jI ishajs vssk daa swm» sat* asisU 1 dd ac1/vt a - 1 1 Uredniški tn uprsvniškl prostori: ! rkosvlta S007 South Lawndale Ave. Office of Puhlica tlon: MM* dalij ezospt SklSl laj% '*>» ' "—V • j * 8007 South Lavmdala Am Telephone. RookwsU 4004 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cena lista ja 00JO —TT (iTTnžilSŽžIiITiIm CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. IT. JULIJA (JULY 17). 1944 SubscrlpUon 90.00 Ysarly ŠTEV.—NUMBER 138 Acceptanca for at special Mte of postaf« providod for la seetion 1101, Act of Oct 8.1017, autborlzed on June 4, 1810. Rusi zavzeli Gradno na Poljskem; Nemci izgubili 500,000 mož V prodiranju proti Berlinu oo ruske armade za* vzele Grodno, zadnjo točko pred Vzhodno Prusijo, kakor tudi Pinsk in Volkovisk; Rusi prodrli 300 milj daleč y sedanji ofenzivi in uničili 50 nemških divizij.—Ameriške čete v Franciji zavzele 15 vasi.—Nemška fronta v Italiji se krha na vsej črti LONDON. 17. JUL.—Dra ruski in Lessayja, čijih padec se pričakuje vsak čas, kakor tudi mesta St. Loja v središču Normandije. Na sektorju, ki ga drže brit-sko-kanadske čete, včeraj ni bilo posebnih sprememb naprej ali nazaj. Vzhodno od Caena so Nemci uprizorili silovit protinapad in reokupirali majhen kos ozemlja. Rtaa. 15. juL—Ameriška peta armada je v zadnjih 24 urah napredovala skoraj na vsej črti od treh do petih milj. Nemci so že dva tedna z ljutimi protinapadi ustavili zavezniško > prodiranje na vsej italijanski fronti, zdaj pa so na sektorju, ki 34 drži peta ameriška armada, nenadoma potegnili svoje vojaštvo nazaj proti "gotski" obrambni črti. Ameriške čete se nahajajo manj kot deset milj od Livorna ir. izgledi so, da ga Lcdo zavzel' prihodnjih dneh. Na centralnem sektorju p-i se francoske čete praznovale francoski narodni praznik—bastilskl dan, Id ima z*>nje enak pomen kot četrti julij zo Američane — s tem, da so zavzeli prometno križišče Poggibonski, ki se nahaja 21 milj jušno od Florence Angleška osma armade, ki se trori na vzhclnem koncu ir»o milj iiolge italijanske fronte, pa je vrgla nazaj nacije z višin pri Arezzu ln zavzela goro Sv. Ma rije. V Tiberski dolini je pa zavzela tri strateg čne hribe. Nekoliko so napredovali tudi Po ljaki, k prodirale ob Jadranu armadi sta včeraj savseli vašno poljsko mesto Grodno. kl tvori zadnjo obrambno točko pred vdorom aa suvalako osemlje. kl gs je Hitler leta 1939 priključil k Vzhodni Prusijl. Grodno Je oddaljeno le deset milj od Kovna. stare lit vinske prestollce. Padec Grodna je naznanil maršal Stalin, kl Je odredil oddajo 20 salv is 214 topov ▼ Moskvi. On Je tudi prvič omenil, da so sovjetske armade na poti v Berlin. Grodno sta savseli po tridnevnih bojih armadi, katerim poveljujeta maršal Zaharov ln general Cernlahovskt kl sta v treh tednih, odkar se Je pričel* sedanja sovjetska ofenstva, prodrli skoraj 300 milj daleč. Buletln U Moskve omenja, da so Nemci isgublli v tej ofenzivi še 50 divizij—okrog 500X100 mol. Od teh je bilo fces 100,000 ujetih. . London« 15. jul.--Ruske armade se včeraj okupirale mesto Pinsk, važne nemške baze na pripetsksm ozemlju na Poljskem, in Velkovisk, zadnje večje nemške križišče pred Bia-listokom in Varšavo. Pri zavzetju Pinska je sodelovala po reki Jadanje morale v nemški armadi * Hitler nastavil politične komisarje London. 15. jul. — Znamenje, Pripet tudi bojna mornarica rečnimi topniškimi ladjami. Obe zmagi je naznanil maršal Stalin, ki je v priznanje poveljnikom in vojokom Rokosovski-jeve armade ukazal izstreliti dvajset salv it 220 moskovskih topov. Ti topovi zadnje tedne pogosto grme v počast velikih zmag rdeče armade. Rokosovskega armada je obšla Pinsk v obliki dolge podkve, včeraj ga je pa Nemcem iztrgala iz rok. To mesto je oddaljeno 60 milj vzhodno odinemlko-ruske meje iz leta 1919 po razkosanju Poljske. Volkovisk pa je zavzela druga beloruska armada pod vodstom generala Zaharova. To mesto je oddaljeno 40 milj od Bialistoka in 80 milj od Brest Litovska. Na centralni fronti v Litviji pa je armada generala Jeremen-ka okupirala nadaljnih 40 vasi, uključivši mesto Opočka, ki se nahaja 40 milj Južno od Ostrova. V vzhodni Litviji Je rdeča armada pričela s velikim kleščnim tpritiskom, da zajame in prepreči pobeg okrog 25 nemških divizij v Latviji in Estoniji. Ce se jI posreči ta manever,/bo Hitler izgubil vse svoje baltiške armade. Zaharova armada, ki Je za vzela Volkovisk, je obkrožila tudi poljsko mesto Grodno, ki je oddaljena 20 milj od meje Vzhodne Prusije iz leta 1939 in 45 milj od stare vzhodno-pruske meje. V Volkovisku je rdečs armada zajela tudi nacijskegs genersls Engels z njegovim štabom vred. Z okupacijo Vilne, kjer so se vršili pet dni krvsvi ulični boji je bils sproščens močna ruska armada, kl je takoj odkorakala na pomoč silam, ki prodirsjo proti Ksunssu, glsvnemu mestu predvojne Lltvinske London. 15. Jul. — Ameriške čete v Franciji so v zadnjih 24 urah zavzele petnajst vasi Normandiji ln zabile enajst novih zagozd v nemško obrambno črto, ki se krha na vsej črti Glavni zavezniški stan poroča, ds se Nemci umikajo v redu ns vsej fronti od Atlsntika do St Loja. Ameriška armada je vče-rsj napredovala od ene do treh milj. Nemci so napravili največji umik zapedno od Periersa 1 Wishart za prepre-čenje brezdelja Zahteva preosnovo vojnih industrij Detroit Mlch.—James H. Wis-liart, direktor raziskovalnega urada avtne unije CIO, je mnenja, da bo ob koncu avgusta tem mestu 30% delavcev, ki so uposleni v vojnih industrijah brez dela. To se bo zgodilo, prs vi Wishsrt, ako se bo izkazalo da ne bo mogel Hitler postsvit na bojišče večjega odpora kot gs je pokazal v Normandiji. Wishsrt je objsvil svoje mne nje v prvi številki lokslnega gls sila United Auto Workers (CIO) ki je pričelo izhajstt pod ime nom "The CIO Councilor." On je mnenja, da 750,000 delavcem 10 so tukaj zaposleni v vojnih industrijsh, ne preti brezdelje smpsk 30 odstotkov teh bo pri zadetih vsled sedanjih preme ščenj vojne produkcije. On je tudi mnenja, da se bo znižsls produkcija strojnic in ns bojev, dslje produkcije letalskih pritiklln, rszen produkcije lets' tipa B-29. Prizadeta bo tudi produkcija raznih motorjev. Med tem pa ae bo zvišala produkcija tankov, težkih trnkov, težke ar tilerije in večjih nabojev. Da se prepreči brezdelje, treba, da se takoj premestijo de lavd v tovarne, kjer se izdeluje bojna oprema, to pa se mora Izvršiti brez znižanjs mezd, prsvl VVlshart V tem se on pridružu Je predsedniku svtne unije Tho-maau. ki zahteva, da se takoj prične s preosnovo vojne industrije zs produkcijo civilnih potrebščin. Zato priporoča, kongres Uko J sprejme zadevni zakon, ki ga Je predložil k on grešnik Kiigore. da jo v nemški armadi pričela padati morala, je v tem, ker jt litler po ruskem vzgledu nastavil politične komisarje v vsej svoji oboroženi sili. Ampak pred par leti je Stalin odpravil »litične komisarje v rdeči armadi, ko je uvidel, da niso bili več potrebni za vzdrževanje morala med ruskimi vojaki. Tega sistema se je sedaj opri-el Hitler in vso armade prepre-gel z nacijskimi političnimi komisarji To je razvidno iz nacij skega dokumenta, datiranega 21. aprila, ki je prišel v roke zaveznikom. V tem dokumentu je rečeno, da je naloga vseh četnih j>ove-jnikov, da svoje moštve "izobra zujejo v narodnem socializmu", naloga^polltiČnih komisarjev je pa, da sodelujejo z vojaškimi poveljniki, katerim so podrejeni. Smejo pa iti vsak čas do njih in ih