preko katerega spodvijemo blago dodano za šiv, si ga spet pripnemo, spredaj nadržimo in si nato prešijemo šiv z zelo gostim križnim vbodom na vatelinu. Na spodnjem robu si vatelin pikiramo na blago tako, da se na prvi strani ne vidi. Pikiramo za 1,5 cm od roba blaga. Prikrojimo si ravno progo podloge ali pa blago do 3 cm široko in jo prepognemo po dolžini na polovico. Proga mora biti tako dolga, kolikor meri podplat po šivu, s katerim je prešit. Siv na podplatu vidite dobro na sliki 1. Nato si pripnemo progo z bucikami na spodnji del čevlja (si. 2), in sicer tako, da pridejo robovi prepognjene proge ob rob blaga, torej je pregib proge zgoraj. Spredaj moramo blago na vsako stran od sredine 6 cm daleč precej nadržati, nakar ga prešijemo na stroj. Nato obrnemo progo navzdol in jo pripnemo a pokončno stoječimi bucikami na podplat (slika 2 zgoraj). Ko je to storjeno, si moramo pripraviti iz tršega kartona stopala, ki segajo natanko do šiva na podplatu. Stopala podložimo z debelejšo ali dvojno fla-nelo. Flanelo odrežemo nekoliko večjo kakor so stopala. Na robu naberemo flanelo z dvojno nitjo, ki jo pri prekrivanju zategnemo in se nam tako flanela zakrivi na spodnjo stran. Ko smo si to pripravili, si ure-žemo podlogo po obliki stopala s precejšnjim dodatkom za šive. Tudi to naberemo, kakor flanelo (glej si. 2 spodaj) in prekrijemo z njo že s flanelo podloženi karton, zategnemo nit in jo dobro všijemo. Nato si vzdolž stopala sešijemo 2 velikim krožnim vbodom dodatke za šive (si. 2 spodaj). Na zgornji strani podplata mora biti podloga gladka. Narejeno stopalo vstavimo previdno v že prej speti zgornji del in podplat in ga previdno pomerimo. Ko smo se prepričali, da dobro stoji, zgornji del domačega čevlja s povoščenim sukancem sešijemo s podplatom (si. 3), in sicer z dvojno nitjo. Na sliki 3 se jasno vidi, kako se prebada klobuče-vinasti podplat. Na zgornji strani puščamo nit, ki jo močno vlečemo in potegnemo skozi zanke, da jo lahko ponovno prebode-mo skozi isto luknjico. Na ta način, da šivamo od luknjice do luknjice, nastaja raven in trpežen šiv. Ko je to nareieno, vložimo stopalo iz kartona 4n 0-krasimo čevelj po svojem okusu. Klobučevinaste podplate lahko skrojimo iz obnošenega klobuka. Naredimo pa jih lahko tudi iz večkrat prepognjenega debelega blaga. Blago postopoma prepogibljemo in prešiva-mo na stroj, pregib za pregibom. AAAAAA/VAAAAAAAAAAAAA ZA DOLGE Zlil VEČERE Križanka Z , 0, 2. RECEPTI JEDILNIK V FEBRUARJU Ponedeljek: Zdrobova juha, polpete, krompirjeva solata. — Ajdovi žganci s kislim zeljem. Torek: Cvetačina juha z ri-žem, pečenice s slanim krompirjem in zeljem. — Palačinke, bela kava. Sreda: Goveja juha (za 2 dni) z rezanci, krompir v omaki, kisle kumarice, kuhana govedina. — Vodeni žličniki, zelnata solata. Četrtek: Goveja juha z zdro-bovimi cmoki, prazen krompir, dušeno rdeče zelje, pečena jabolka. — Goveji golaž s špageti. Petek: Fižolova juha, pariški zrezki, krompirjev pire, srbska solata. — Fižolova solata s trdo kuhanimi jajci, bela kava. Sobota: Krompirjeva juha, prazen riž, meso v omaki, solata ali kompot. — Segedinski golaž (pripravljen že opoldan). Nedelja: Možganova juha s preevrtim kruhom, pečenka ali pečene ribe, kisla repa ali solata, flancati, črna kava. — Narezek, čaj. KISLO ZELJE Kislo zelje vsebuje veliko apnenca. Zato je zelo pomembno za pravilno delovanje črevesja ln tudi za ledvice, ki predelujejo vse apnenčeve in fosforne epojine za kosti in živce. Kislo zelje jemo lahko kuhano pa tudi surovo. Lahko ga serviramo kot predjed. Kdor se ga je navadil surovega, kuhanega ne bo več tako rad jedel. Kuhano kislo zelje izgubi nekaj svoje hranilne vrednosti, zlasti, če ga pregrevamo in prekuhavamo Za tiste, ki nimajo črevesja v redu, je dobra neprekuhana voda kislega zelja. Vodoravno: 1. jugoslovanski šahovski velemojster, 2. ime naše filmske igralke — z njim ka;» obijemo ali pritrdimo, 3. gorat, planotast, zakrasel svet med Postojnsko kotlino, Vipavsko dolino in Hrušico — prislov na vprašanje kam?, 4. kraj na Gorenjskem znan po žebljarski o-brti, 5. tebe — naplačilo — veznik, 6. žensko ime — odlikovanje, 7. skandinavsko moško ime — vzvišene lirske pesmi, 8. velik snop slame — poziv, 9. mednarodna kratica organizacije književnikov — je tisti, ki se spakuje, 10. ploskovni meri — podaljšek hrbtenice, 11. primorska narečnica — vrsta zemlje — grška črka, 12. tesno prilegajoča se pletena obleka, 13. vrsta vrbe — začimba, ki ima prijeten okus in aromo, 14. ka-zalni zaimek — veki, 15. rojen istega leta, v istem letu. Navpično: 1. enota za merjenje časa — posvariti, 2. oče — ločilni števnik — otok na Jadranu, 3. oklopno motorno vozilo — žensko ime — sorodnik, 4. ura (latinsko) — pesniško delo — tuja denarna enota (2. skl. mn.) — kazalni zaimek, 3. velika in zavaljena žival, ki živi ob močvirjih vročih azijskih pragozdov — bel kristalast prah, ki preprečuje vrenje in gnitje, 6. prvi dve črki besede pod 2 vodoravno — dvojica — začetnici organizacije pri nas, ki se je preimenovala — vstavi OKI, 7. kemična spojina iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika — tuja denarna valuta — zidarski material, 8. moško imo — kdor se ukvarja z nego nog) rok itd., je — dobe, 9. prebivalec države v Južni Ameriki — je tisti, ki ne goljufa in ne laže. 34 šport * šport * šport Uspehi TVD „Partizan v Kamniku Vzgojili bodo dobre vodnike m n 1 Mm V petek je »Partizan« v Kamniku polagal račune o svojem •elu v preteklem letu. Noben občni zbor do sedaj še ni bil tako obiskan. Mnogo je bilo zlasti mladine in staršev, ki so slišali, kako se mladina vzgaja T Partizanu in pod kakšnimi pogoji dela. Iz poročila, ki sta ga podala predsednik Peter Klavčie in načelnik Slavko Fr-bežar, je razvidno, da je društvo zajelo v svojih vrstah lepo Btevilo kamniške mladine, k\ je pridno zahajala v telovadnico. Na 826 vadbenih urah je bila povprečna udeležba po 23 telovadcev. V preteklem letu je društvo razvilo svoj prapor, ki mu je botroval ljudski poslanec Alfred Janko. Na društvenem nastopu je v 15 točkah programi sodelovalo 347 nastopajočih. Na prireditvi TVD »Partizan« v Domžalah je sodelovalo 67, na zletu v Kopru pa 106 članov. Tudi uspehi, ki jih je doseglo društvo v tekmovanjih, pome- Naša ženska državna reprezentanca v smučarskih tekih. — Na sliki: trener Lovro Zemva, Blaženka Vodenlič, Nada Birko, Mara Rekar in Belajeva Peter Križaj * prvak Preteklo nedeljo popoldne je bilo na skakalnici na Gorenji Savi prvenstvo SD »Triglav« iz Kranja v smučarskih skokih. Prvenstva se je udeležilo 17 tekmovalcev. Pri članih je bil najboljši Peter Križaj s skokoma 23 in 27 metrov, drugi je bil Milan Turel (26,5 in 25), tretji Stane Grmek (25,5 in 26 m). Najresnejši konkurent za prvo mesto Lojze Gorjanc je pri prvem skoku nesrečno padel dn tako ni mogel nadaljevati tekmovanja. Prvi med mladinci pa je bil Franc Kalan (18, 19) pred Marjanom Volarjem (15, 17) in Edvardom Rekarjem (14, 13). Dopisujte v „Glas Gorenjske4* na I3du Preteklo nedeljo je bilo na Bledu celodnevno tekmovanje v kegljanju na ledu za prehodni pokal »LIP« Bled. Izvedeno je bilo dvokrožno moštveno tekmovanje in tekmovanje posameznikov. Prehodni pokal je prejelo moštvo, ki je na tekmovanju na Jesenicah v januarju osvojilo tudi državno prvenstvo v postavi: Pogačar, Kokalj, Zupan, Vidic (količnik 178:111) s 14 točkami, 2. KK Bled (Kuraš, Plemelj Beno, Plemelj Matevž, Kuraš — količnik 137 : 185) 12 točk, 3. KK Bled (Kapus, Cerne, Kokalj, Ulčar Joža — 181 : 131) 11 točk. Posamezniki: 1. Viktor Pogačar 33 točk, 2. Janez Kapus 30 točk, 3. Slavko Vidic 27 točk itd. nijo velik napredek v primeri s prejšnjimi leti. Največji uspeh je dosegla članica društva Olga Abramič, ki je na državnem prvenstvu v orodni telovadbi z 88% dosegljivih točk osvojila tretje mesto. Pri ljudskem mnogoboju so Kamničani v tretjem razredu dosegli četrto mesto. Glavna ovira še večjega napredka je pomanjkanje vodnikov. Društvo je poslalo več mladih članov na tečaje, vendar bi jim morali starejši pomagati kot mentorji, tako pa je mladina prisiljena da vodi samo sebe, ker ni starejših. Na zboru je bil navzoč tudi predsednik okrajne zveze Partizana tov. PavliČič, ki je izročil predsedniku Kavčiču odlikovanje Okrajne zveze za dolgoletno požrtvovalno vodstvo društva ter pohvale vodnikom Bogu Debeljaku, Ivici