lummiiiiimiinmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmimiiiiiim iHmimmnniiiimiuiimiinnimiHinmiiiiiiimmii Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna. Bokopisi se ne vračajo. iiiiiiMmiiiiiiiiimiMiiiiiiimimiiiiiiniiiiiiiiiiimiin Glasilo horoSkih Slooenceo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Leto XXXIII. Celovec, 5. decembra 1914. Št. 63. Z bojišč. BOJI NA SEVERNEM BOJIŠČU. 14.000 Rusov ujetih. B e r o 1 i n , 1. decembra. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. decembra dopoldne: Na zahodnem bojišču ni ničesar novega. Tudi v Vzhodni Prusiji in na Južnem Poljskem je nasplošno mir. V Severni Poljski in južno od Visle se je vojni plen pri izrabljanju včeraj poročenih uspehov zvišal. Število ujetnikov (ki je po včerajšnjem poročilu znašalo 4500 mož) se je pomnožilo za kakih 9500, število vzetih topov za 18. Razentega je padlo v naše roke 26 strojnih pušk in številni municijski vozovi. Najvišje vodstvo armade. Ruski neuspehi v Karpatih. Budimpešta, 30. novembra. Vojni poročevalec lista »Esti Ujšag« poroča: Rusi bodo svojo akcijo, kakor prvič, ko so udrli na Ogrsko pred dvema mesecema, zelo drago plačali: Naša obmejna mesta so močno utrjena, čete so z municijo in živili dovolj oskrbljene in tudi proti vedno naraščajočemu mrazu zavarovane. Rusi so mogli le v obeh prelazih prodirati, ki jih je naše armadno vodstvo izpraznilo iz strategičnih vzrokov. Po večjih ruskih porazih v sredo in četrtek so bili manjši boji predstraž, vsi z zmago naših čet. Pri teh bojih je bilo 400 Rusov ujetih. Užoški prelaz je zopet v naši posesti, komitata Ung in Zemplin sta sovražnikov popolnoma očiščena. Pri Koros-takšo je bil danes boj. Naši so napadli večji ruski oddelek in ga zapodili v beg. Pri tem so jih 700 ujeli in zaplenili mnogo municije. Kranjski fantje so le korenjaki. Nadporočnik 3. gorskega topničarskega polka piše svojemu stricu z dne 22. novembra: Že osem dni je silen boj na vsej črti. Mi bomo, kakor stvari danes stoje, z SOodstotno gotovostjo Ruse nabili, napredujemo že dva dni od višine in smo že marsikak transport ujetih Rusov poslali na železnico. Boj je strašen, trdovraten, vsak od nas ve, za kaj se gre. Avstrijski bajoneti mečejo Ruse po-vrstno iz njihovih jarkov, ko jih je artilje-rija že mehke napravila. Odločitve — popolnega poraza Rusov — vsak čas pričakujemo. Naše baterije so jako pridne, Slovenci izvrstni in pridni vojaki, gredo v boj kot vragi. nobene nevolje niti v najhujšem ognju, so že marsikaj napravili. Naše moštvo je priborilo celo vrsto hrabrostnih odlikovanj. Naš polk stoji danes ravno tako vrlo v boju kot takrat pri Zamoszu in pozneje po treh tedenskih bojih. Vsa čast pridnim Kranjcem, ti nobenega strahu ne poznajo, slede nam z brezpogojno pokorščino, nikdar ne omahnejo! Pripomnimo, da je častnik, ki tako odlično hvali vrline naših fantov, rodom Nemec. Ponosni smo na slovenske fante. Armadno povelje peneralnega feldmaršala Hindenburga. »Lokalanzeiger« poroča: Po svojem imenovanju za generalfeldmaršala je izdal pl. Hindenburg to - le armadno povelje: V večdnevnih hudih bojih so meni podrejene armade ustavile ofenzivo številno nad-močnega sovražnika. Cesar je odgovoril na te uspehe, ki sem mu jih sporočil, s to-le brzojavko: »Generaloberstu pl. Hindenburgu! Vašemu energičnemu vodstvu in neomajni hrabrosti Vaših čet je bil zopet dan lep uspeh. V dolgotrajnem, težkem, vendar zvestem borenju so Vaše armade preprečile načrte številno močnejšega sovražnika. Za to obrambo vzhodne meje moje države Vam gre vsa zahvala domovine. Svojemu priznanju, ki ga boste sporočili zopet obenem z mojimi pozdravi, hočem dati izraza s tem, da Vas imenujem za generalfeldmaršala. Bog daj Vam in Vašim zmagovitim četam nadaljnje uspehe. Viljem I. R.« — Ponosen sem, da sem dosegel svoje naj višje vojaško mesto na čelu takih čet.. Vaša bojažeijnost in vztrajnost je prizadejala nasprotniku velike izgube. Nad 60.000 ujetih, 150 topov in kakih 200 strojnih pušk nam je padlo v roke. Toda, uničen še ni. Zato naprej z Bogom za cesarja in domovino, da bo ležal zadnji Rus premagan na tleh. Hura, hura, hura! — Pl. Hindenburg. NAŠI USPEHI V SRBIJI. Bunai, 1. decembra. (Kor. urad.) Z južnega bojišča se poroča: Na južnem bojišču se je zmagonosno končala nadaljnja doba v operacijah. Nasprotnik, ki se je končno s svojimi celotnimi četami vzhodno od Kolubare in Ljiga več dni zelo trdovratno ustavljal in opetovano poizkusil, preiti sam v ofenzivo, je na celi črti vržen in se umika. Vnovič je imel občutne izgube. Na bojišču pri Konatici (vas v okraju Posavina, na desnem bregu Lukovice, s 3500 prebivalci, leži dvanajst kilometrov južno od