sugestirati ali se z njimi posvetovati glede politične in "vzgojne" propagande med vojaki. V dokumentu so tudi navodila «8 politične komisarje. Po teh navodilih morajo komjsarji nastopati kot predavatelji in nadzorovati vse priredbe za zabavo vojakov. Skrbeti morajo, ds so vse dramske skice očiščene sarkastičnih opazk, da nihče ne zbija šal na račun "državnih ustanov" ali nacijskih voditeljev; prav tako tudi ne smejo dovoliti "mastnih pesmi" in dovti-pov. Pasem "Dala mi je dolar" je izrecno prepovedans. "Ti, pravilno izvežbsml možje," Je rečeno v dokumentu, "lahko ugodno vpllvsjo na morale čet in naprsvljo konec go-bezdanju o invaziji in o Izgubi vojne. TI možje bodo lahko tudi brez vzbujanja pozornosti dognali, kaklne je mišljenje vo-jskov nenemškegs izvora. Cet-niški poveljniki naj Izvajajo ta navodila, ne da bi vzbujali preveč pozornosti med moštvom." sd)ney vulman formiral nov politični odbor ' , l . ; , I Akcija Ma ponovno iz-volitev Rooeevetta LEW1S BO PODPIRAL REPUBLIKANCE Waahln0too. D, C« 15. jul. — Sidney Hillman, načelnik političnega komiteja CIO, ja naznanil, da se je pravkar organiziral Državljanski fckfijskl politični odbor, ki bo podpiral predsednika Roosevelta v letošnji kampanji. Novi odbor bo tesno sodeloval s Politčnlm odborom CIO in Hillman načelu je obema. V novem odboru je enajst ekseku tivnih odbornikov Pričakuje se, da bosta oba politična odbora CIO vrgla vso Bilo v predsedniško ksmpanjo za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta; to je glavni nsmen bora, ki Vlada uštavila prodajo puranov Chicago. — Vladna agencija WFA je baškar naznanila, da bo prodaja puranov za civiliste dne 17. julija "zamrznjena." Vzrok je v tem, da se vojaškim oblastem da prilika, da si nabavijo dovolj veliko zalogo puranov zs vojske, kl se nahsjajo izven dežele. Ar mada potrebuje okrog 40 mili Jonov funtov puranov, skupns produ kei j s v 24 držsvsh, ki gojijo purane, pa bo letos znsials čez 480 milijonov funtov masa Najprej pa se mors zadovoljiti vojaškim zahtevam, nakar pridejo na vrsto civilisti. Vsekakor bo puranjega mesa dovolj za vse. Vojni delavski odbor proti zruianju mezde VVashington, D. C.—Dne 5. Julija jo vojni ddavskJ odbor ukazal delodajsleem, ds ne smejo u poslovati novih delavcev pod nižjo plačilno lestvico, ki Je se-dsj v veljsvi. S svojim odlokom Je vojni delavski odbor jasno povedal, da upoelovsnje delavcev po nižji mezdi pomeni toliko. kakor znižanje plače V vsakem slučaju, kjer se zaposlijo delavci po znižani mezdi, mora to najprej odobriti delavski odbor, drugače ne sme stopiti v (veljavo. novega odbora, ki bo funkclonl ral do novembrskih volitev. Vzrok za novi odbor je tudi v tem, da se politična akcija CIO izogne morebitnim šikanam od strani republikancev, ki bodo skušali ovirati politično delo prvega odbora. Istočasno se ja doznalo, da se John L. Lewis, predsednik UMWA strinja 8 točkami delavskega programa v republikanski platformi, kar se očituje v uvod niku, ki ja bil prlobčen. zadnji teden v uradnem glasilu rudarske unije. Uvodnik pravi, "da republikanska stranks ni še nikdar prej imela tako dobrega delavskega programa, niti no demokratska stranka vHrotJ zgodovini političnega življenja." Sedaj se še ne ve, če bo John L. Lewis odprto naznanil podporo kandidatu republikanske stranke Deweju, ali če bo to storil le v glasilu rudarske unl Jo. Lewls je odrfckel svojo podporo Rooseveltu leta 1939, ker mu slednji ni ustregel v njegovih zahtevah in ošabnih smbicl jah. Hlllmsn Je naznanil, da bo njegov novi odbor takoj stopi v akcijo ln pričel z oglaševalno kampanjo v listih. Apeliral bo zlasti na delavce, da prispevajo v kampanjski fond za ponovno Izvolitev Roosevelta ln Izvolitev progresivnega kongresa. Htll man je rekel, da republikanska platforma želi povrnitev hoove-rlzma ln njihova točka o delav skem vprašanju je demsgoška Philip Murray, predsednik CIO, je Izjavil, ds so žlvljsnske cene zelo poskočile, medtem ko so mezde zamrznjene ns podla gl formule "malega Jekls." Ako se zgodi, ds se odprsvi vlsdns kontrola, kakor zahtevajo repu bllksnc! v svoji platformi, teds bo še slsbše ln unlčujočs Inflaci js bo neizogibna. Murray je odobril nov odbor in podprl Hlll-manov načrt na vsej črti. V novem političnem odboru CIO, kl gs tvori U člsnov, so Elmer A. Benson, bivši gover nor Minnesote; Vsn A. Bittner član vojnegs delsvskegs odbora; Hillman; Fred A. Kirchwey izdajatelj revije Nation; Philip Murray; R. J. Thomas, predsed nik UAW in pet drugih, kl zs vzemajo važns mesta v delsv skem gibsnju. Hlllmsn je poudsrll, ds Odbor za politično skcijo je stalna or ganlzacija, dočim bo novi od bor v glsvnem orgentzscijs, kl si bo prizadevala, da se zsnese kampanjska propaganda v prid Rooseveltove Izvolitve v vse krsje dežele. Hillmsn Je tud nsglsail, ds politična skcijs CIO ni v nssprotju s ConnsIlM Smithovlm zs lomom Novi politični odbor CIO se je slstemstično organiziral i ms tudi pokrajinske odnosno okrožne direktorje, ki bodo skr beli zs čim uspešnejšo kampe j njo Domače vesti Oblaki Chicago. — Glavni urad jednote in uredništvo Prosvete je obiskal Frank Buh, član društva SNPJ, kl je prišel domov na dopust. On služI v mornarici in se je zadnjič udeležil invazije Francije, toda ni dobil niti praske. Is Clovelanda Cleveland—Frances Urbiha je bila obveščena, da je bil njen sin poročnik Laddle J. Zindar ubit 28. maja v letalski misiji nad Nemčijo. Pred odhodom v armado leta 1942 je bil uposlen kot Inženir pri Cutler-Hammer Co. v Detroltu, na Angleško pa e bil poslan kot letalec zadnjega aprila.—Družina Michael Vrbančič je bila obveščena, da e bU njen sin Michael, star 25 et, ranjen v akciji na Atlantiku. *rl mornarici je že pet lot ln služIl kot "machlnlst mate". New Yorku Ima ženo ln eno leto staro hčerko. — Mri, Rossman (1212 E. 72 st.), kl js bila prvotno obveščena, da se njen sin, poročnik Raymond E. Rossman dne 28. maja nI vrnil z letalskega poleta nad Nemčijo, jo bila sedaj informirana, da se nahaja v nemškem ujetništvu. — Anton Skufca, ki je bil ranjen v letalskem poletu nad Avstrijo 19 msja, je podlegel ranam. Prvotno je bilo poročano, da Je pogrešan. Pri letalcih Je služil kot radijski operator ln topnlčar.— Albert Travnik, star 22 lot, po se je oglasil lc nemškega ujetništva. Ujetnik jo postal 19. febr. 1944 ln v armado Jo ftel oktobra 1941. v Amerika utrdila ezi z Mehiko Hull in Padilla sta izdelala načrt Waahington. D. C. — Državni tajnik Hull ln mehiški sunanji minister sta skupno objavila načrt za Industrializacijo Mehike n za pospeŠenjc vzajemnega sodelovanja, da se utrdijo prijate-Jski odnošaji med obama državama. Dogovor je bil sklenjen ob pri-iki obiska mehiškega zunanje-[8 ministra v glavnem mestu, lazgovorl so se tikali tudi med* narodnih političnih zadev, tako tudi ameriško - mehiškega sode ovanja. V glavnem se problem nanaša na povojno dobo. Program, za katerega sta se zedinila Hull ln Padilla, vsebu e sledeče točke: razvoj promet nih sredstev, izboljšanje eko nomskih prilik in drugih medse bojnih kategorij. Namen tega da se j^ostavi trdna podlaga mehiški notranji ekonomiji in da se prepreči inflacija, ki baš Sedaj grozi mehiški republiki. Sporazum zahteva, da se pod vzamejo potrebni koraki v smeri izboljšanja prometnih sred ■tov v Mehiki, da se utrdijo tr govske veži in da se odpravijo trgovinske ovire, katere sedaj zadržujejo ekonomski in trgov ski razvoj med obema država ma. Kupna moč v Mehiki so Je dvignila za več ko pol milijarde dolarjev, kar lahko povzroči ln flactjo.j Hull in Padilla upata da Jo qo njun načrt odvrnil. Prišel aa dopuat Red Lodge, Mont.