Tirk in Jožici Rozman. Zborovalci so sprejeli sklep, da bodo poslali to leto čimveč članov na tečaje za vodnike. Organizirali bodo tudi tabore-nje in prirejali izlete skupno s Planinskim društvom Kamnik. Predvsem pa bodo pokrenili akcijo, da se »Partizanu« spet izroči v dograditev stavbe kulturnega doma, ki že 8 let stoji napol dozidana poleg gimnazije. Predsednik občine je obljubil vso pomoč za uresničitev tega predloga, potrebno pa bo še, da okraj Ljubljana prizna »Partizanu« odškodnino za poslopje v Mekinjah, s čimer bo dana tudi materialna osnova za dograditev doma. V NEDELJO NA MOTO-SKIORING Avto - moto društvo Kranj bo priredilo v nedeljo ob 10. uri meddruštveni moto-skioring na 3400 m dolgi progi Kranj—Ko-krica in nazaj. Tekmovalci bodo startali nad igriščem NK »Triglav«, trening bodo pa imeli že v soboto popoldan ob 16. uri. Smučarji in motoristi, udeležite se tega tekmovanja v čim večjem številu, ljubitelji zimskega športa, pa ne zamudite te lepe in zanimive prireditve. KUD »Tabor« v Podbreziah je za pustno nedeljo pripravil prijetno razvedrilo z veseloigro »Gosposka kmetija«. Režiser in igralci so svoje naloge prav dobro opravili. Posebne pohvale pa je bila deležna skrbno pripravljena scena. Želeti je, da bi igro ponovili tudi na kakem sosednjem odru. Požrtvovalni igralci iz Pod-brezij so se lotili tudi Pipano-ve ljudske igre v šestih dejanjih »Dekla iz Trente«, ki jo bodo v kratkem uprizorili. —Elf— V četrtek ob 16. uri popoldne je bilo v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju posvetovanje pedagoških delavcev o-kraja Kranj, na katerem je tov. Žiga Kimovec imel referat o reformi šolstva. Letošnji občni zbor PGD Vo-klo je pokazal izredno delavnost članov v preteklem letu. Udeležili so se vseh proslav sosednjih društev in tudi gasilskega festivala v Kranju. Društvo je organiziralo tečaj za izprašane gasilce, ki ga je posečalo 20 mladincev, 1 član pa se je udeležil sanitetnega tečaja v Kranju. Prosvetni odsek društva je v minuli sezoni uprizoril dve dramski deli. V bodoče nameravajo vokelski gasilci zgraditi sušilni stolp za cevi in nabaviti vse potrebno orodje. P. Z. Na Usnjarskem tehnikumu v Domžalah je ponovno začel de-leti klub ljubiteljev fototehni-ke. Vanj je vključenih 20 članov. Poslušali so že prvo predavanje ing. Franceta Bolharja o različnih vrstah aparatov. H. Društvo prijateljev mladine iz Domžal je uprizorilo lutkovno igro »Tinček in Tonček«. Cici- bani in pionirji so bili nad delom zelo navdušeni. H. V Lukovici je v nedeljo gostoval kvintet Slavka Avsenika z Danico Filipičevo in Francom Korenom. Med občani je bilo zanimanje za to prireditev veliko. H. V nedeljo je imela Občinska gasilska zveza Cerklje svoj prvi redni letni občni zbor. Vanjo je vključenih 7 PGD, ki štejejo 409 članov: 18 žena, 41 mladincev in mladink in 40 pionirjev. Trenutno gradijo 4 gasilske domove, vendar jim primanjkuje sredstev, da bi jih še letos dokončali. V razpravi so ugotovili, da veliko število članstva še ne daje zagotovila za uspehe. Strokovna izvežbanost članov je pomanjkljiva, zato bodo vsa društva v tem letu organizirala tečaje za izprašane gasilce. V. F. V Zgornjem Tuhinju je kamniška »Solidarnost« priredila že drugi prosvetni večer v letošnjem letu. V nabito polni dvorani je govoril ing. Lojze Sotler o svojem potovanju po inozemstvu, ravnatelj gimnazije Avguštin Lah pa je s skioptičnimi slikami dopolnjeval predavanje. Prisotni so izrazili željo, da bi jih Kamničani kmalu spet obiskali. Z. Tretja premiera DPD »Svoboda« v Mošnjah je bila »Via Mala« in je presenetljivo uspela. Igralci so tudi to pot osvojili publiko. K uspeli uprizoritvi je mnogo pripomogla tudi inscenacija. Igro bodo ponovili še nekajkrat v Mošnjah, nakar bodo gostovali na odrih sosednjih društev. C. Z. 11. in 12. februarja so člani KUD »Matija Valjavec« iz Preddvora uprizorili veseloigro »Matura«. Igralci so delo kar u-spešno predstavili občinstvu. Zal, zadnje čase domače kulturne prireditve nimajo pravega odziva. Ljudje se bolj navdušujejo nad cirkuškimi in ostalimi zabavnimi prireditvami. Ne vem, kako da prebivalci iz Preddvora tako neradi zahajajo na