Obrenovaca) so našle naše čete kakih 800 nepokopanih mrličev. Ravnotako pomenijo mnogoštevilni ujetniki in materialne izgube precejšnje oslab-Ijenje, ker od začetka zadnje ofenzive je bilo 19.000 ujetih, 47 strojnih pušk, 46 topov in mnogo različnega materiala zaplenjenega. VELIKA BITKA NA FRANCOSKEM. Nemci do Calais ob morju. Amsterdam, 30. novembra. (Kor. urad.) »Allgemeines Handelsblatt« poroča iz Londona z dne 29. novembra: »Times« je dobila iz Boulogne poročilo: Zdi se, da nameravajo napraviti Nemci svoje prihodnje napade v okolici Arras. Menda so zbrali tam 700.000 mož in hočejo pač napraviti nov močan poizkus, da dosežejo obrežje na črti Arras—Lille. Nemčija se dobro pripravlja. »Tageszeitung« poroča čez London: Londonski listi izjavljajo, da so Nemci trdno prepričani, da zasedejo začetkom decembra Calais. Iz Essena so odposlali na severno fronto 80 velikanskih tonov in več pijonir-skih polkov iz Ltitticha, ki vozijo s seboj velikansko materiala za postavljanje mostov. Trdi se, da bodo novi nemški topovi streljali le na kratko razdaljo, a da mečejo cele tone (ena tona 1000 kg, to je 10 met. stotov) dinamita. Zavezniki so pripravljeni. Iz Boulogne poročajo, da Nemci trdno upajo, da bodo Calais zavzeli. V Belgijo pošiljajo neprestano ojačenja, pričakuje se, da bodo v kratkem začeli najhujšo in zadnjo operacijo, da svoj cilj dosežejo. Zavezniki so pripravljeni na vseh točkah. Mraz na bojišču. — Nov ton, ki tiho strelja. Indijci zopet zavzeli nekaj strelskih jarkov. London. Z bojišča poročajo, da vlada velik mraz. V odprtih jarkih se ne more kuriti; zato so vojaki, ki pridejo iz jarkov, trdi od mraza. Pač pa je transport čet vsled zmrznjenih tal zelo olajšan. Nemci so dobili na fronto nov top, ki tiho strelja, ne pro-vzroča nobenega poka in hrušča. Položaj je nespremenjen. Indijci so zavzeli nazaj nekaj strelnih jarkov, ki so jih prej izgubili. BOJI OB RUSKO - PERZIJSKI MEJI. Carigrad, 1. decembra. (Kor. urad.) Danes objavljeno poročilo glavnega stana pravi: Včeraj so se vršili nepomembni spopadi z Rusi ob perzijski meji. BOLCARIJA VEŽBA VOJAŠTVO. Sofija, 1. decembra. (Kor. ur.) »Agen-ce telegrafigue bulgare« poroča: Dva rezervna letnika, ki sta bila vpoklicana na orožne vaje, sta bila poslana na dopust, da napravita prostor dvema novima letnikoma. Razno iz vojne. Nemški državni kancelar o položaju. B e r o 1 i n , 30. novembra. (Kor. urad.) Včeraj in danes se je nemški kancelar pl. Bethmann Hollweg razgovarjal z voditelji državnozborskih strank, da pripravijo vojno sejo državnega zbora, ki se vrši 2. decembra. Razgovori so bili strogo zaupni. »Lokalanzeiger« pravi, da se o tem sme le toliko povedati, da so bila poročila državnega kan Celarja o splošnem položaju vseskozi polna zaupanja, tako o položaju na zahodu, kjer se, soditi po sedanjih postojankah Nemcev, zdi izključeno, da bi se vojska prenesla odtam na nemška tla, kakor tudi o vseskozi ugodnem položaju na vzhodu. Po takih okolšči-nah da obstaja sporazumljenje med vlado in vladnimi zastopniki v tem, da se sme skleniti le tak mir, ki obljubuje absolutnotrajanjeinodškoduje za vse storjene žrtve na blagu in krvi. Irska za Nemčijo. B e r o 1 i n , 30. novembra. Berolinska nemško-amerikanska trgovska zbornica je poslala »Voss. Ztg.« poročilo načelnika novi-jorškega odbora za zbiranje kapitala za irske prostovoljce, Davida Naugh-tinsa, v katerem se glasi: Nemčija bi lahko dobila pomoč 100.000 Ircev, če jih potrebuje. Irski prostovoljci se spominjamo, da so nemški amerikanci pred tremi leti pobijali z nami klavzulo v pogodbi o razsodišču, ki je pomenila zvezo za varstvo in boj med Angleško in Ameriko. Le revni Irci se bojujejo sedaj, ker se pokorijo sili, v angleški armadi. Angleška je zmagala v vseh vojskah s tujimi narodi in je sedaj razcvitajoči se Nemčiji zavistna. Von der Goltz gre v Turčijo. B e r o 1 i n , 30. novembra. (Kor. urad.) Generalfeldmaršal von der Goltz bo odposlan v Carigrad; o tem piše »Lokalanzeiger«: Ko je von der Goltz zapustil turško službo, je obljubil sultanu Abdul Hamidu, da se povrne v turško službo, če bi Turčija kdaj potrebovala njegove službe, in pri svojem zadnjem obisku na Turškem leta 1910. je svojo obljubo ponovil sultanu Mehmedu. Z ozirom na to obljubo se je sultan sedaj obrnil na cesarja s prošnjo, da mu da na razpolago barona von der Goltz za vojsko proti Rusiji in Angliji. Generalfeldmaršal von dcr Goltz odpotuje prihodnje dni s svojim štabom in svojim adjutantom v Carigrad. Grška ostane nevtralna. M o n a k o v o , 30. novembra. »M. N. N.