—TohtnlČn saržent Joe Papež, član društvo BI SNPJ, Je priAai na dopust k svojim staršem po 20 mesecih bojevanja v Afriki ln Italiji Boril se je v Frsncoskem Moro-ku, Tuniziji, Siciliji in Italiji kjer je bil ranjen ln tudi odii kovan z znakom Purple Hoart ln hraitovlml peresi. Nov grob v Minnesoti Evslsth, Minn. — Tukaj Jo umrla Ans Bradač, stars 81 lot in doms iz Kočevje pri Dobrem polju ns Dolenjskem. Bila je članica društva 130 SNPJ. Imela je srčno bolezen ln močan krvni pritisk. Dne 4. julijo jo js zadel mrtvoud in v nezavest Je ostsls do smrti. Zapušča moža, sina (pri vojakih), tri omože ne hčere, štiri vnuke ln dvs brata. MornarUki tajnik odredil preiskavo o Pearl Harborju VVashington, 15, Jul.-Zvesn mornariški Ujnik Forrestal končno odredil preiskavo glode krivde, da so Japonci neopsženo napadli Pearl Harbor 7. dec 1941. V U namen Je imenova vojaško komisijo treh admlra lov, ki Jo bodo tvorili Orin O Murfln, Edward C. Kalbfus ln Adolfphus Andrews, vsi v pokoju. Kongres je zsdnjlč s posebno resolucijo podsljšsl legslnost preiskovalne dobe, v kslerl mo rsjo priti pred vojsško arfdlšče visoki oftarirji, ki so obtoženi, ds se zsnemsrjsli svojo službo Kongres je to dobo podsljšsl do 7. dec. 1944 In nsčelnikoms vo nege ln mornsričnega depsrt ments naložil, da morsts tako odrediti prelsksvo. V to komlsl jo Je tudi vojni depsrtment ime-novsl tri genersls. Pretsksvi bo nsčelovsl general George Gru nert. nota, Indlano in NVlsconsln bivši kongresnik Rsymond Mr Keough iz Chicsgs. V širšem odboru ps je tudi mestni sodnik John Gutkneeht, dalje profssor Osrsr Lange s čikaške univerze In več drugih prominentnlh Pokrajinski direktor za lili- osebnosti. Zbliianje med Moskvo in Vatikanom Vattcan, 15. jul. — Pslmlro igllattl, vodja italijanskih komunistov, je včersj konferlral z monslgnorjem Glovanijom Mon tlnijem, nadomestujočim držav nim tajnikom papeža Plja. S tem so se prvič navezale stike mec komunisti in sveto stollcO, kar znači, da so se odnošaji med Moskvo in Vštikanom znatno izboljšali. Zanesljivo ss dognalo, da sta Togllattl in Mon tini razpravljala o možnostih za Časne zvezo med italijanskim katoliki in komunisti kot prvi korak, da se eventualno vzpo ■tavijo diplomatični odnošaj med Moskvo ln Vatikanom. londončani beže pred letečimi bombami S Leteče bombe ruMjo in ubijajo naprej NA DE2ELO ZBEŽALO CEZ 250,000 OTROK IN MATER London. — V prvih desetih dneh tega meaeca ae jo ls Londona Izselilo več ko četrt milijona otrok tn mater, da ubežijo letečim bombam, ki jih Nemci sipljelo li Francije in Belgije. Vlada je preskrbela varno zavetišče 100,000 osebam, dočim je ostalo število beguncev odšlo na deželo na lastno Iniciativo ali Si s posredovanjem organizacij, eleznišks postaje so natrpane beguncev in vlaki stalno prevs-žajo otroke lz Londona v središče Anglije. Vsled vojaških zahtev nI bilo posebnih vlakov, zato so železniški vozovi tem bolj natrpani. Zadnje dni so Nemci zsčeli metati nove vrste letečih bomb, ki so tihe, zato jih je težje Izslediti. Prvotne leteče bombe so ^povzročile dokaj ropota, zato ao >mL ljudje lahko pravočasno rešili. Leteče bombe prisojajo is rasnih smeri in najvoČ jih pada na London ter južno Anglijo, Med važnimi poalopjl, kl 80 bila u-dsts, jo tudi bolnišnica Royol Free Hoapltsl, daljo fllmakl ata-Ijo družbe VVarren Brothers tn Avstralska hiša, glavni stan avstralske vlado. Pri tem Jo bilo HfcUth več oseb ta večje število Je bito ranjenih. Uvedencl so ugotovili, da pri-ttajajo leteče bombe Is daljave 150 milj, in sicer od nekod 8 belgijskega ozemlja, Polog problema, kako uspešno odbijati leteče bombe, je sedaj še problem, kako izslediti tihe bombe, ki prt-lete brez običajnega ropota. Vsekakor Js nsjnovsjša iznajdba Nemcem omogočils, da se motor v bombi ustavi prsj, predno prileti do svojega cilja, Unija prevaievalcev izvojevala zmago Chicago,—Vojni delavski odbor je odločil, ds so člsnl unije Upitel Stee!workers of America (CIO), ki so zsposlsnl pri kor-porscljl General Transportation v Kast Chicagu, upravičeni do povišanja mezde do 5Vfc centa na uro. Prizadetih je 2,500 delavcev, ki bodo prejeli skupaj 1500,(KM), kar znaša od 1. msres naprej. Delavci so sklenili, da bodo večino tega denarja vložili v vojne bonde... Francozi slavnostno sprejeli DeCaulla Alžer, 15. jul,-Včeraj, na dan največjega francoskegs narod nega praznika, so se v tem mestu, kakor po rsznlh krajih Al žirije, vršil* velike ilavnosti, deloma v počast bastilskemu dnevu, delom8 pa v počast generalu DeGaullu, kl se je vrnil iz Amerike ln Canads, Bil je deležen velikih ovadj, ker Je v žepu prinesel tudi "de facto" priznanje francoske provlzoflčne vlade od predsednika Roosevelta. Ameriške izgube znašajo čez 235,411 VVashington, D. C., 15. Jul. — Uradno se naznanja, da skupne ameriške izgube od napada na Pearl Harbor znašajo 2115,511, uključivši 53,002 ubitih, ostali pa apadajo v kategorijo ranjenih, pogrešanih ln ujetih To skupno število pa ne ukljuČuje ameriških Izgub v Normandiji ln na Kalpsnu, ki znašajo okrog .10,-000 Te Številke je razkril začasni vojni tajnik Patterson. Vladni odbor izvoje• val novo zmago VVaahington, D. C.—Zvezno apelatno sodišče Je dne 1.1. Un. podalo odlok, ds delodajalci lah-ko naglsšsjo "usluge", ki so jih nsreodo ti nova vlada demokratična. Ita-odslovili, sko postanejo člani de-| lijsnom Je obljubil svobodo go-Isvaklh unij, niti ne amejo od-i vors, tisk« in 'borovanjs In de-tegniti nobenih dosedanjih pri-! jal, da provtnčne oblasti ne bodo vilegijev. R tem je vladni de- postsls suženj kske strsnke. Ka-lavskl odbor irvojeval novo ima-' binet je imel svojo prvo sejo V go v prid delsvcem. soboto. „ j UAW*C10 za boljše delovne razmere Chicago. — Zastopniki lokalne unije UAW-CIO, kl šteje 15,000 članov, so na svoji aeji Izjavili, da se bo rešil problem pomanjkanja livarskih delavcev le na ta način, da ae povišajo mesde in izboljšajo delovne razmere, ne fm z importiranjem mehiških delavcev Lastniki livaren si pri-fsdevsjo, da bi dobili več mehiških delavcev po znižanih mezdah, ker jim Je le za doblOke, ne ira uspešno vojno produkcijo. Bonomi zagotovil demokracijo Italijanom Kim, 15. jul.—Premier nove Italijanske vlad« Ivance Bonomi je dejal, da antifašlstično stranke ne bodo razvils svoje Glasovi iz naselbin "Tukaj, prijatelj Mutz, imaš J ,10.00 za SANS. Njega so pričeli ie drug| posnemati in tako sem nabral $41.35 za SANS. Potem, pa se mi približa ena izjned Članic št. 93 SŽZ in me vpraša, da bi ženina in nevesto pozdravil v imenu njihove podružnice. JieČeno? storjeno. Tudi one so izročile dar ženinu in nevesti, toda ženin je dejal, naj izroče denar tam, kjer bo koristil našemu slovenskemu naro- Na svatbi je bilo veliko članov in članic SŽZ. Mama neveste je namreč predsednica št. 93 SŽZ. Škoda je, da ni bilo na svatbi tudi nevestinega brata Matije, ki je tudi pevec zbora Slovana, a se sedaj nahaja pri vojakih. Želimo mu, da se kmalu zdrav povrne med nas. Lojze, dobil si ženo iz dobre in ugledne newyorške družine. Vam, mr. in mrs. Corel, pa čestitamo, ker ste dobili v svojo družino tako uglednega zeta. Bodita pozdravljena in obilo zakonske sreče! L. Mutz. PONEDELJEK. 