kulturne prireditve, medtem ko si ljudje iz oddaljene okolice želijo takih predstav. Ni prijetno igralcem igrati v prazni dvorani, saj potem je ves njihov trud in čas, ki so ga zapravili na vajah, zaman. Ce bo šlo tako dalje, ne bo šla kultura pri nas samo po polževo naprej, ampak celo nazaj. Igralci KAJZARJEVE MAME NI VEC Pred kratkim je umrla v 79. letu istarosti Kajžarjeva mama iz Podjelja v Bohinju. Ta žena se ni nikdar v svojem življenju prepirala, nikogar ni blatila, tiho ln mirno je prenašala vse, čeravno je bila tudi njena pot večkrat trnjeva. V mislih je imela zmeraj le to, da lepa beseda lepo mesto najde. Bila je tudi mati dveh partizanov. Mlajšega so Nemci leta 1943 u-jeli v Lipanjci in ga potem v Skofji Loki ustrelili kot talca. Vsi, ki smo to dobro partizansko mater poznali, jo bomo ohranili v najlepšem spominu. F. S. Nesreče Ivana Udlr, stara 50 let iz Sp. Besnice 6, se je z nožem globoko zarezala v prst leve roke. Ker je nezgoda nekoliko težja, je poslana v nezgodno postajo v Ljubljani. Alojz Gorjanc, star 19 let, študent iz Kranja, je pri skoku v Rakovici padel in dobil pretres možgan. Poslan je bil v nezgodno postajo v Ljubljano. Marjan Markic iz Strahinja, se je pri delu v mehanični delavnici močno opekel po obrazu. Nadežda Gramatčikov, stara 85 let iz Kranja, je padla po stopnicah in si zlomila levo roko. Antonu Zmrzllkarju, staremu 22 let iz Šenčurja, je stroj pri delu potegnil prst v bližino žage, ki mu ga je precej zaža-gala. objave • oglasi OPOZARJAMO VSE NAROČNIKE, DA BODO NAROČNINO ZA 1956 LETO POBIRALI POŠTARJI KONEC JANUARJA. ▼SL KI JIM BODO NAROČNINO PLAČALI, BODO PRIŠLI v FOSTEV PRI NAGRADNEM ŽREBANJU! IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE 1. nagrado Urh Albin, Boh. Bistrica 195. 2. nagrado Kržišnik Ivanka, Sp. Pirniče 6 p. Medvode. 3. nagrado Mohorič Ivan, Bu-kovščica 21 p. Selca. 4. nagrado Trčman Julij, Ljubljana, Miklošičeva. 5. nagrado Sturm Janko, Pod-gora 20 p. Gorenja vas. Prodam borove deske 5 cm in smrekove deske 3 cm. Naslov v upravi lista. Okrajna zadružna zveza Kranj proda rabljeno leseno kočo v velikosti 5 m krat 3,5 m. Pokrita je s skodlami in ima dva med seboj ločena prostora. Izklicna cena 30.000 din. Kdor bo ponudil več, jo lahko kupi. Prijave sprejema do 29. februarja. Zatekla se je ali je bila odpeljana psica, novofundlandska, flfij ima ne 6po\edu Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 14.00 in ob delavnikih ob 14.35 uri. Kmetijski nasveti in Kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30 UrL PETEK, 17. FEBRUARJA 11.05 Gospodinjski nasveti. 11.45 Cicibanom — dober dan! (Ignat Hermann: Stara in nova euknja). 12.49 Popevke in ritmi. 13.39 Pester spored opernih melodij. 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.15 Igra kvartet Jožeta Kam-piča. 15.39 Utrinki iz literature — Ig-nazio Silone: Vino in kruh (odlomek). 16.90 Modni kotiček. 18.00 Ljudje med seboj. 18.50 Vedre melodije. 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. 20.15 Ruska zborovska glasba (glasbena oddaja s komentarjem). 21.20 Igra Plesni orkester Ra-iia Ljubljana. 21.40 Filmske melodije. SOBOTA, 18. FEBRUARJA redbi Vlada Goloba poje Mariborski komorni zbor p. v. Raj-ka Sikoška. 11.45 Pojte z nami, otroci! 12.40 Odlomki iz Massenetove opere »Werther«. 14.20 Pionirski kotiček. 15.30 Utrinki iz literature — Jože Smit: Pesmi. 16.00 Novi filmi. 16.10 Koncert po željah. 18.00 Okno v svet: Ruski velikaš Krupp. 18.35 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 19. FEBRUARJA 7.35 Jutranja serenada. 8.00 O športu in športnikih. 8.15 Pisan spored narodnih in domačih pesmi. 9.00 Otroška predstava - Marcel Avme: Osel in konj. 10.00 Družinski pogovori. 10.10 Predstavljamo vam naše napovedovalke in napovedovalce. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci! 13.30 Pol ure za našo vas. 16.00 Po naši lepi deželi — Dušan Kralj: Bloški smučarji. 20.00 Večerni operni koncert. 21.00 Kulturni razgledi. , PONEDELJEK, 20. FEBRUARJA 11.95 Gospodinjski nasveti. 6.35 Pohorski fantje pojo in i- 11.15 Slovenske narodne v pri- grajo. 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Dušan Kralj: Ne zametuj-mo odpadkov. 