'lie Oldest Slovene OoMy in Ohio
Best Advertising (Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
^ — LETO XIX
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) OCTOBER 12, 1936.
ŠTEVILKA (NUMBER) 241
LEGilO
^ je nastopil mestnem avdi-
J^taico,- , predsednika,
^jeCleveian^^'
^ Worn ^ nasprotju s b	meat,
Nhje^ * iz Unije in v ustava še zme-
®WER SVARl!^^^^/ besed k ugrabitvi
Cankarjeve sohe
je ' A. D." s svojim škandaloznim napadom mislila prepričati našo javnost, da je napredni tabor odgovoren za to afero, se je zmotila: učinek je bil baš nasproten!
Lepe reči se dogajajo med | odrekel, ko je videl, da hočejo nami in vse kaže, da nimamo v | razni Jožeti, Toneti in Lojzeti naši. veliki slovenski vasi v Cle- na vsak način nagajati in de- j velandu samo ljudi, ki skušajo i lati zgago z njo, ter se odločil i prekositi Hearsta, Coughlina in: po svoje počastiti Cankarjev pokojnega Huey Longa, temveč j spomin—s kulturno revijo, ki bo tudi ljudi, ki skušajo prekositi i pisana v njegovem duhu. In—! ameriške gangeže, katerih spe- amen."
cialiteta je ugrabljevanje. Tako: Stvar je postala škandal šele sijajno smo se "amerikanizira-; potem, ko jo je "Ameriška Doli", da niti sohe niso več varne | movina" škandalozno izrabila med nami in pošten človek si. proti naprednemu taboru, ga med nami ne more biti gotov, da obdolžila tatvine in mu pritisne bo vsak čas pro- nila pečat "narodnega zločina!" glasen za največjega zločinca Mi ne vemo, ali bi se smejali pod soincem in ljudskega št. 1, ali jezili. Jeziti se vsekakor ne
pa je ^alno
da 2'	srečno,
2""' »»ben.
^%li,la»
pohvalil mesto, "ki
lega Hears-
Popoldn.
n
owder, komuni
»Ute %
^®'javi." (Ind.)",
Omeni:
kjer
jajoc Terre
. da bi •	je pri-
J« Brow?®^ . kampanjski . , vrujj , izjavil, da se } ter zahf ^ ^^ižnji bodoč-z	se mu v
Izpusti« ^"li svobodšči-
govoriti, ^fih v> zlasti srečen v f ^^h," je dejal ^	namreč nobe-
° bi	^ista. Toda
'in.
®arsta
Ignorirati ob--ifa, k stvari, katere !■ ^«lajirt • vpliva tudi % dežn/*^	na o-
preplavlja dober h - ' "takisto nudi mmer, kako Liber-stari stran-
'^ W našli kako " ^Publikanci in de-
0, k
§a i
Je poletelo v Terre ' ' razmer.
Sh>^tapton
»Z
milijoni delavcev
S "iT	je dejal
razume,
11,1 --^v » ogroža samo I Glem	vse svobo-
ib'V "''■
^	^ volilno
Ck	aru-
JHiti, v 7o ^ privesti 4!%PMr^"&4dbve. jU kSta ^ da ((dn .^^®gnilo


se je v razredne
je prisilil v to
V	Browder.
ko ip .' Je začel s tem <1(1 PoM spomladi go-"^^nu	banketu v
ikrje bUo r» iV'tak" """ijard do-
S
f ("C h
je far-stranka. "Ta
organiziranja v Minneaoti
stranka. "	^•'^arsko - de-
k bt
zmota. Toda
k	in njihovo
začasna. Pri ^'hhth bo »nda
h
. del:
^vska stranka urade, lokalne."
I	hr.L^^^°P&joči borbi
strani. "On
SDD,
Slovenskega De-J sporočam, da se zaradi važnih

pa če je še tako soliden, pošten in zakone spoštujoč državljan. Ne ure ne dneva več ne veste... vsak čas vas lahko postavijo h Caponeju, Dillingerju in drugim črnim cvetkam ameriškega nižinskega sveta . . .
Človek res ne ve, ali bi se smejal ali se jezil in klel! Uboga Cankarjeva soha je leta ležala zapuščena in zanemarjena v prahu med krampi in lopatami v mestni lopi, dočim smo se mi prekljali zaradi nje na vse mile viže . . . Skupinica samo-postavljenih "narodnih starešin" jo je skušala izrabiti proti naprednemu elementu, kovati iz nje kapital zasfr ter z njo nagajati kot hudobni otroci . . . No, in napredni tabor je baš dobro stopil preko tiste točke, na kateri je spoznal, da stvar navsezadnje ni vredna tega brezplodnega prerekanja, ter povedal, naj "kulturni vrtnarji" le imajo tisto soho, ki je sama na sebi brez vrednosti za nas, ki bomo počastili Cankarjev spomin na drugačen, res kulturni način, ko je sohe—zmanjkalo!
Izginila je kot kafra. Ni je več med krampi in lopatami v
splača. Saj so ti ljudje popolnoma znoreli! Kajti, če to ni absolutna blaznost, potem moramo reči, da na svetu sploh ni blaznežev!
Pa to še ni vse. Ti ljudje so planili na nas s tako ihto, da so naravnost ustvarili sum, da sami nimajo čiste vesti pri tem! Samo prisluhnejo naj komentarjem, ki so jih vzbudili v naselbini s svojo nesramno pbdolžit-vijo! Torej so s svojim škandaloznim izrabljanjem te zadeve zagrešili—dvojno blaznost!
Da se bodemo razumeli; mi teh ljudi ne dolžimo drugega kot škandaloznega zlorabljanja te afere in blaznosti. Vse drugo pa prepuščamo času in razvoju dogodkov.
Kar se tiče ugrabitve sohe, pa smatramo, da so bili dotič-niki, ki so to izvršili, bili iz našega ali . nasprotnega tabora, strahoviti tepci. Pameten človek pač ne more zagrešiti take budalosti, ki absolutno ne more nikomur koristiti.
Glede sohe same smo pa že pred meseci povedali: Naj jo imajo ("kulturo-vrtnarji"). Nas ne zanima več. Za nas ni važ-
mestni baraki. Tudi Jože in t na. Mi bomo postavili Cankar
Ton® Grdina, njena glavna varuha, ne vesta več zanjo. Detektivi jo iščejo. In po naselbini se razlega krik o "narodnem škandalu."
Škandal—za koga? Za tiste, ki s soho nismo imeli nič o-praviti? Ali za tiste, ki so jo
ju svoj lastni spomenik, ki bo vreden več kot sto takih soh.
In danes pristavljamo: Ce že moramo govoriti o novem škandalu, tedaj mi odločno odklanjamo vsako odgovornost zanj z ugotovilom, da so zanj odgovorni tisti ljudje, ki so se sohe
tako sijajno spravili med kram- polastili ter jo prevzeli v svo-
njo?
VN . "'ija