« poročajo iz Carigrada, da so se ta-mošnji merodajni krogi prepričali, da se je Grčija trdno odločila za neu-traliteto. Vsekako se od Venizelosa pričakuje, da svoje države ne bo gnal v nevarne pustolovščine in da bo skrbel za lepo ravnanje z mollame d anci. Avstrija se vojne še ni naveličala. Oficijozni »Fremdenblatt« zavrača razpravljanja francoskih in ruskih listov, ki trdijo, da si posebno Ogrska želi miru in da je obisk grofa Tisze v nemškem glavnem stnnu s tem v zvezi. Narobe je res, da so vsi narodi in vsi stanovi monarhije požrtvovalno in trdno odločeni, vztrajati v vsiljenem jim boju do konca. »Fremdenblatt« opozarja na sijajno manifestacijo te bojevitosti povodom podpisovanja vojnega posojila ter na zadnje sklepe ogrskega državnega zbora. »Mi želimo miru, res, kakor smo vedno želeli živeti v miru, toda le miru, ki bo trajen in za naš razvoj in interese varen. Prebivalstvo monarhije je odločeno, izvojevati boj z vso energijo do zmagovitega konca, kajti ono je prepričano, da je ta pojna potrebna in pravična, kakor le more biti.« Du8¥ne I0¥l08 in dopisi Sekovška duhovščina popravlja krivico. V nemških časnikih objavlja obrambno društvo za sekovško škofijo to-le izjavo: Obrambno društvo za duhovnike sekovške škofije je v štev. 356. »Grazer Volksblatta« z dne 9. avgusta 1914 objavilo izjavo, za katero je našlo povod, ker so se slovenski duhovniki lavantinske škofije zapirali, osumljeni veleizdaje. Toda potek sodnih poizvedb in preiskav je na naše veselje dokazal, da osumljenje ni bilo v nobenem slučaju opravičeno. Podpisano obrambno društvo objavlja to, da reši čast slovenske duhovščine v lavantinski škofiji, in pri tem obžaluje, da so bili vsled krivih ovadb uradi kakor tudi podpisano društvo in širji krogi zapeljani ter se je nekrivim duhovnikom povzročilo toliko bridkih ur. — Gradec, dne 22. novembra 1914. — Obrambno društvo za duhovnike sekovske škofije. Jurij Schnabl, prošt mestne župnije; dr. Ant. Knapistsch, kanonik; dr. Janez Haring, vseučiliški profesor; dr. Janez Kock, vseučiliški profesor; dr. Anton Michelitsch, vseučiliški profesor; dr. Anton Wagner, vseučiliški profesor; dr. Karl Maierhofer, mestni župnik; Karl Schwechler, glavni urednik; p. Placid Ber-ner O. S. B., superior; Kajetan Griessl, profesor; dr. Josip Laudner, profesor; dr. Ant. Thier, kaplan. Odlikovan, je bil s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda dne 18. novembra štabni narednik pri 17. pešpolku Ivan B u t k o -vič, doma iz Nove gore pri Krškem. Odlikovanja. Gospod Marko Peter-1 i n, c. in kr. mornariški podčastnik Nj. Vel. ladje »Maros« je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda. — Njegov brat Milan pa s hrabrostno svetinjo II. razreda. V rezervno bolnišnico v sirotišnici sester uršulink v Celovcu so bili dne 27. novembra sprejeti od 7. pešpolka rezervni infanteristi Jožef Altensburger, Rudolf Schaba, Janez Sulzer, Šimen Feistritzer, Peter Mačnik, vsi ranjeni, Jožef Mesner, bolan; od 17. pešpolka rez. inf. Franc Bernik, ranjen; od poljskega topničarskega polka št. 9. rez. top. Janez Hohengasser, ranjen, Janez Rauscher, bolan, in Štefan Ružič, bolan; od p. 1. b. št. 8. rezervni lovci Valentin Raffling, ranjen, Anton Pleier, bolan, Peter Fladerer, bolan. Z dovoljenjem zdravnika se sme bolnike obiskati. Snaga nas varuje kolere. Izmed najna-vadnejših spremljevalcev vojska so tudi bolezni, zlasti kolera. Ker je ta bolezen kaj lahko nalezljiva in nevarna, so se vsepovsod uvedle varnostne odredbe. Tudi celovški mestni magistrat je dal nalepiti tako odredbo po mestu. Pravilno in s posebnim po- vdarkom priporoča zoper njo snažnost, in sicer snago telesa, snago stanovanja in kuhinje, zlasti snago stranišč. Velikokrat so muhe prenašalke bolezni, zato naj se kar najbolj zatirajo. Po uradnem oklicu naj meščanstvo ne kupuje svojih potrebščin pri takih trgovcih in prodajalcih, ki razpolagajo z nesnažnim in umazanim blagom in od mnogo kupovalk že pretipanimi jestvinami. Tako je slično že neki časnik iz druge avstrijske kronovine grajal ženstvo, naj na trgu ne pokuša surovega masla kar s prvim drobižem ali kovanim denarjem, ki ga zajame v denarnici, ker je tako ravnanje neokusno in nezdravo. — Dovoljujemo si par pripomb: Izreka se velika, da največja snažnost; seveda po stanovanjih in po postranskih prostorih stanovanja mora že vsakdo sam skrbeti. A pri skrbi za snago telesa bi pač mogla tudi mestna občina s primeroma malimi stroški veliki večini prebivalstva iti na roko s tem, da pozida, splošno kopališče za tople celotelesne kopeli. V sedanjih težkih časih si pač le malo meščanov more najeti veliko stanovanje s hišno kopeljo. Tudi je kopalni zavod »Rimska kopel« preprostemu ljudstvu veliko predrag. Ker ni prilike, skopati se za nekaj vinarjev, opušča večina delavstva in nižjih