13.30 Narodne pesmi in domače poskočne melodije. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Ing. Dušan Vendra-min: Halo, kdo tam? b) Dr. B. Magajna: Dragocena kri. 15.30 Se pomnite, tovariši? ... Franc Srimpf: a) Pobalinstvo, b) Obrazi v luninem svitu. 16.00 Zdravstveni nasveti. 18.00 Radijska univerza — Dr. Lavo Cermelj: Nikola Tesla. 18.15 Tri operne uverture. 20.00 Kulturni pregled. TOREK, 21. FEBRUARJA 11.05 Gospodinjski nasveti. 11.45 Cicibanom — dober dan! M. Cerkovnik: Palček - Malček. 12.00 Pesmi in plesi s Prekmur-ja. 14.20 Pionirski kotiček. 15.30 Utrinki iz literature — Andre Gide: Potovanje v Kongo. 16.10 V svetu opernih melodij. 18.00 Zunanje - politični feljton. 18.15 Nekaj Chopinovih preludije v. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje - politični pregled. 20.10 Poje Slovenski oktet. SREDA, 22. FEBRUARJA 11.15 Igra tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod« p. v. Mat-ka Sijakoviča. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo—a) Ing. Dušan Vendramin: Halo, kdo tam? b) Dr. B. Magajna: Dragocena kri. 12.40 Chopinovi valčki. 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Dušan Kralj: Ne za-metujmo odpadkov. 15.30 Utrinki iz literature — Vladan Desnica: Pisana škatlica. 15.45 Pojo mladinski zbori. 16.00 Družinski pogovori — Ma-rijon Danica: DoraščajoČi otrok. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 19.45 G. Verdi: Aida, opera v 4 dejanjih. ČETRTEK, 23. FEBRUARJA 7.10 Z melodijami v dobro voljo. 11.45 Slovenski skladatelji — mladini (Glasbena oddaja za pionirje). 12.40 Umetne in narodne pesmi poje dekliški zbor Zavoda za glasbeno vzgojo p. v. Janeza Boleta. 13.30 Spored popularnih orkestralnih skladb. 14.25 Ljudsko-prosvetni obzornik. 15.30 Iz mladinske književnosti:j Hrvaški otroški pesniki v pre-| vodu Dušana Mevlje. 16.00 Gospodinjski omnibus. 16.10 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.30 Radijska univerza — Doktor Metod Mikuž: Delež slovenskega naroda v NOB. 18.45 Citre igra Marko Udovič. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. 21.00 Pogled v turško poezijo (literarna oddaja). črna, ima dolgo dlako, viseča ušesa, sliši na ime »Tačka«. — Vrniti jo na naslov: Wendling, Kranj, Cesta na Golnik 12. — Dam nagrado. Kupimo takoj avtomatsko telefonsko centralo z 15 do 30 priključki. Ponudbe poslati »Elan« Begunje na Gorenjskem. Najden klobuk in rjav šal v Kranju se dobi Kranj, C. na Rupo 25. Zamenjam enodružinsko hišo aH stanovanje v Ljubljani za enako v Kamniku, Tržiču ali Kranju. Naslov v upravi lista. Planinsko društvo Radovljica sporoča, da je Valvazorjev dom pod Stolom do preklica vsakodnevno redno oskrbovan, ker so snežne razmere ugodne. • Gledali*^ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 18. februarja ob 29. uri — Izven — »VELIKA BESEDA« ob 90.1etnici ustanovitve »Čitalnice Kranjske« in v Prešernov spomin. Nedelja, 19. februarja ob 16. uri — Izven in za podeželje — William Shakespeare: »OTHEL-LO«. GLEDALI KINO »SORA« SKOFJA LOKA: Od 17. do 19. februarja argentinski film »KALNE VODE TEKO«. KINO »KRVAVC« CERKLJE: 18. in 19. februarja ameriški barvni film »PLAVAJOČE GLEDALIŠČE«. — Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 19. uri. KINO NAKLO: 18. februarja ob 19. uri, in 19. februarja ob 16. uri švedski film »DOBRI VOJAK BUM«. 19. februarja ob 9. uri dopoldan angleški film »MALA BALERINA«. — Predstava ob 19. uri odpade. KINO »RADIO« JESENICE: 17. februarja ameriški film »RIVER STRIT 99«. 18. in 19. februarja ameriški film »PRO-TIAVIONSKA ZAŠČITA«. — Predstave ob delavnikih ob .18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16.. 18. in 20. uri. 19. februarja ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE: 17. februarja amer. barvni film »ROBERTA«. 18. in 19. februarja ameriški film »SLIKA DORIANA GRAYA«. — Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. 