17. JULIJA ITI PROSVETA Fašizem in žena Ang*l« Vodetova Še slabši položaj kakor delavec, ima v Italiji delavka, kajti ona je še bolj izpostavljena izkoriščanju. Kvalificiranih delavk ne priznavajo, njihov položaj je enak položaju težaka. Mezda delavke znaša cesto polovico manj kot mezda njenega tovariša delavca. V mnogih primerih v delovno pogodbo ženske niso uključene, tako da je delodajalcu na prosto dano, kako plačuje žensko delovno silo. Pod fašizmom je izšla odredba, da dekleta in žene ne smejo delati več kakor 11(!) ur dnevno. Iz te odredbe se pač jasno vidi, na kakšni višini je socialno varstvo delovne žene v Italiji. Ko so prišli v Italiji na oblast fašisti, so odstavili cele množice žen iz uradov in šol, ne da bi jim pokazali drugo možnost preživljanja. Sedaj je po vseh uradih glede ženskih moči v veljavi omejeno število, ki se ga morajo strogo držati. Posamezni upravni oddelki pa morejo odsloviti sploh vse žene iz uradov, če se jim zdi to umestno. Posebno podrejeno in poniževalno vlogo ima italijanska žena kot učiteljica ln profesorica. Poučevati namreč ne sme tako« zvanih "oblikovalnih predmetov", kakor so zgodovina, filozofija in literatura, ker bi se lahko spozabila in podajala snov na "nemoški" način. V njen delokrog spada samo poučevanje pri-rodnih znanosti, risanja in telovadbe. Političnih pravic italijanska žena nima. Mussolini je razpustil leta 1927 vse ženske organizacije in uničil vsa njihova glasila. Mussolini se je neštetokrat z visoko donečimi frazami proglasil za varuha materinstva ter družinskega življenja. Dogodki, ki se odigravajo v resničnem življenju Italije, pričajo o nasprotnem: Z a k o n c.a Pietro Beck sta skozi leta prenašala neznosne persekucije, za to sta sklenila pobegniti čez mejo. Miličniki so ustrelili ženo na begu. Bila je noseča ... Fašistično varstvo materinstva! Sredi noči plane četa podivjanih miličnikov v stanovanje ter )dvede od družine očeta v ječo, v konfinacijo. Zakaj? Ker je tu jerodec ali nefašist. Družina ostane brez rednika, prepuščena pomanjkanju. "Zavarovali bomo družino!" Tak je za ženo fašistični paradiž v Italiji, "deželi lepote in sonca". Če se ozremo v Nemčijo, se nam nudi ista slika. Nobenega .sledu o obetanem blagostanju. Beda med nemškim delavstvom narašča prav tako kakor v Itali ji. Odpravljene so vse socialne pridobitve preteklih desetletij. Znamenito "prostovoljno delo" (Freivvilliger Arbeitsdienst) izgleda takole: nezaposleni morajo iti za leto dni v močvare junker-jev (pruskih veleposestnikov) izsuševat močvirno zemljo, pogozdovat pustinjo, gradit ceste in nostove—za najslabšo oskrbo ali pa za malenkostno denarno od-kodnino. V taborišču je vojaka disciplina in vojaške vaje— riprava mladine na vojno. Ta-o odpravlja Hitler brezposel- nost, ki pa kljub temu v resnici narašča. (To je bilo napisano še pred vojno—ured.) Kakor že omenjeno, si je od Hitlerjevega "socializma" največ obetal mali človek, obrtnik, mali trgovec, uradnik. Toda vsi gospodarski ukrepi, ki jih je Hitler izvršil, so v škodo prav tem slojem in v korist monopolnemu kapitalu: omejitev obrtniške svobode, zmanjšanje dajatev v socialne namene, zniževanje plač itd. Vsaka oseba pa, ki se drzne kritizirati Hitlerjeve gospodarske naredbe, je obsojena na globo ali zapor. Na ta način pač lahko ohranja videz vsesplošne zadovoljnosti. Razumljivo je, da pri tem splošnem poslabšanju gospodarskega položaja širokih množic žena nikakor ni izvzeta. Nasprotno: nemški ženi je zadal fašizem najhujši udarec, a to ne samo glede na njen gospodarski položaj, temveč v socialnem pogledu na splošno. V Nemčiji se dosledno uresničujejo besede, ki jih je govoril ženam eden izmed "voditeljev", dr. Krummacher, bivši pruski častnik: "Nova država ne razsiplje s pravicami, temveč z dolžnostmi." To občuti nemška delovna žena na vsej črti. Takoj po Hitlerjevem prevzemu vlade so bile izdane posebne odredbe glede ženskega dela, na podlagi katerih je bila tisočim žena odvzeta možnost in pravica do zaslužka. Med njimi so bi-e tudi take, ki niso imele svojr cev, da bi jifi vzeli pod streho. Sledile so edini možnosti, ki jim ;je preostala, da si ohranijo golo življenje: cesta in prostitucija. Kakor po mnogih drugih to varnah so tudi v tkalnicah^ ob Dolnjem Renu odpustili vse žene in so na njihova mesta sprejeli moške. Ob tej priložnosti je pisal vestfalski dnevnik: "Moške mezde so za 50% višje kot žen ske mezde, torej je treba tudi produktivnost moškega žela podvojiti." Vodstvo tovarne za smotke v Dresdenu je napravilo s strokovnim odborom pogodbo, v smislu katere sme tovarna odpustiti vse ženske, obenem pa znižati moškim mezde za 25%. Tovarna mesnega ekstrakta v Singenu je odpustila 200 starej £ih delavk, na njihova mesta pa je sprejela 160 mladih deklet z močno znižanimi prejemki. Iz tekstilne tovarne v Muns-terlandu so bile odpuščene vse poročene Žene, a na njihova mesta niso namestili brezposelnih moških, kakor so obljubovali, temveč mlada dekleta, ki so jih plačali s sramotno nizkimi mez dami. Taki primeri se ponavljajo iz dneva v dan in pričajo, da je nemška žena v Hitlerjevem pa radižu mnogo bolj izkoriščana, kakor bila poprej. Ofenziva proti dvojnemu za-služkarstvu se je izkazala v res niči le kot napad kapitalizma proti mezdam vseh delavcev, moških in ženskih; Kapitalistom je z uredbo o dvojnem zaslužkar stvu popolnoma izročena usoda delavstva, zlasti pa usoda delov ne žene. V tem temelji tudi igra, s katero ustvarja fašizem na sprotje med spoloma v delavskem razredu. J«i*no Jc, da pomenja boj fašizma proti ženskemu delu tudi boj proti vsemu delavstvu. , Nič boljši ko položaj delavke pa ni položaj žene iz srednjih slojev. Tudi tu velja pravilo, da mora poročena žena zapustiti službo, neporočena pa sme služiti samo tedaj, če ne odjeda nobenemu moškemu kruha. Po eni zadnjih Hitlerjevih odredb pa bo kaznovan vsak delodajalec, ki sprejme žensko v službo. Neporočene žene in žene .tyrez otrok ,0 treba posebej obdavčiti, prikrajšajo naj se tudi pri pokojnini. N9tranji minister je izjavil v posebnem dekretu, ki se nanaša na omeiitev ženskega poklicnega dela: "Ženske naj se odstranijo z njihovih dosedanjih mest ter naj se zaposle v slabše nagrajenih in manj odgovornih službah ali pa kot služkinje. Smatram ?a popolnoma pravično, da se pri enaki kvalifikaciji daje prednost moškim prosilcem pri nameščanju v javni službi." V Nemčiji ne snrfe imeti žena vodilnega mesta niti na dekliški iloli. Sploh fašisti delajo sistematično na to, da bi ženo popolnoma izločili kot učno moč. Tudi sodna služba ni dostopna ženi, "ker je žaljivo za moško čast, da bi ga sodila ženska." Kolikor vlada sama ne zatira možnosti ženskega dela, ji pridno pomagajo fašistovske organizacije. Tako je nemška centralna organizacija zdravnikov obja vila kot enega svojih prvih ci jev, preprečiti ženski mladirii možnost medicinskega študija. Tudi profesorska organizacija dosledno pritrjuje glasovom o iienski manjvrednosti. Oči vidno osnova vsem njihovim "nače-om" kruholporstvo. Najbolj žalostno sliko v Nemčiji pa nudi ženska mladina. Dostop v višje šole je za dekleta omejen: na vseučilišče sprejmejo samo 10% žensk od celotnega iltevila vseh priglašencev. Ko pa dovrše šole, ostanejo na cesti srez zaposlitve. Ta d^tleta se udinjajo brezplačno kot poljske delavke, kot pomočnice pri bogatih družinah, kot vajenke pri obrtnicah. Na ta način so tudi za žensko mladino uvedli prisilno "prostovoljno" delo, ki se mu mora podvreči vsako* žensko dekle. 