slojev polno telesno umivanje ali se ga more k večjemu le zelo redko poslužiti; vendar je umivanje celega telesa za zdravje potrebno zlasti ljudem, ki delajo v zaduhlih delavnicah, prodajalnah ali pisarnah, sploh v stalno zaprtih prostorih. Ravnotako nujno potrebna bi bila v Celovcu tržnica. Saj ni treba velikanske, dragocene stavbe, če za to ni denarja. Pokrit prostor s prodajalnimi mizami bi zadostoval. Za to je treba le volje! Kako izgleda sedaj na trgu ob slabem vremenu, kako v poletni vročini, ko veter nosi oblake prahu! Niti psom ni dosti zabranjen pristop k raznemu sadju, zelenjavi, prikuham, ki je razpoloženo po — tleh! Bile bi take stavbe tudi pomoč brezposelnim, da se lažje prenese težkoč obilni čas vojske« Kolibe za rasileace v Celovcu. Za artilerijsko vojašnico so postavili na polju pet barak za ranjence. Zblaznel je zvečer ob sedmih 30. novembra v Celovcu rezervni in-fanterist Karl Eiter, star 28 let. Dejali so ga v prisilni jopič in ga prepeljali z rešilnim vozom v vojaško bolnišnico. Vstop v rezervne bolnišnice, šola na Bismarckovem trgu in Musiksàle v Celovcu, je začasno iz zdravstvenih ozirov prepovedan. Pismo iz ruskega ujetništva. Ga. Tereza Linčnik v Celovcu je dobila od svojega moža, ki je služil pri 4. domobranskem polku, iz Barnaula, okraj Tomsk v Sibiriji, pismo, datirano z dne 26. oktobra. Med drugim piše: Sporočam Vam, da sem vojni ujetnik, in sicer v daljni Sibiriji. Ujeti smo bili že 31. avgusta, in sicer ves sanitetni oddelek 1. bataljona obenem z zdravniki z enim transportom ranjencev. Ko so nas zajeli, smo morali s praznimi želodci po cele dni korakali, predno smo dobili kaj jedil. Potem smo se vozili 15 dni in 16 noči in nato še dve noči z ladjo, da smo dospeli do cilja v lepem Barnaulu. Med vožnjo smo dobivali vsak dan po 25 kopejk; gladu ravno nismo umrli, pa do sitega se tudi nismo najedli. Živeli smo in še živimo od čaja in kruha. Čaj dobivamo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, potem tri funte kruha in opoldne prazno juho, zelje, krompir in ukuhano korenje in malo mesa. Čaj je brez ruma; alkoholnih pijač še sploh nismo videli. Zima nam je prinesla snega in 18 stopinj mraza. Tukaj je neprijazno in je tudi zelo veliko bolnikov. Tudi jaz sem že 24 dni v bolnišnici; bil sem se prehladil in dobil influenco. Nekaj dni je bilo hudo, sedaj sem pa že zopet zdrav in se mi godi prav dobro. V bolnišnici je polno nemških in avstrijskih vojakov. Sedaj smo samo radovedni, kako dolgo bo to še trajalo, ali se vrnemo domov še to leto ali šele na vigred. Prav nič ne vemo, kako da stoji; res bridko je, živeti tako brezupno in brez denarja. Če se ne vrnem do Božiča, želim vsem vesele božične praznike. Moje misli so vedno pri Vas; vsako noč sanjam o Vas, obupati mi je. Pa v božjem imenu, če ostanem zdrav, se bomo v radosti in veselju zopet videli. Požar. Ponoči od 29. na 30. novembra je ob eni uri na pristavi gospoda deželnega glavarja Leopolda barona Aichelburg-Labia. v Erentalu izbruhnil požar in je pristava s krmo vred pogorela. Živino so rešili. Škode je 30 do 40.000 K, ki pa je deloma krita po zavarovanju pri deželni zavarovalnici. Kako je požar nastal, ni dognano, Rraski vojak umrl v Celovcu. Dne 28. novembra je umrl na zadobljeni rani v rezervni bolnišnici 1, pešec Andrej Kurnjev od 319. pešpolka, oženjen, star 36 let. Pokopali so ga z vojaškimi častmi na mestnem pokopališču v Trnjivasi. Na lecsarju je umrl v deželni bolnišnici inf. Miha Krzyszhow od 15. pn. iz Galicije, star 29 let. Vojaški dan v področju 3. armadnega zbora. Na pobudo vojnega oskrbovalnega urada se bodo vršili dne 2. in 6. decembra t. 1. na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem vojaški dnevi, na katerih se bodo zbirali denarni prispevki za božična darila za že v vojski stoječe čete 3. armadnega zbora. Vsi vojaki dobe po en enoten zaboj, vsebujoč puščico iz niklja, napolnjeno s cigaretami, vžigalom na lunto, čokolado ali meseno klobaso, konzervami za juho, čaj s sladkorjem, desinfekcijsko miio iz smrekovih igel, vojne dopisnice s svičnikom in pol dvanajstine varnostnih igel. Ti zaboji se bodo po od vojne uprave že preskrbljenem posebnem vlaku pripravili na bojno polje in bodo tam četam 3. armadnega zbora zanesljivo dostavljeni. Žitne cene na Ogrskem. Vsled pogajanj med dunajsko in budimpeštansko vlado glede maksimalnih cen za žito, so v soboto na budimpeštanski borzi cene že padle, in sicer pri pšenici'za 1 K 50 vin., pri rži pa 50 vin. pri 50 kilogramih. Kaj in kako smemo poslati vojakom za Božič. Armadna uprava je za ves armadni okoliš dovolila, da se smejo v času od 5. do všievši 15. decembra 1S14 pošiljati vojakom na bojišče vojnopoštni zavoji s sledečimi pogoji: 1. Vojnopoštni zavoji ne smejo biti težji kakor 5 kil in v obsegu na vsako plat ne večji kakor 60 cm. 2. Razen obleke in oprave smejo biti v njih tudi taka jedila, ki se ne pokvarijo, kakor posoljeno meso, suhe klobase, salami, trd sir, suhor, kakes, čokolada, čaj, konzerve v pločevinastih škatljicah. Razentega cigare, cigarete in tobak. 