19. februarja ob 10.39 uri matineja mladinskega filma. KINO KOROŠKA BELA: 18. in 19. februarja ameriški film »PROTIAVIONSKA ZAŠČITA«. Predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 17. in 19. uri. KINO »STORZIC« KRANJ: Od 17. do 19. februarja »RDEČE IN CRNO» II. del. Predstave vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. „Izolirka" - Ljubljana Moste sprejme za oHrat na Jesenic«h: STROJNEGA TEHNIKA ali osebo z delovodsko šolo in prakso za šefa obrata. — Nastop takoj. 2 KVALIFICIRANA KLJUČAVNIČARJA z daljšo prakso za nastop s 1. marcem 1956 in 2 KVALIFICIRANA KLJUČAVNIČARJA, prosta vojaščine z nastopom 1. aprila 1956. Ponudbe pošljite tajništvu podjetja. ST, 14 / 17. FEBRUARJA 1956 6l8SGore(ijske ) 3974 Za smeti ttt kcateic ca* ruji »No Tonček, kaj pa zobček? Se boli?« »Ne vem, gospod doktor ga je tam obdržal.« Kenguruji — vrečarji so lani povzročili avstralskim živinorejcem in poljedelcem v osirčju avstralskega kontinenta strahovito škodo. Lačne živali so žrle mlado pšenico; kjer je rasla trava, ni ostala nobena bilka več — zemljo so dobesedno izravnali. Po več sto kengurujev v skupinah se je priklatilo iz prostranih avstralskih ravnic, ki jih je iz severa pregnala katastrofalna suša. Farmer j i so pošiljali nad ta nadležna krdela pse volčjake, najhujše sovražnike vrečarjev. VkJjub temu pa se je njihovo število množilo. Zaskrbljeni Avstralci se že leta in leta borijo proti uničujoči zajčji nadlogi, ki je prav tako pustošila pašnike in polja, z bakteorološkim orožjem, ker jim psi niso bili kos. Ko so se farmer j i otresli dol-gouhcev, so jim bili psi v nadlego in ker niso računali na novega sovražnika in škodljivca, so jih mnogo pobili; mnogo pa jih je poginilo, ko so ae hranili z zastrupljeno vabo, namenjeno zajcem. Tako so ostali kenguruji za avstralskega farmerja sovražnik številka 1. Lov na kenguruje je že od nekdaj tradic. šport Avstralca, ki pa le neznatno vpliva na iztrebljenje tega škodljivca. Razen tega pa je še vedno z zakonom zaščiten po vsej deželi. Za lov na kenguruje si mora lovec priboriti dovoljenje. Vendar, ko poljedelec s solzami v očeh motri polomljene plotove, po-mandrano dozorevajoče pšenico in opustošene pašnike, si postavo piše sam. nadloga avstralskega farmarja Kenguruji so izredno trdoživi. Po pripovedovanju so nekoč be-žečemu vrečarju pognali kroglo skozi glavo, ta pa je padel šele, ko je bežal še skoro četrt milje. ..1.1 Oni, ki im a j o dovolj en j a za lov na kenguruje, organizirajo vsak teden pogone, na katerih položijo do šestdeset živali, kar pa ne pomeni nič za splošno izboljšanje položaja. Mojster: »Je bil kdo tukaj?« Vajenec: »Je bil.« »Kdo?« »Jaz.« »Osel! Vprašam te, aH Je medtem kdo prišel?« »Je.« »Kdo?« »VI.« Oh, ta ura Bruno ima žepno uro. Bruno- Ambrož Brunota. va žepna ura je čudovita. Na- »Nimam ure! Glasno odvrne tančna. Kaže ure, minute in se- Bruno, kunde, pa tudi mesece in dne- »Nimaš?« V drugem primeru so psi obkolili skupino živali in en ken-guruj se je zatekel v reko, sedel na svoje mogočne zadnje noge in z močnim repom ' — najbolj mlšičastim udom kenguruja — dva psa, ki sta so pognala proti njemu, dobesedno zmečkal. Kenguruj je za povprečnega Avstralca, ki ne živi od tega, kar mu prinaša zemlja, — nekak simbol, medtem ko je za avstralskega farmerja in neposredno za avstralsko gospodarstvo, eden največjih škodljivcev. PODZEMELJSKI TANK Ameriška vojska je sporočila, da je končala poskusa s podzemeljskim tankom in da ga bo v kratkem sprejela v svojo oborožitev. Tank ima posadko treh ljudi in nosi 500 kilogramov streliva. Hitrost gibanja pod zemljo je okoli 200 metrov na uro. Tank se pomika pod površino na ta način, da spredaj odkopano zemljo odlaga za seboj in rov sproti zasipava NAJVEČJI IN NAJMANJŠI ČLOVEK Največji človek na svetu je Perzijec Sija kad, ki je visok 3,27 metrov, najmanjši pa egiptovski pritlikavec Hilang s svojimi 38 centimetri. NENAVADNA HlSA V parku Kamla Nehru v Bombavu stoji najnenavad-nejša hiša na svetu. Ima obliko visokega čevlja. V kamen so vklesane celo vrvice in luknjice. Hiša ima droje nadstropij. NEKAJ STATISTIK Ameriško društvo za raziskovanje raka je pred dnevi objavilo poročilo o intervjujih v letu 1952 s 187.766 zdravimi moškimi o kajenju. Narejena je bila preiskava o vzrokih smrti 4.854 ljudi, starih od 50 do 70 let, ki a« umrli v razdobju 20 mesecev. Delež smrtnih