'Dalje prihodnjič.) H. L. Maher. ki )e a svojimi sugestijami pripomogel do petkratnega zvišanja produkcij« v ladjedelnici Callfornla 8hlpbulldlng Corp. v Wllmlngtonu. CsL ln do polovičnega inlšanja poškodb pri delu. Delavci pri tel družbi ao organizirani v unijah ADf. Naša narodno osvobodilna borba In slovensko Primorje Zavrnjene nemike begunke London. (ONA). — Tukaj poročajo, da je na tisoče nemških evakuirank poskusilo vrnitev v Reich zaradi preteče zavezniške invazije v Holandiji, in da so bile zavrnjene na nemški meji, češ, da je njihova navzočnost v Nemčiji nezaželjena. (Prejšnja poročila so dejala, da se morajo vsi nemški civilisti, ki niso uposleni pri važnem delu na Holandskem, vftiiti čim preje v Nemčijo.) Holandski viri poročajo, da so trije sli štirje župani, ki so odbili zahteve, da njihovi meščani podvzamejo obrambno delo za Nemce, izginili in se pridružili podtalnim silam. Dvema župa noma so se pozneje pridružil njihovi uradniki, ki so prinesli s seboj vse uradne papirje. Zupan, ki je ostal na mestu, je bi" aretiran od Nemcev. Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gohpod! Simon Gregorčič "Le vkup, le vkup uboga gmajna!" Živimo v dobi, ko ae vse staro ruši in gradi novo. Komaj so se zacelile rane iz prejšnje svetovne vojne, že smo se znašli v vrtincu novega krvavega plesa, ki pretresa ves svet. Bije se boj na življenje in smrt. Tudi ta vojna ni prizanesla slovenskemu narodu. Vojne grozote so zdaj hujše kot kdaj ko-Fašistične bande, ki so že mnogo let gospodovale nad na-im Primorjem, so navalile še na ostale kraje naše lepe slovenske zemlje ln danes pričajo ku-i ožganega tramovja in kamenja« mnogih slovenskih vasi o fašistični kulturi. Slovenski narod nudi tem modernim, motoriziranim Hu-nom tak odpor, da ga danes občuduje ves svet. Slovenski na» rod se je v tej nesreči zdrušil okrog svoje zastave, okrašene s peterokrako zvezdo, ki je slm sol resničnega bratstva vseh narodov. Slovenci smo se odloČi z orožjem v roki očistiti svojo grudo fašistične kuge, 11 I. Kaj pa moj narod, moj narod, moj 0 narod?" Srečko Ko»ovel. »lika kaše. ko ameriški vojaki po smagl nad naciji l.ročajo moato Cherbourg fr.oeorirt civilni »lasti. Ko Je prišel v Nemčiji na vla-do Hitler, je bila njegova prva skrb, da izvede popolno organizacijo vseh sil, ki bi mogle služiti — za vojno, ki jo Je ves čas pripravljal. V vseh državah je organiziral svoje pristaše v o-gromno špijonsko mrežo. Te or-i [anizacije v fašiatični službi imenujemo "peta kolona". V Jugo-slaviji je taka organizacija delovala pod imenom "Kulturbund." Jugoslovanska vlada nI niti ma-o zavirala delovanja "Kultur-bunda". Za polom Jugoslavije so odgovorni vsi tisti, ki so vodili njeno usodo. Primorski Slovenci, ki smo bili žrtev političnih kupčij in smo bili po londonskem psktu lets 1916 predani italijanskemu im-perljallzrnu, smo vsa leta gledali v Jugoslaviji simbol naše odrešitve. Ves čas, še bolj pa v dobi krvave fašistične tiranije, smo gojili upanje, da nas bo Jugosla vija nekoč rešila v< rig suženj stva. Vojna med Italijo in Ju goslavijo ni izpolnila naših nad Tudi že prej, čim bolj se je od mikal čas, tem bolj sa beograj ske vlade pozabljali- na naš kos zemlje. Z ramtmi pogodbami, ki lih J« beograjski! čaršija sklepala s fašistični m Rimom, ae jt vladajoči režim popolnoma mi rekel vsem zahtevam na naš« slovensko Primorje Dr Nlnčič Itomčiio, bivši jugosiovanaki zu nanjl minister, Je eden glevnih ktivcev žalostne usodp nas pri morskih Slov^cev Danes Je člen JuggsloHhake kraljevske "vlade" v Kairu. Mi. Primorci torej nimamo nobenefa rs zloga navduševati se zs teka vlado Kljub Umu so narodne težnje po zedinjenju ostala' na obeh atrsneh žive. Mnogo Ja bilo ns-sodnih in kulturnih orgenl/an ki ao ob vaški priliki opozerjsle ns razkosanoct slovenska zemlje Spominjate ao sa vseh žsloatnih obletnic pogodb, ki so nas hotele za večno razdeliti. Ko so prišli v Jugoslaviji na ylado fašizmu naklonjeni režimi se je položaj teh organizacij Čez noč spremenil. Začelo se je pre ganjanje in pozneje Jim je bilo prepovedano vsakršno delovanje. Bivši ban Dravske banovl ne dr. Marko Natlačan, ki ja -ie dobil svoje plačilo kot narodn izdajalec, je takrat izročil fašistični sodbi vse primorske rodoljube, ki so iskali zavetja v narodno svobodni Jugoslaviji Kljub vsem protestom ln inter vencljam so romali dr. Srobrnlč ki njegovi tovariši v italijanska ječe. Po razpustu vseh istrskih in primorskih društev je vlada tud prepovedala ves njihov tisk. Na šlm vladodržcem nI bila mar rešitev narodnih vprašanj niti v lastni državi, tem manj so se brigali za naše slovensko Prlmor Je. Slovenci ln Hrvatje tudi v lastni državi v Jugoslaviji niso smeli razobesiti svoje narodne eastave. To je bilo pod kaznijo prepovedano. V državni upravi, kjer je Ime la popolnox oblast beograjska čaršija, je vladala strašna korupcija, Brez podkupovanja nisi opravil ničesar, zato tudi danes nihče ne joka za takšno Jugosla vljo, kakršna je bila. Korupcija e vladala v vseh krogih, ki odločali o usodi Jugoslavije. Red 10 so bili poštenjaki, a ti niso priftli do veljave. Se bolj žalostno sliko so nudile socialne razmere, Nizke delav ske in uradniške plače, obupne lig i j enake razmere in atalno dviganje cen, so bili povod neštetim n neprestanim delavskim štraj-tom. Ogromna prezadolženost t metov, nesorazmerno obdavčenje, nemožnost prodsje kmetakih pridelkov in znana "agrarna re-orma" so potisnili tudi kmeta v obup. Vlada se ni najmanj brigala za aocialni položaj nikogar, znala je bogateti ssmo sebe. Pač pa je neusmiljeno preganjala d«-avske, strokovne, kulturne ln jolitlčne organizacije ter zlasti njihovo tiskano besedo. Preveč so se bali resnice. Policija je na veliko zapirala delavske zaupnike ln voditelje ln polnila ječa n koncentracijska taborišča. Prt tem je Imela policija popolnoma proste roke In J« delala s polltič-nitni Jetniki, kar je hotela, Na tisoče najboljših sinov nsšega naroda je šlo skozi svetovno znane beograjke zapore. Imenovane Glevnjača," k|er so umirali, natrpani v umazane In smrdljive celice, od gladu In na posledicah nečloveškega "zasliševanja." Taka je bila "svobodns" Jugo-sla vi ja In tako si zopet želijo čet-n|ki. bela gards In Jugoslovan-»ka "vlada" v Kairu. Zato želijo gospodariti, kakor so nekdaj, general Draži- Mihajlovlč In Ne-dič *n Peter ln vsi oatsll reskcio-narm elementi. Vss ts piasns goapoda j« ns* ptavils iz Jugoslsvlje Ječo nsro-dov ln primer izžemsnjh delavnih množic. Nikdar ne W bile vrste Paveličevih Uatsšev tolik-šne, če bi ne bilo tskegs zatira-nje ns Hrvatskem Umetno in uspešno ae je sejsla mržnja zla- sti med Hrvati ln Srbi—da so se zakrili drugi grehi in da bi si z I izkoi iščavanjem umetno nareje-l ne nesloge med Srbi in Hrvati polnili žepe rcakcionarei. Vse te grehe plačujejo danes vsi narodi Jugoslavije s krvjo. Nezadovoljstvo je tlelo v narodih Jugoslavije ves čas; naraščalo je od dne do dne in je prispelo do vrhunca, ko se je vlada odločila, da podpre in vstopi v fašistični blok Nemčije, Italije in Japonske proti Sovjetski zvezi, t o katere je, razumljivo, bila beograjska čaršija vedno sovražno razpoložena. Dasi so narodi zahtevali ob vsaki priliki vzpostavitev diplomatskih odnošajev n priznanje Sovjetske zveze, so to vsi reakcionarni režimi odporno odbijali in diplomatske odno-Šaje vzpostavili šele takrat, ko e bilo to že prepozno. Beograjska