3. Zavoj mora biti posebno trpežen. Porabijo naj se torej voščeno platno, nepremočljivo blago ali močni leseni zaboji. Zavoj naj se dobro zašije, zaboj pa zabije z žeblji. Zlomljivi leseni zaboji, poštni kartoni in papirni ovoji niso dovoljeni. 4. Naslov mora biti natančen, pravilen, in na ovoju samem napravljen ali našit. Papirja naj se ne rabi za naslovne listke ali naslovne naveske. Zavoji se izgubijo, če naslovi niso natančni, pravi ali če odpadejo. Na zavoju zgoraj ali ob strani mora biti zapisano ime in stanovanje odnošiljatelja in desno zgoraj »vojna pošta« (Feldpost). Naslov prejemnika mora vsebovati: Ime in priimek, šaržo, vojaško krdelo (polk), pododdelek (kompanija) in kot namembni kraj. vojnopoštni urad s pravo številko. Prepis naslova naj se dà v zavoj, da se zavoj lahko odpre in dostavi, če bi se bil naslov zunaj izgubil. 5. Vojnopoštni zavoji se sprejemajo le na lastno odgovornost odpošiljatelja, ker pošta ne more prevzeti nobene odgovornosti. Seveda tudi ni dovoljen kak poseben način pošiljanja kakor: ekspresna dostavitev, s povratnim recepisom, po poštnem povzetju itd. Dodajanje reči, ki sol posebne vrednosti, ali d 0 n a r j a se morapodvsakimpogojemopu-s t i t i , ker vojakom na bojišču nič ne koristijo. 6. Poštna spremnica se mora pravilno izpolniti in za besedilom »vrednost« zapisati: »Na lastno odgovornost« (Auf eigene Gefahr). Na odrezku spremnice je zapisati le ime in bivališče odpošiljatelja. Pismena poročila na odrezku niso dovoljena, ker spremnice ne dobi v roko adresat. Zato pa se smejo namesto naslovnega listka pride-jati pošiljatvam pisma s popolnim naslovom prejemnika. 7. Vojnopoštni zavoji se morajo frankirati. Za vsak zavoj je treba plačati pristojbino 60 vinarjev z nalepljenjem vrednostnih znamk na spremnici. 8. Zavoji, ki se iz kakršnegakoli vzroka ne morejo dostaviti naslovljencu, se ne pošiljajo nazaj, ampak se njihova vsebina razdeli na revno moštvo. Promet paketne pošte z vojnimi poštnimi uradi. K c. in kr. vojnemu ministrstvu prihaja dan za dnevom mnogo vprašanj iz občinstva, kdaj in za katere vojne poštne urade se bode paketni promet zopet pričel. Na ta vprašanja ni mogoče posamezno odgovarjati. Mesto vsakega odgovora se enkrat za vselej naznanja, da se zamore vojni poštni paketni promet le včasih in le v toliko pripustiti v kolikor je dopošiljanje takih paketov vojnim poštnim uradom pri vsakokratnih razmerah osigurano. Sicer pa določa etapno višje poveljstvo z ozirom na vsakokratne razmere v etapnem okolišu otvorjenje in ustavljenje vojnega paketnega poštnega prometa; vsled tega tudi ne more vojno ministrstvo na te določbe vplivati. Vsaka sprememba v vojnem paketnem poštnem prometu se bo nemudoma v občno vednost objavila. Tri ali štiri vrste moke. »N. Fr. Pr.« poroča: Danes objavljena brzojavka pravi, da sta se avstrijska in ogrska vlada sporazumeli glede maksimalnih cen za žito in moko in glede enakomerne ureditve prometa mlevskih izdelkov. Kakor v Nemčiji, se bodo tudi v Avstriji določile maksimalne cene v raznih kronovinah posebej ; glede načel te določitve je prišlo sedaj do sporazuma. Enakomerna ureditev prometa za moko se bo izvršila najbrže tako: V Avstriji in na Ogrskem je prišlo do sedaj od moke 0, sedem do 8 vrst v promet. To se bo izpreme-nilo. Žito bodo zmleli v 3 ali 4 vrste moke. Težje je bilo za promet, da je bilo iz enega centa dobiti 7 do 8 vrst moke. Sedaj se bo to izenostavilo. Prometna regulacija mlevskih izdelkov je zamišljena, tako-le: V bodoče naj se iz enega centa moke dobi več mlevskih izdelkov. Doslej jih je bilo 73 do 75%, ostalo so bili otrobi. V bodoče se bo dobilo 80% moke. Nadalje naj se uredi tako-le: Doslej je bilo mogoče moko čisto porabiti za kruh in peciva. V bodoče bo pecivo vzeti samo 15% čiste (nemešane) moke. To bo fino pecivo. Od ostalih 65% moke se bo 15% zmešalo procentualno s 30% ječmenove moke in 70%' pšenične ali ržene moke. Ostalih 50% moke se bo zmešalo z ječmenovo, koruzno in krompirjevo moko tako, do bodo ti dodatki dosegli 30 do 35%. Pismo Slovenca iz ruskega ujetništva. — Nadučitelj Silvester, ki je v ruskem ujetništvu, piše 18. oktobra: Torej vidite, kam sem prišel. Sedaj sem »ratni robnik v Bernavlu ob Obu, Sibirija, Tomska guber-na, 23. Komp.