primerov je bil med kadilci za 75 odstotkov večji kot med nekadilci. Poročilo tudi pravi, da je smrt zaradi pljučnega raka trikrat pogostejša med kadilci cigaret kot med nekadilci. SRČNI UTRIP PRI NEKATERIH ŽIVALIH Puls ni pri vseh živalih enak. Pri nekaterih je zelo hiter, pri drugih pa nenavadno počasen. Slonu udari srce 20 do 28 krat v minuti, konju 36 do 40 krat, psu 90 do 100 krat, mački 126 do 140 krat in kokoii 136 do 140 krat. NENAVADNA RIBA V morskih globinah Mehiškega zaliva živi neka riba, ki jo imenujejo domačini »strašna riba«. To ime so Ji dali zato, ker v trenutku nevarnosti požre toliko vode, da popolnoma spremeni svojo obliko in postane okrogla. PRVA ALUMINIJASTA STAVBA V EVROPI V norveškem mestu Christianstad gradijo desetnad-stropno stavbo, katere zidovi bodo iz aluminija. To bo prva stavba te vrste na evropskih tleh. Predvidevajo, da bodo zidovi te stavbe zadrževali za polovico več toplote kot zidovi iz opeke ali betona. Ali it veste, da... Cigareta, ki jo kadilec vleče, žari s 680 do 800 stopinj C vročine ... Eno samo rdečilo za ustnice zadošča, da rdeče pobarvamo 27 kvadratnih metrov tal... Avtomobilske gume se pri dirkah »obrabijo« samo za 1 mm ma 100 km ... Pravijo, da se dobijo tudi taki laki za manikiranje, ki se ponoči svetijo ... Največji parnik na svetu Queen Mary, ki ima 160 tisoč konjskih moči bi mogel s pomočjo atomske energije, ki tiči v enem samem kilogramu premoga voziti nepretrgoma 24 let... Za enourno narkozo rabijo danes samo še 25—50 g etra. Pred približno četrt stoletjem ga je narkotizer rabil še okoli pol kilograma ... 60% vseh bolezni nog nastane že do 17. leta življenja ... Korejci so že pred' 2000 leti poznali neke vrste praktično centralno kurjavo. Dim in vroči zrak so napeljali pod tla, ki so bila pokrita s sojinim oljem lakirano lepenko. (Soja je po-»ebna zvrst fižola.) Tako so se tla vedno svetila in je bilo pri tleh vedno toplo ... ve. Brunova ura je posebnost v časomerih. Neko jutro se pelje Bruno s tramvajem v službo. Znanec Ambrož vstopi in prisede. Ambrož slabo sliši, drugače pa je zelo družaben človek. »Zdravo, Bruno! Ze dolgo se nisva videla! Kako ti gre?« »Preselili smo se, Ambrož.« »Kaj praviš?« »Preselili smo se!« zavpije Ambrožu na uho. »A, preselili? Kam pa?« »Tavčarjeva 16, I. nadstropje!« »A, ja, Cankarjeva 13.« »Ne, ne — Tavčarjeva 16!« »A, tako!« Sopotniki poslušajo in se zabavajo. Tramvaj je natlačen, pot še dolga. »Koliko je pa ura?« vpraša »Ne, pozabil sem jo doma na nočni omarici.« »Kako praviš?« LEPO DEKLE Hladen sprejem Mr. Smith je precej pogost gost pri Mr. Brownu, čeprav ga niso tam nič preveč veseli. Zaradi svojega dolgočasnega in neznosnega klobasanja spada namreč v kategorijo »atentatorjev na možgane«. Ko je nekoč zopet pozvonil pri Brownovih, je vprašal hišno: »Ali je gospod Brown doma?« »Ne, sir,« je odgovorilo dekle, »pravkar je odšel.« »Kaj pa gospa?« »Je mi več doma.« »No, dobro,« je odvrnil Mr. Smith, »ali smem vstopiti in gesti k ognju, da ju počakam?« »Na žalost, sir«, se je glasil odgovor, »tudi ognja ni več.« »Uro, veš uro sem doma pozabil!« »A, pozabil?« »Da! Na nočni omari!« »Veš, slabo slišim.« »Vem, vem.« Sopotniki poslušajo in se zabavajo. Zvečer se je Bruno vrnil iz službe. Zena ga je pričakala na pragu in nagovorila: »No, Bruno, kaj pa ti je bilo danes?« »Meni? Zakaj?« »Zakaj si vendar poslal kar tri ljudi po uro, ki si jo pozabil na nočni omarici?« »Jaz, da bi bil poslal nekoga po uro?« »No, da! V kratkih presledkih so prišli. Seveda, dala sem jo prvemu. Mlad mož iz mesta si je najel hišo v nekem poznanem letovi-ščarskem kraju. Nikoli pa ni zašel v gostilno, ki je bila v bližini njegovega začasnega bivališča. Niti nismo vedeli, kako se imenuje, bržčas, tako smo presodili, je abstinent ali pa velik skopuh. Nekega večera pa je le sedel med nami pri belo pogrnjeni mizi. Privoščil si je vrček bavarskega piva in kozarček žganja. Zadovoljno si je gladil na kratko pristrižene črne brčiće, smehljajoč se, je zrl predse. »No, gospod sosed, prija?« reče nekdo od omizja. Sosed prikima, in preden bi ga bili lahko vprašali, kaj ga je privedlo nocoj v gostilno, nam je sam utešil radovednost: »Nekaj lepega sem doživel,« je dejal »in lepi doživljaji pospešijo žejo. — Na zdravje!