vlada je raje podpirala "Kulturbund,gnezda nemške fašistične špionaže ln laži o Sovjetski zvezi. Žalostna je bilanca kraljevine Jugoslavije, preko katere so vsi naši narodi potegnili krvavo črto. Nihče več si ne Želi vrnitve v tiste žalostne čase, ko je ukazovala reakcionarna družba, a narodi so tlačanill. Danes si sami krojimo usodo s krvjo. Složno s ramo ob rami ae borijo vsi narodi Jugoslavije, Srbi, Hrvati, Črnogorci, Makedonci in Slovenci iz zelene Štajerske, Koroške, Kranjske ln Primorja proti osovraženemu okupatorju. Strnjeni pod zastavo svobode korakajo c skupnemu cilju ln iz tega oboroženega bratstva, v krvi ln ognju prekaljenega, bo zrasla nova domovina, svobodna, demokraH tiČna, enakopravna, federativna Jugoslavija. (Dalje prihodnjič.) Priseljenci— vrli Američani (Office of War Information, Washlngton.) Hlbbing, Minnesota. — To je glavno mesto železne rud« •veta. Je ljudška topltnica, ka. kor tudi kovinska. To Je kraj, kjer so se srečali ljudje s celega sveta in postali Amerikancl. Tu so viaoki, plavolasi možje in žene lz Skandinavije. Njihovi sosedje so črno las i možje in šene iz Italije, Jugoalavije, Grčijo ln drugih dežel. Možje ln žene 44 tležel žlv«f v popolni ha* monijl. Njihovi mladeniči in mladenko so v vojni s)užbl. Skoro ni družine, ki ne bi Imela dva do osem otrok v vojni. Doma delajo ljudje trše kot, kdaj poprej, kopljejo rudo za orožje ln kupujejo bonde, da bo orožje plačano. Nekateri priznajo vojno tragedijo. Marsikatera zaatava na oknih ima zlato zvezdo. A to samo vzpodbuja ljudi k večjim naporom za poraz oalšča, Vzemite za primer družino G. in Geo. Guiseppe Kosati, katerih predniki ao živeli v Italiji Pred vojno so Imeli tri sijajne mladeniče, Vsi so Šli v vojno. OH-ver je zgubil življenje v Sevenl Afriki, ko Je pomagal pri oavo-boditvl dežele svojih prednikov, njegova dva brata pa še nadaljujeta borbo. G. Kosati je bil rudar pri Olt-ver Iron Mining Co, HedeJ leži, a misel na dečke ga vzpodbuja pri kupovanju bondov In g ln ga. Alphonse Valentl-nI v Chiaholmu, pa g. in ga An-thony Bonelli, katerih družini sta poslali po osem sinov vsaka v borbo. TI starši redno kupujejo bonde. Ga. tfencea Zbatnlk Jo Hrvatu* Ona itna štiri sinovo v vojni in z denarjem, ki jI ga pošilja jo, kupuje bonde. Berličevl imajo štiri sin«ye v vojaki, med tem ko mati, oče in alnovl redno kupujejo bonde, To drži tudi za dom Johna Simonicha, ki ima ttiri sinove in hčerko v vojaki Za družino Charlrsa Jollcoeti-;ra, katerega sinovi — pet — so v vojaki, so plsčtlni dnevi, dnevi kupovanja vojnih bondov. Se-i daj Ita oba starša srečna, ko ao Amerikancl začeli z osvoboditvi-jo dežele njih prednikov, Francije , Srbije Je bils domovina g in ge. Louis Smllenicha Imajo tri sinove v vojni in nerede vae, kar mofejo m novo domovino Ka-mor Koli greste, na dom IgnaUa Tomu ha. Potrs Senichs sli lz jugoslovanskih gora v Neu) York Zanimiv doživljaj mladega ka- petana ameriške vojske Pred dvomi ali tremi leti se je mladi Jack Reiter, ki stanuje nn 850 Urvant Ave., Bronx, N. Y. C., zanimal večinoma za šport in < športne prireditve. Toda v zadnjih treh letih se je dogodilo toliko važnega, kar je potisnilo športne tekme v ozad-| je in dalo' amerikanski mladini važnejše naloge. Pred nekaj tetini se je kapetan Reiter vrnil v New York iz evropskih vojnih zon, po štiridesetih bombnih misijah v Afriki, Siciliji, Rumuntji, Italiji . . . Prošlo jeseni je bil njegov aeroplan od Nemcev acatreljen ln Reiter je bil obenem z ostalo posadko ujet in poalan v Nemčijo. Ker je bil ranjen, ao ga Nemci vrnili v neko bolnišnico v Italiji. Po dveh meaecih al Je Reiter dovolj opomogel ln Je sbežal Iz bolnišnice. Iz severne Italije je šel v Jugoalavijo, kjer se je priključil partizanom. Z njimi se je boril proti Nemcem v Jugoslaviji sedem mesecev in postal atrokovnjak v razdiranju mostov in prometnih ceat. Po sedmih meaecih ao mu partizani omogočili, da je prešel preko Jadrana ln ae priključil ameriški vojaki v Italiji, odkoder jo* | prišel domov v New York. Kakor hitro je dospel, je bil klican v VVashington, kjer so ga oblasti dekorlrale s tucatom medalj in pohval. Po povratku iz Waahingtona | mu je zopet prišel na miael aport. . . . Hotel Je igrati golf, ali ravno tisti dan so elektrlzlralo svet novice o invaziji ln mladi Reiter jo prebil dan pri radiu. |/felen« T. Jlič — prva bela ivna na otoku Emiru PoroČnlca Helena T. IHČ, ameriška J u g o k 1 o v a n k a, ki Je prišla v to deželo pred 14 ln pol leti, ln katere ataršl šive na 195 Tenth Ave., New York Clty, Je prva bela žena, ki je stopila na otok Emir v Južnem Pacifiku, potem, ko so ga zavzeli ameriški mahni. Na njem so sedaj ustanovili baze za bomberje. Mlsa I lič je sedaj stara 23 let, po poklicu bolničarka pri South Pacific Combat Air Force. Kot bolničarka je gradulrala v Leno* HUI bolnici v New Vorku koncem leta 1942 in stopila v armado marca 1943. V izvrševanju svojega poklica je letela do sedaj preko 13 tisoč milj nad južno-pacifiškimi vojnimi zonami. Ima dva brata, enega v ameriški vojni, drugega pa v trgovski mornarici. Na avojih zračnih potovanjih je srečala enega brata na otoku Munda, drugega na Guadalkanalu. Na svojih neštetih misijah Je negovala preko r«00 bolnikov in ranjencev vseh narodnosti, vštevšl dva domačina z otokov KIJI, Ker nI ssmo dobra bolničarka, temveč tudi simpatična in lepa, so Jo bolniki, ki jih Je Helena negovala, obdarovali z neštetimi "suvenlr-Iji", med katerimi Je tudi značka, ki jo Je odtrgal ameriški vojak z uniforme japonakega narednika. Ameriški čaaopisi so prinesli zanimive članke o naši Jelki, kakor tudi njeno sliko, sneto na tjtoku Kmlr. Tudi mi Ji čoatita-mo na uapehih v daljnih straneh sveta in ae »-njenimi starši vred radujurno priznanja, ki ga je bila deležna od naših vojaških oblaati akozl ameriški tisk ~ ZOJSA. Jacka Helieha, srečate ponos na mladino, ki služi v vojni, ln pa na kupovanj* bondov. Ga Mary Puhek je Slovenka. Pet njenih sinov je šlo v vojno. Z denarjem, ki ji ga pošiljajo domov, ku|Hije ona bonde zanje. To delata tudi g tn ga Peter Majerle ra avojo tri sinove, ki so v vojni. Te povesti bi lahko naprej In' naprej ponavljali. Dežela, ki so jo ti ljudje zapustili, jim je la pri smo & un ..jo bližnje In [daljo« sorodnike tam A dej »tviftdu se Amerika bori, je zadostili, da Jih v/podbuja h kupovanju bondov, ker vedo, kako Je to važno. V Proeveti se dnevno svetovne In dolavake vas IL AU Jih čilele vsak dan? MI HA IL ARCIBAfiEV (Nadaljevanj«) "Za Zarudina seveda!" "Ne, tudi za vas . . . tudi za vas . . . zamislite se malo!" "Ah, Solovejčik," je nekoliko nevoljen rekel Sanin; "to so že stare pravljice o moralni zmagi! Vrhu tega je U pravljica ie zelo surova .. . Moralna zmaga ne obstoji v tem, da se na vsak način nastavi lice, ampak v tem, da ima človek prav pred svojo vestjo. Kako se pa doseže tisti "prav", je vseeno, to je stvar slučaja in okoli-ičin . . . Nič ni groznejšega od suženjstva — sužnost jc nekaj najgroznejlega na svetu — če se človek vznemirja do mozga po naailju, ki se vrii nad njim, pa mu hlapčuje v imenu česar-koli močnejšega od njega." Solovejčik se je hipoma prijel za glavo, toda v temi ni bilo več videti, kako je gledal njegov obraz. "Moj razum Je tako slab," je dejal z bolestnim glasom; "sedaj ne morem ničesar in prav nič ne vem, kako naj živim! . .." "Čemu pa naj veste? Živite, kot letajo ptice; če bi se rade zamahnile z levo perutjo, zamahnejo z levo, če se je treba izogniti drevesa, se ga izognejo . . 