« Le piši kaj, da bom vedel, če si živ. Odprto pismo, brez znamke! Ne pozabi na pristavek 23. komp., ker smo ujetniki razdeljeni v kompanije. Nekaj nas je že tukaj, števila pa ne povem. Hrane imamo dovolj. V nekaj dneh bomo kuhali celo v lastni režiji in dobivamo tudi neke znamke, s katero bo smel iti vsakdo sam v gorod (mesto). Skrbi se tudi za zdravstvo. Vsak dan se vrši zdravniška preiskava, ki jo vrše avstrijski zdravniki. Zdravstveno stanje moštva ie zelo povoljno. Vsak dan dobimo tudi svež kruh. Pred nar dnevi je zapadel sneg in tudi že zmrzuje. Upam pa, da bomo z božjo pomočjo prestali tudi to. Tolsiivrh. (Kako mislijo in piše-jonašivrli fantje) Blago, verno in domoljubno mišljenje naših vojakov odseva najlepše iz njih pisem z bojnega polja. Tako pravi vrli mladenič Luka Kotnik, Jugov na Dobrijah, ki se vojskuje na severnem bojišču, v pismu z dne 27. sept.: »Dva meseca je že minulo, odkar sem od doma in Vam še ne morem p*oročati, kdaj pridem domov ali če sploh pridem. Jaz sem hvala Bogu še zdrav, ali od napora malo oslabljen ... Ker me še velike nevarnosti čakajo, Vas prosim, da ne odnehate prositi Boga za nas ...« — Dne 16. oktobra: »Še mi je ljubi Bog dal dočakati, in priložnost, Vam napisat nekaj vrstic in Vas še enkrat najprisrč-neje pozdravit. Ne bom Vam na dolgo razkladal in tožil o težavah, ki jih moramo prestati. Zares čudež je, da še nisem ranjen in da sem se mogel preriniti skoz krogle, katere so šumele mimo mene kot bučele. Pač gotovo je ljubi Bog uslišal Vašo molitev. Prestal sem že veliko nevarnosti, hvala Bogu, ali še večje me čakajo. Torej prosim Vas vse, da molite zame, akoravno bom mogoče takrat, ko Vi dobite to pismo, že dal račun od svojega hiševanja. Veliko bi Vam mogel žalostnih novic poročati od mojih znancev iz domačega kraja, ali to je bolj težka stvar... Naj pride, kar je božja volja, mi smo pripravljeni, preliti kri za našo domovino.« — 28. oktobra: »... Danes sem dobil pozdrav od Minija (bratranca), on je še tudi zdrav. Mene je še, hvala Bogu, Devica Marija varovala do zdaj; na njo zaupam tudi za naprej. Bodite pozdravljeni vsi naj-prisrčneje in za slovo zakličem Vam vsem: Na svidenje nad zvezdami!« Druga skupina razglednic »Vojska v podobah« je pravkar izšla. Obsega samo izvirne od slovenskih umetnikov zasnovane božične in novoletne slike, ki na posebno lep način predočujejo božično dobo, spojeno z mejnimi dogodki. Za Božič in Novo leto letos ne bomo posegali po tujih, temveč po domačih razglednicah. — Cena celi skupini, ki obsega 16 različnih razglednic, je le 1 K. Naročila sprejema uprava »Bogoljuba«, Katoliška tiskarna. — Gg. trgovci dobe tudi po-samne razglednice. črneče. (Junaške smrti) je umrl na severnem bojišču dne 17. okt. Franc Krivograd, krojač v Podklancu. Zadel ga je šrapnel in bil je takoj mrtev, kakor poroča njegov tovariš. To je prva smrtna žrtev izmed vojakov naše župnije, ranjenih in zbolelo pa jih je že več. Kajni je bil povsod priljubljen. Časten mu spomin! Prevalje. Za božičnico na bojišču so darovali; Cei’kveno darovanje 70 K, Janez Pečnik 30 K, prevaljski Mohorjani 24 K, župnik Riepl 10 K, kaplan Chalej 6 K, kaplan Božič 2 K, Sadovnik 3 K, Hranilnica in posojilnica 30 K, Florijan Rebernik 4 K, Neimenovan 1 K, skupaj 180 K. B olirla vas. Dne 22. novembra je zadela kap tukajšnjega gospoda davčnega upravitelja Avgusta Černigoia, ko je šel navečer na sprehod. Drugo jutro je umrl. Bil je star šele 48 let. Ž njim je izgubilo naše ljudstvo dobrega in ljubeznivega, država pa marljivega, zvestega in miroljubnega uradnika, do katerega je imelo ljudstvo zaupanje. Svetila mu večna luč! Zanimivosti iz vojske. Strogost v vojni. Vojne metode Napoleona so bile vzor nedosegljive vojaške strogosti. Ko so n. pr. leta 1796. izbruhnili v Paviji v severni Italiji nemiri, je Napoleon poročal direktorju v Pariz: »Dal sem postreliti oblasti mesta. Če bi bila prelita kri le enega Francoza, bi postavil na razvalinah mesta spomenik z napisom: »Tu je stala Pavija!« — »Če bi bil kak moj vojak umorjen, zravnam dotično hišo z zemljo, pobijem vse njene stanovalce in postavim na prostor hiše tablo z napisom: »Tu je bil umorjen francoski vojak!