« »Na zdravje!« smeje odvrnemo. »In, če smemo vprašati — je bila lepi doživljaj — lepa?« »Tako je!« je prikimal tajin-stveni sosed in nadaljeval: »Ko sem se opoldne vračal domov, sem opazil mlado dekle, lepo črnolasko, pred hišnimi durmi, katere je očividno zaman poskušala odpreti. Dama ni bila le mlada, bila je tudi lepa /in življenja polna. Prav take so mi najbolj všeč. Dvoje lepih rjavih oči pod kodrčkom valovitih črnih las, me je, dejal bi — srdito, a vendar proseče gledalo. In jaz! Kdo bi na mojem mestu ravnal drugače? Takoj odločen pomagati ji zakličem: »Halo, sem vam lahko v pomoč?« Dama se je posmejala tako sladko zapeljivo, da bi ji ne mogel odreči nobene prošnje — tudi, če bi pri tem tvegal moško dostojanstvo. Vprašala je: »Saj stanuje v tej hiši trgovec z umetninami profesor Svarc, mar ne?« »Svarc«, tiho pošepečem zase in vprašam: »Poznate vi tega umetnika?« »O, seveda,« odvrne smeje dama. »Saj je moj stric! Trenutna se mudi v bližnjem mestu. Prišla sem, da odnesem nekaj slik. ki jih je prodal.« »Dragocene slike?« vprašam. »Precej drage. Zdaj pa ta smola, da ni nikogar doma.« »Nič hudega!« rečem. »Teta gotovo ni daleč od hiše. Lahko kaj pomagam? Se bova potem še kedaj videla?« »Kako mi hočete pomagati?« vpraša. »V prvem nadstropju Je okno odprto,« rečem — »grem k ao-sedu po lestvo.« Mladi dami zažarijo oči ln reče: »Ce ste tako prijazni, prosim!« »Prinesem lestvo, jo ■ prislonim pod okno in — ena, dva, tri, že se vspenja dvoje lepo oblikovanih nožic po lestvi navzgor — in smuk, lepa dama je dosegla svoj cilj.« Sosed obmolkne in se za hip zamisli. Ker smo napeto poslušali, smo vsi hkrati vprašali: »In kaj je bilo potem?« »Potem,« je nadaljeval, »je šlo vse lepo, kakor po maslu. Lestvo sem vrnil sosedu, uporabil sem njegov telefon za kratek pogovor, deset minut kasnele stopim v spremstvu moža postave v hišo — in spet sva se videla — jaz in mlada dama.« »Ja, kako?« vprašamo. »Je bila tatica? In kdo ste vi?« »Jaz,« reče sosed in si smeb-ljaje gladi brado, »jaz sem profesor Svarc, trgovec z umetninami.« NAR.I3AL C OBLAK 45 Mož je dvignil svoj pogled in zagledal velikega risa, čepečega na štoru, ki Je molel iz vode; in na drugi strani čnječi postavi Bliska in Kresnice, ki sta se tam udobno namestila. Nagonsko je njegova roka segla po nožu —< edinem orožju, ki mu je sedaj ostal za borbo s temi divjimi zvermi. Toda bil je dan in to jo v risu vžgalo nekaj, kar je bilo hujše od ognja poželjenja in sovraštva: strah! Podedovani strah! Skušal se je čimbolj skriti, da ga ne bi opazili. 46 Blisk je povesil uhlje in nehal renčati. Kresnica pa je nepremično stala ln njene svetleče sa oči so bile polne začudenja in veselja, ko je zopet videla pred aeboj svoje gospodarje — ljudi. Gaston Rouget je iznenađen strmel vanjo. Nikdar še ni volkulja rodila takega bitja! Njegovi prsti so močneje stisnili ročaj noža. Tiho je šepnil ženi: »Pes! Upam, da ga bom lahko ubil in potem bomo imeli dovolj hrane. »Poklical ga je in se z iztegnjeno roko pomaknil za nekaj korakov proti njemu. 47 Blisk je preteče zarenčal. Sele tedaj je Kresnica spoznala nevarnost in se skrila za svojega tovariša. Vendar se je še vedno želela približati človeku, posebno ženi in deklici. Bilo ji Je, kot bi njen gospodar znova vstal, čeprav je vedela, da ta mož ni bil njen gospodar. Deklica je bila kot tisti otrok, s katerim se je pred davnim časom igrala, čeprav je razumela, da tudi otrok ni bil isti. Mož je uganil, kaj se v njej godi. Za sedaj je odložil napad, čakal je na ugodnejšo priliko. 48 Mož je prijel ženo za roko ln jo peljal proti sredini skale, kjer sta imela volkova svoje suho azvetje. Ko je pogledal vanj, je od veselja vzkliknil. V notranjosti je mož slekel deklici premočeno obleko, žena pa je ovijala svoje goste lase in Iztiskala iz njih vodo. Nato je začel mož sekati jelkove treske in kmalu so je iz zavetja dvignil tenek oblaček sivega dima. Človek je kuril ogenj, da bi so grel, še bolj pa zato, da bi ponoči zadržal zveri v varni razdalji. 8 ^88Gorer,iske ST, 14 / 17. FEBRUARJA 1956