'Toda saj to so ptice, jaz sem pa človek!" je rekel Solovejčik naivno resno. Sanin se je glasno zasmejal in njegov veseli, moški smeh je napolnil temno puičobo do zadnjega kotička s trenotnim življenjem. Solovejčik ga je poslušal, potem je pa zmajal z glavo. "Ne," je žalostno dejal; "tudi vi me ne morete naučiti, kako naj živim! Nihče me ne more naučiti, kako naj živim! .. ." "To je res, živeti ne nauči nihče; umetnost živeti je prav tako svojevrsten talent. Kdor pa nima tega talenta, tisti pa ali aam pogine eli pa pogublja svoje življenje, ker ga izpremeAi v revno životarjenje brez luči in veselja." "Vi ste ns primer sedaj mirni in govorite tako, kakor da bi vedeli vae ... Pa ... ne zamerite mi, prosim ... ali ste bili vedno taki?" je vprašal Solovejčik z žgočo radovednostjo. "Nisem," je odkimal Sanin. "Res, da sem bil vedno silno miren; bili so pa tudi čaai, ko aem doživljal najraznovrstnejše dvome . . . Bili ao čaai, ko aem aam resno aanjal o idealu krščanskega življenja . .. Sanin je zamišljeno molčal; Solovejčik je pa iztegnil vrat ter gledal vanj, kakor da bi priča-( koval nekaj nedosežno važnega zase. "Takrat sem bil v prvem tečaju in sem imel' tovariša študenta, matematika Ivana Landeja. To Je bil čudovit človek, nepremagljivo močan in kristjan ne samo po prepričanju, ampak tudi po naravi. V njegovem življenju ao ae zrcalili vsi kritični momenti krščanstva. Kadar so ga tepli, ae ni branil, odpuščal je avojim sovražnikom, z vsakim človekom je bil kot z bratom; in ker je lahko vse storil, je lahko storif tudi glavno — ženske ni priznaval za aamico... Saj se spominjate Semjonova?" Solovejčik je z naivnim veseljem prikimal. To je bilo zanj nepojmljivo važno. Hipoma ae mu je naslikal v znanih razmerah, med znanimi ljudmi obraz, ki je imel o njem meglene predstave, ki ga je pa privlačil, kot vleče metulja v temni noči k svetlemu svečinemu plamenu. Ves se je razvnel od pozornosti in pričakovanja. 'Torej dobro . . . Semjonavu se je takrat strašno slabo godilo, instruiral je na Krimu in se od tega preživljal. V zapuščcnoati in v slutnji na smrt ae ga Je polastil mračen obup. Lande je o tem izvedel in seveda sklenil, da mora iti rešit dušo, ki se pogublja ... In v resnici Je tudi šel. Denarja nl hotel posoditi njemu kot "za- maknjenemu" nihče, pa je šel peš okrog tisoč vrat! Nekje na poti je poginil in na ta način daroval dušo za svojega bližnjega . . ." "No . . . povejte mi, prosim," se .je ve^premikal Solovejčik in zavpil, pri čemer ao ae mu oči zamaknjeno za lesketale, "ali priznate tega človeka?" "O njem ao se svoj čaa mnogo prepirali," je zamišljeno odgovarjal Sanin. "Nekateri ga sploh niso hoteli priznati za kristjana in ao ga torej zavrgli; drugi ao ga smatrali enostavno za blaženega, za duševno omejenega; tretji ao mu odrekali moč iz teh razlogov, ker se ni boril, ker ni postal prerok in ni zmagal, ampak je nasprotno izzval samo splošno odtujenje . .. Jaz ga pa aodim drugače. Takrat aem bil pod njegovim vplivom, da je bilo kar neumno! Zgodilo ae je celo, da mi je nekoč dal neki študent okrog gobca . . . najprej je cel svet zapleaal okrog mene, toda zraven je bil Lande in kakor hitro sem ga pogledal ... Ne vem, kaj se je zgodilo, samo to vem, da aem molče vstal in odšel . . . Potem sem se a tem prvič strašno in — lahko al mislite — tudi precej neumno bahal, drugič sem pa sovražil tiatega študenta z vso močjo avoje duše. Ne zato, ker me je udaril, to bi še ne bilo nič, ampak zato, ker mu je bilo' moje dejanje tak užitek, kot bi ne mogel biti večji. Cisto slučajno aem zapazil, v kakšnem nasprotju tičim; zamislil sem in dva tedna hodil kakor zmešan, nato sem ae pa nehal bahati a avojo navidezno, napačno moralno zmago. Tiatega študenta aem pa pri prvem njegovem zadovoljnem naamehu tako pretepel, da je padel v nezavest. Med menoj in med Lan-dejem je nastal notrajen razdor. Začel aem jasneje opazovati in preaojati njegovo življenje in aem videl, da je atrašno nesrečno in ubogo." "O, kaj vendar govorite!" je zavpil Salovej-čik. "Ali ai vi aploh morete predstavljati, kako so bila bogata njegova doživetja!*' "Njegova doživetja ao bila enolična; areča v njegovem življenju je obstojala v tem, da ae je vedno bolj ln globlje odrekal vaakemu bogastvu v življenju! To je bil proetovpljen berač in fantast, ki je živel v imenu onega, kar je bilo njemu samemu popolnoma neznano . i." "Vi ne veato, kako me mučite!n je vzkliknil Solovejčik in ai nepričakovano vil roki. "Vi ste pa nekako histeričen, Solovejčik!" je začuden pripomnil Sanin. "Jaz ne govorim nič posebnega. Ali ae je pa morda to vprašanje zagrizlo v vaa in vaa ailno boli." "Silno! Zdaj vedno premišljujem in premišljujem in glava me boli... Ali je pe res vae to bila pomota? Jaz aem kakor v črni sobi ... in noben človek mi ne more reči, kaj naj delam! . mi!" "Za kaj? Tega nihče ne ve! ..." "Kaj rea ni mogoče živeti za bodočnost? Da bi vaaj potem prišla ljudem zlata doba ..." "Zlate dobe nikdar ne more biti. Ce bi ae mogli življenje in ljudje v hipu izolirati, bi bila to zlata areča, ampak to ne more biti! Izboljšanje prihaja po neopaženih stopnjah in Človek vidi samo atopnjo, ki gre tik pred njim in tik za njim .. . Midva niava živela življenja rimakih sužnjev ali divjakov kamenite doM, zato ae pa tudi ne zavedava areče naše kulture; tako ae tudi v zlati dobi čldovek ne bo zavedal nobene razliko od tivljenja svojega očeta, kot se ne zaveda oče od življenja deda in ded od pradeda ... Človek je na večnem potovanju in ai gradi pot do treče ... in to je lato, kot če bi prišteval k brezkončnemu številu nove enice." 'Torej Je vat prazno? Torej ni ničeaar?" "Jaz mislim, da ničeaar .. ." (Dalje prihodnjič.) no ista: drobcena, ainjih oči, bn je aam ^genj in . . ' ™ Ta trenutek se je zaslišal pesku lahkoten korak. Drobni plavolaaa, sinjeoka goapa se ruZ je bližal«. ^ "Dovoli, da te seznanim s 5Vo. jo ženo!" je vzkliknik Diego B*. ker s čudnim smehljajem. Potem se je obrnil h gospe m pristavil: "Clara, to je gospod Keller, do. ber moj prijatelj!" Razni mali oglati NA PRODAJ dve nadst. zidana hin prodajalna in tri stan.—po 4 j? Gorka voda toplota, "atoker"—priM. ša $1800.00 letno. 408 Ogden .3 Downers Orove, 111. Phone 1457 \ —JOHHB SOCtm tn ttJ AUlad capture of tbe stratege port ofChSrtioai* k &m to tba part played our warstdps ln MUnc NaH poaltkm. ln tha dty. During one of thaaa gun durfa, the eniiaar USA. rtasboam aa an anarnr shall burit qyar bar kov. V. 8.Signal Corpa ladlophota.' _ H ^m je govoril, da je to reč treba preiskovati, zakaj, sli se mu, da je v njej nekaj sumljivega. Saj vel, da je naš polkovnik imel voh zfc devet drugih . . . Razen tega 80 nam pa naši zaupniki iz Anvefae poslali sliko sumljivega dekleta in zdelo ae je, da je slika male Amerikanke. Da ne bom pravil na dolgo in na širdfeo, naselil aem ae v prav tistem'Hotelu, kjer je prebivala dražeštna osumljenka. Čez par dni aem se spoprijateljil z njenim palčkom in na večer četrtega dne sem imel čast, da sem se a svojo nadzorovanko trikrat zavrtel p^i'valčku. In naposled ... Pred petnajatimi leti aem jih imel za ušesom in sem znal govoriti, ko da bi rožce sadil. Najbrž aem tudi bil fleten fant. Za radi tejga aem se na večer po plesu' prepričal, da tudi akriv-nostne Amerikanke cenijo romantične sprehode v mesečini po parkih razkošnih