« Slepec. Pretresujoč prizor se je odigral v solno-graški vojaški bolnišnici. Nekako pred enim mesecem so pripeljali tjakaj nekega ogrskega pešca, ki mu je krogla iz puške poškodovala obe očesi in prebila nosno kost. Kljub vsem prizadevanjem zdravnikov je revež izgubil pogled. Vendar pa je mislil vojak, da je samo obveza kriva, da ne vidi, in zato je vedno prosil, naj mu vendar snemajo obvezo, da bo »vsaj za trenutek videl solnce«. Da ne bi se morda preprečilo ozdravljenje vsled prevelikega razburjenja, se mu niso upali povedati strahovite resnice. Končno se je vendar odločil neki zdravnik, da ga prinravi na težko usodo, ki ga je zadela. Vojak pa je takoj pojmil grozno resnico, ki mu jo je zdravnik samo namignil. Strašen krik se mu je izvil iz prsi, krik, ki je vse navzoče ganil do solz. Orel na čudežni način rešen gotove smrti. Bivši načelnik mariborskega Orla, Rudolf Simonič, ki se nahaja na podonavskem topovskem čolnu »Bodrok«, piše iz Zemuna: Na čudežen način se še nahajam pri življenju in zdravju. Na mestu, kjer sem stal med bojem, je smrtno zadela enega, ranila pa tri mornarje sovražna topovska krogla Dolgo sem stal na krovu na enem mestu, neka posebna moč me je gnala v stran. Komaj sem se odstranil, že je prifrčala gra- nata in se je razletela na mestu, kjer sem nekaj trenotkov poprej stal. Ne najdem zadostnih besed, s katerimi bi zahvalil Boga za čudežno rešitev. Težki so boji! Ako se še kdaj vrnem, Vam bom že razložil, sedaj se ne more. Od Praprotnika sem že slišal, da mu je šrapnel odtrgal glavo; res žalostno. Pridni Orel Josip Mulec je torej tudi ranjen. Šest tednov še ostanem tukaj, potem pa radi ledu gremo v Budimpešto. Potem upam na dopust, ako se mi posreči. Pridem Vas obiskat. Upamo, da nekaj dni dobimo. HndodelstuD Je, otrohom dajati žeranja ! Najnovejša poročila. BELCEAD PADEL! Dunaj, 2. decembra. (Uradno.) Njegovo Veličanstvo je dobilo od poveljnika 5. armade naslednjo udanostno brzojavko: Presrečen prosim Vaše ces. in kr. Apostol. Veličanstvo na dan dokončanega 66. leta Vašega Veličanstva slavne vlade sprejeti najspošt-Ijivejše častilke 5. armade, kakor tudi, da smem najudanejše poročilo položiti k nogam Vašega Veličanstva, da so čete 5. armade danes zasedle Belgrad. Frank, general infanterije. SOVRAŽNIK NA SRBSKEM SE POVSOD UMIKA. Dunaj, 2. decembra. Z južnega bojišča se uradno poroča: Ker se sovražnik umika, včeraj ni bilo nobenih večjih bojev. Naši poizvedovalni oddelki, ki so šli naprej, so zadeli na sovražnikove zadnje oddelke in so ujeli več sto Srbov. GENERAL STEPANOVIČ SE UMIKA. — ZVEZA MED NIŠOM IN BELGRADOM PREKINJENA. Sofija, 2. decembra. Iz zanesljive strani se poroča, da so Srbi izpraznili Belgrad. Armada generala Stepanoviča se umika. Zveze med Nišem in Belgradom so prekinjene. Premestitev sedeža srbske vlade v Skoplje je popolnoma pripravljena, če Srbi z ozirom na siloviti naval že prej ne kapitulirajo. SRBSKI KRALJ VSE PRIPRAVIL ZA BEG. Dunaj, 2. decembra. »Neues Wiener Journal« poroča: Kralj Peter je za beg vse pripravil. V Peterburg in v Francijo so odposlali posebno komisijo, da pripravi vse za mir, ki naj bi ga Srbija sklenila sama za se. Srbija misli na to, da povede armado na grška tla, da bi je ne razorožili Avstrijci ali pa Bolgari. BELGRAD NI BIL OBLEGAN. Dunaj, 3. decembra. »Beichspost« poroča, da se pred vkorakanjem avstrijskih čet v Belgrad ni vršilo pravo obleganje mesta. O BOJIH NA SEVERU. — VEST O PADCU BELGRADA NA SEVERNEM BOJIŠČU. Dunaj, 2. decembra. Uradno se razglaša: Tudi včeraj je bil na naši fronti v zahodni Galiciji in na Rusko Poljskem v splošnem mir. Pretečeno noč je bil odbit napad severnozahodno od Wolbrona. Boji zahodno od Nowo-Radomskega in pri Lodzu ugodno potekajo. Pred Przemyslom so se Rusi pod pritiskom zadnjega izpada zadržali pasivno. Več sovražnih letalcev je brez uspeha metalo bombe. Operacije v Karpatih še niso došle do zaključka. Poročilo o vkorakanju naših čet v Bei-grad je na severnem bojišču povzročilo ne-pouisno veselje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H o f e r , generalni major. ROJI NA ZAHODU. Berolin, 2. decembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Angleško brodovje je začelo znova obstreljevati belgijsko ebal. Hranilno in posojilno društvo v Celovcu .. uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in .- — praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. s Pariz. Obstreljevanje Yperna traja neprestano od 3. novembra dalje. Nemški letalci mečejo vsak dan bombe, ki veliko škodo povzročajo. Vodovod je porušen, mesto popolnoma zapuščeno. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 3. decembra. (Kor. urad.) Turški glavni stan poroča: Turške čete so zasedle 20 km vzhodno od reke Tshoro ležeče mesto Ardanuč. ABESINIJA NOČE VOJSKE. Rim, 3. decembra. Abesinski neguš Lidš Jassu je angleško - francosko ponudbo, naj prične vojsko proti Turčiji, odbil. POŠKODOVANA ANGLEŠKA LADJA SE JE ZATEKLA V NEVTRALNO LUKO. Rotterdam, 3. decembra. Neka poškodovana angleška bojna ladja si je izprosila dovoljenje, da sme pristati v luki Niewen Waterweg. Tržne cene v Celovcu 26. novembra 1914 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K V K V Pšenica.... _ 44 27 82 Rž 38 — 40 — 22 62 Ječmen .... — — — — — — Ajda 36 — 37 — 18 Oves 21 — 22 16 7 60 Proso .... __ — — — — — Pšeno .... — — — — Turščica . . . — — — Leča — Fižola, rdeča. . Repica (krompir) . , . 