hotelov. Toda t prttekli so dnevi in dnevi, ne dš bi se mi posrečilo zavohati tUdI najmanjši drobec če-sa sumljivega o tej kar se da fletni' žehaki, ki ji je bilo ime Clara Crowel. Seveda aem skrbno prebrskal njeno prtljago in njerio skopo pošto smo budno nadzorovali. A uspeha ni bilo prav nobenega. Zaradi tega sem že mislil, da zapravljam dragoceni čai' Tedaj'aem pa nepričakovano dobil pombč. Pomagali so m Z. k., vendar 4tov* iivi?? Povej,, tfBftSJgi £ ££ Ških piščpl in tudi naš hotel je bil ves pokonci. V nekaj trenutkih ao se ae odprla vrata vseh sob in hodnikov. Moški in ženske v precej apodrecanih oblačilih ao bežali v podzemeljska zavetišča. Moja soba je bila blizu Clari-ne. Tako ae je naključilo, da sem stopil na hodnik, pa zapazil Ame-rikanko, ki je tudi bežala proti atopnicam. Na sebi je imela pižamo. Tisti trenutek se mi je rodila misel, da bi zmešnjavo zaradi "Zeppelinov" izkoristil ter dekletovo sobo še enkrat preis- Komaj aem stopil v Clarino so-1 x), sem z osuplostjo ugotovil, da e postelja nedotaknjena, četudi e bilo že pozno ponoči. Pač pa e bila na mizici v kotu prižgana svetilka, na atolu poleg nje pa je bilo vrženo pletenje. V začetem puloverju je tičala pletilka, difu-ga, tej enaka, pa je blestela na tleh. Moram priznati, da se mi je ob pogledu na puibver vzbudilo nežno čustvo do male Amerikanke, ki zatrdno ponoči ni mogla spati, pa je dolge nočne ure preganjala s tem, da je plela. In kako plela! In kaj plela! Bil je moški pulover za golt temno olivnaste barve in rea lep. Amerikanke je torej plela za naše vo-jakč in to celo ponoči! Torej je tudi mala Clara morda imela ka kega svojega vrlega Tommyja kje v bojnih črtah. Morda celo brata . . . Polkovnik McKenn« jo je pa ^sumničil. 1; Kakšna polomija! Mislim, da ao ae mi pri tej pri«' či ovlažile oči . . . A prav tedaj, ko sem še enkrat vzdignil nedolžni pulover za golf, je nekaj belega upadlo iz njega na tla. Bil je kos popisanega papirja. Prav zatrdno zaljubljeno sporo-čilce!' Kaj drugega bi tUdi moglo biti... ; r Bral sem tisti listek znova in znova, vsaj deseikrat po vrsti potem me je pa obšla zona. Na listku je bilo z zeUrdrobnimi čr kami napisanih polno stavkov podobnih temule: Prevoz čet po progi,.ki drži na zahod: šest zank na lice, štiri narobe; prevoz vagonov s pehoto na vzhodno bojišče: sedem pa lice, devet narobe; desna rava, levi rokav ... Ti razbojnica! Pulover, pulover za golf in zanke v njem, vse to je služilo za skrivna sporočila! To nepričakovano odkritje me je zmedlo in zbudilo v meni tudi grenak občutek. Še vedno sem pregledoval skrivnostni listič, tedaj sem pa zaslišal, da je Šklepnile ključavnica v vratih, ki sem jih bil pustil priprta . . . V skoku sem bil pri vratih, a bila so zaprta in tičal aem v pa- sti. Zvonil sem, toda nihče ae ni oglaail ali prišel. Najbrž je tudi vse osebje bilo po kleteh. Moral sem tako čakati dobre pol ure, šele potem je prišel nekdo in me rešil. "Kje je gospodična Clara Cro-welova?" sem vprašal hotelskega ravnatelja takoj nato. "Ameriška gospodična iz sobe št. 15? Odšla je, komaj minuto je od tega!" je malomarno odvrnil možak. V pižami morda?! Kje neki! Drobni ženski gost se je okori stil s tem, da so ostale ob preplahu vse sobe odprte in jLie kaj lahko pomagal z obleko drugih gostov . , "In je nisi potem več videl?" sem vprašal Diega Bakerja, ko sem si bil malo opomogel od smeha, ki me je lomil. "Med vojno nič več,", mi je od govoril. "Potem pa! In aicer 1. 1919 v Parizu, pa čisto po naključju. Bilo je na sprejemu v hiši moje stare tete. Bila je ie ved- POTREBUJBMO "PUNCH Pfti»S" OPERATORJE . Oglasite se na: 2347 West 18th Street NA PRODAJ JE 2tt akra zemlje na vogalu, milj južno-zapadno iz Chicagi Za pojasnila oglaaite se v četrtek, soboto, nedeljo ali pondeljek pri lastnici. ANKA ITVNA 63rd and Richmond st. ClareodonHills, IU. NA LOG AN SQUARE prodam vsled smrti žene, iz opekt 1x5 in 2x8 sob hiša, kopalnica, paru gorkota, in stoker. Zadej lesena 2x4 sobna hiša, peč, kurjava in kopalni, ca. Lota meri 35x115. Lastnik spredaj: 3434 W. Schubert. NA PRODAJ IMAM na Springfield, blizo 28. ceste, dve stan. 2x5 sob zidana hiša, tri spalni; sobe- Pritličje—furnace gorkota. Vzi-dana kopalnica, tile v kuhinji. Cena $10,800.00. Zidana dve stanovanjska hiša, pod atreije in ena soba v pritličju, na Christiana ave.; blizo 25. oeste. Cena $7,W0 MARTIN A. JAKUBEK 2428 »a B^inAve., VRHNJA PLAST Zanke na puloverju (Vohunski spomin) Dobil sem Diega Bakerja, ko je zalival rože v ljubkem vrtu* ki obdaja njegovo malo vilo nekje na Škotskem, Preteklo Je že 15 let, kar nisem videl tega dragega tovariša. Zdaj sem ga zagledal v opankah, v delovni obleki in v ogromnem slamniku. A pred petnajstimi leti! Poslednjlč sva se videla v Kdinburghu, in sicer v salonu lordu R W Langeja. Tovariš je tedaj noail frak in celo naočnik. "Ali »e spominjaš ttatih časov?" aem vprašal Bakerja ter Ka mahnil po rami. Baker je nekaj čaaa molčal, ae zazrl nekam v daljo, nazadnje pa je /ašepetal: "Tistih lepih in strahotnih dni pač nl moči pozabiti!" Lepi in strahotni dnevi, pratf res* Ti-daj je divjala vojna Die-go Baker in jaz ava bila zapoalc-rta v vohunski alulbi. čez nekaj < aaa aem dejal: ikem apet atare tovariše in sem začel pri tebi " Prijatelj jr pustil ikropllnico. naglo dvignil glavo ter me pre-■enečeno pogledal: • "Ali aem morda »pet vpoklican?" Ne, ne," aem odgovoril naglo in se naamehnil. "Gre za Btvar, ki sem jo začel čisto aam od aebe. Rad bi spet vf0el nekdanje tovariše. "To ae pravi tiate, ki ae mi jih bo poarefillo izvohati. Rad boj s ženako iz aovražnikove vo- bi Jih spet pozdravil ter Jih tudfc kaj povprašal. Mislim, da mi bodo vsi lahko pripovedovali zanimive reči in te bi jaz rad napisal." s Prijatelj je zamrmral: "Čudna mlael« . . Saj za naše zgpdbe vendar veš . . ." "Ne docela, (migi. Tvoja zgodba ml je na primer neznana. To se pravi, da pra^ zatrdno ne vem ničesar o tvojitfposlednjih dogodivščinah. Videl aem to IcU 1917, potem si izginil. Slišal sem. da ai potoval + Palestino. Slišal tem tudi o nekakem boju, ki si ga imel s neto ženščino iz aovražnikove vohunake aluibe. Zdaj sem te pe poiskal in ..." Dlcgo Baker je vzel lz žepa pi-pico, jo zelo aljgbno nabasal ter prijgal, Nekaj časa Je zamišljeno opazoval dim, kt je vstajal it pipe, potem pa me Je povabil, naj ae grem 1 njim sprehajat po vrtu. 'Tvoj predlog je nekam čuden, prijatelj. Sicer pa tudi ni skoraj ničeaar več takega, da bi bilo vredno zdaj praviti. Prav zares. Tisto potovanje v Pale- stino ni bilo nič zanimivega, zakaj ondi je bil Lawrence, ki je vae delal sam. Toda potem sem vrnil v London in tedaj se je primerilo tisto, čemur praviš ti hunake službe. Prav za prav ne moremo govoriti o boju. Gre za docela preproet primer, zelo, zelo preproat primer, ki ae skoraj ne bi aplačalo obujati spomina VnJ, če . . . aaa "Komaj sem se dobro vrnil iz Palestine, ml Je polkovnik Mc-Keen naložil, naj izvoham, kako in kaj je z neko goepodično, ki Je prebivala v razkošnem hotelu zahodne londonske četrti. Gospodična' Kje neki! Skoraj bi moral reči deklica: stvarca, ki ao je bili sami plavi lasje in sam ogenj Prišla je bila pred dvaj-aetlmi dnevi v London z majhnim psom, z dvema loparjema za tenis in a aedmiml kovčegi Njena izkaztla ao bila v redu Bila Je Amerikanke. Amerikanke in pol. doma na aeveru in je imela rejen tekoči račun v banki Zakaj neki je to lepo dekle prišlo v l