9 77 11 — 4 60 Deteljno seme . . , — — — — — — Seno. sladko . . 6 — 7 50 — — „ kislo . . 5 — 6 20 — — Slama .... • 5 50 6 50 — — Zelnate glave po 100 kos. 14 — 16 — — Repa, ena vreča • • 1 60 2 — — Mleko, 1 liter — 24 — 28 Smetana, 1 „ . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 2 60 4 — Slanina (Špeh), pov. 1 2 10 2 40 .. „ sur. 1 2 — 2 20 Svinjska mast . . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par • — 20 — 26 Piščeta, 1 par . a . 2 80 3 20 Race — — — — Kopuni, 1 par . . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2. 3 20 — — 30 „ „ mehka, i „ . 3 — — — 100 kilogr. Počrez živa zaklana Živina C3 .2 od do od | do od | do to 2 kronah a a. Konji _ _ Biki — — — Voli, pitani . . — — 94 — — — 1 1 „ za vožnjo . 510 560 — — — 12 8 Junci 348 500 — — — — 8 6 Krave . . 310 520 74 78 — 50 28 Telice . . . 350 1 1 Svinje, pitane . — — — — 166 168 37 37 Praseta, plemena 20 60 — — — — 110 80 Ovce — — - — — — — — Koze Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže" ! Naročajo se v pisarni Slovenske Straže" v Ljubljani. Absolutno zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled pripororila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina Sortirano vino rizling pu 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zelen“ po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2-30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo. Kmetijsko drastico v Vipavi. in razno moderno Magro za moike in ženske obleke ------- razpošilja po najnižjih cenah ------- Jugoslovanska razpošlljalna R. STERMECKI v Celju 308, štajersko. Pišite po glavni ilustr. cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije. Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. čisto posebno pa še opozarja na sortimentna lina vina v buteljkah. Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušnjo! Obiščite naše kleti! Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in nar čajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. si ZHSTOMJ dobi vsakdo 2 para močnih ženskih ali moških nogavic, 3 lepe žepne robce, 1 volneno ruto za na glavo ali moški klobuk, kdor naroči: 41/2 m finega volnenega zimskega blaga za žensko obleko v poljubni barvi za : K 9 50 ali v boljši kakovosti za K 12-50 ... SUO v Prvi prelil razpoiiici il IMI, Krij št. E Za neugajajoče se vrne denar ali zamenja! Za neugajajoče se vrne denar ali zamenja! Pred rabo. Po rabi. Tak cndoluorni učinek ima KOLA-DULC najboljša naravna hrana za možgane in živce. Razpoloženje, mišljenje, delovanje kakor tudi vsak gibljaj našega telesa je odvisen od možgan. Oslabljenje, glavobol, slabosti, onemoglost, slabost živcev kakor tudi splošna slabost telesa so znamenja nedostajanja življenske sile. Hočete-li se trajno čutiti zdrave in sveže, z jasno glavo, zdravim razumom in dobrim spominom, bočete-li delo in vse žalosti smatrati za zabavo, uživajte Kola-Dule. Ta pomladi in zboljša kri, da tako zopet moč in življenje ter vpliva na celo telo blagodejno. Kola-Dulc povzroča veselje do življenja in moč k poklicu, povzroča tudi, da se človek čuti mladega, zdravega in delavnega, kar prinaša uspeha in srečo. Če uživate nekaj časa Kola-Dulc vsak dan, postanejo Vaši živci močnejši, vsaka slabost izgine, in vsled močnega učinka se boste čutili zdrave in močne. Kola priporočajo zdravniki celega sveta ter ga rabijo v bolnišnicah kakor tudi v vseh zavodih za zdravljenje živcev. Zahtevajte Kola-Dulc zastonj! moči. Če Vam ugaja, lahko naročite potem več. Pišite pa takoj, predno to pozabite. Razpošiljalno mesto : Lekarna Sv. Duha, Budimpešta VL, odd. 426. podružnica Ljubljanske kreditne banke v Jelovcu. Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*—. Denarne Uose na Sniižice se oDre-stujejo ne sil dneva vlop de dneva vzdiga Rentni davek piafia banka sama. | kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. j ^ansentuje tn eskomptuje izžrebane vrednostne papirje In vnovčnje zapadle kupone. : Oaie predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke prod kurzni tzgnbl. š vinkalnje tn devlnknluje vojaške ženltnlnske kavcije, i »Sftkompt In tncasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Tr tn, Sarajeva, Gorlol In Celin. Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se: po dogovoru od £ naprej. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler >r.,*t v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž, posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.