pe in lopate v mestno lopo, da se tudi ameriški dnevnik Plain Dealer ni mogel vzdržati sarkazma—za tiste, ki so jo nad tri leta pustiti ležati v prahu, ne da bi se toliko brigali zanjo kakor za lanski sneg in ki priznajo, da je štiri mesece niti enkrat niso šli pogledat, dasi so istočasno kolektali denar za-Odgovorite si sami.
Toda ta afera še ni bila tako huda reč, pa naj jo je povzročila želja nagajati, nasprotovati ali povzročiti škandal ali preprečiti postavitev sohe v "kult. vrt" (za kar se gre tudi nekaterim v klerikalnem taboru). Človek bi ga lahko odpravil čisto na kratko: "Sohe hi. Nekdo jo je vzel. In precej neumen je moral biti, drugače ne bi zagrešil take oslarije, ki ne more nikomur koristiti. Seveda pa
je varstvo! Njihova smola je, če so soho tako zanikrno varovali, da jim je bila lahko ukradena!
Drugače naj se pa norci in hinavci sami med seboj pomenijo, kako se bodo izmotali iz te tragikomične afere.

Direk-^stilo vpošteva-

praznik, vsled zaprte banke
VOJAŠKI VLAK TREŠČIL V PREPAD
BOGOTA, Columbia (Juž. A-merika). — Štirideset vojakov je bilo ubitih, 42 pa težko ranjenih, ko je neki vojaški vlak skočil iz tira ter treščil preko skalovja v prepad. Nesreča se je zgodila v gorovju kakih 40 milj od Bogote.
Najučinkovitejši odgovor
IS a naslov Cankarjeve u-stanove je da neg prispelo sledeče pismo;
"Četudi nam niste poslali vabDa za pristop v Cankarjevo ustanovo, se je vendar razpravljalo o tem na naši zadnji seji. In zastopniki naših društev so odgiaso-vali, da tudi Klub zapadnih slovenskih društev postane član te kulturne ustanove.
"Priloženo Vam pošiljam Money Order za deset dolarjev.
"Klub zapadnih slovenskih društev Van* želi obilo uspeha ter Vas bratsko pozdravlja!"
Podpisan: Carl Sama-nich, tajnik.
Tako se govori prijatelji! Na ta način str najlepše in najkrepkejše odgovori na besno zaletavanje nasprotnikov \ Cannkarjevo ustanovo, katero skušajo uničiti z ogabnimi lažmi, klevetami in škandaloznimi obdolžbami!
Napredna društva in posamezniki! Pristopite k Cankarjevi ustanovi in naročite se na "Cankarjev glasnik"! Posnemajte vsa tista društva in posameznike, ki so to že storili! S tem boste ])odali najlepši dokaz resnične kulturne zavednosti in najkrejJiejsi odgovor na nekulturno, der-viševsko besnenje ^ ljudi o-krog hearst)^%t#W " Anmri-ške Domovine"! Pokažite tem mentalnim pritlikavcem, da je slovenski napredni tabor v Cleveland« več kot dovolj močan^ da lahko obračuna z njimi I — Pokažite jim, da je naš napredni tabor pripravljen solidarno braniti svoje koristi in svoje uranove! V združitvi je moči Združuno se torej vsi pod okriljem Cankarjeve ustanove, ki je kultiu-na organizacija vseh naših naprednih društev in posameznikov!
V nedeljo dne 18. oktobra pa vsi napredni rojaki in rojakinje v Slovenski Delavski Dom na Waterloo rd. na koncert Cankarjeve u-stanove! Pokažimo sovražniku, da nas je mnogo in da smo močni!
Naprej za resnično kulturo!
VIHAR NA FILIPINIH
MANILA, Filipinsko otočje. — Proti koncu preteklega tedna so razsajali po Filipinskih otokih strahoviti viharji, ki so zahtevali najmanj sto smrtnih žrtev ter povzročili ogromno materi jalno škodo.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Rockefellerji dali cerkvi 255 tisoč
Stari in mladi Rockefeller sta
je treba priznati, da so bili nje- darovala baptistovski cerkvi na ni varuhi izredno zanikrni. No, j Euclid Ave., katero so Rockefe-mogoče se jo bo še našlo. Inilerji obiskovali, dokler so živeli tudi, če je ne najdejo, ne bo nih-jv Clevelandu, 255 tisoč dolarjev, če preveč žaloval za njo. Ce j Cerkev je bila v hudih finančnih bodo njeni varuhi hoteli biti is- stiskah.
kreni, bodA morali priznati, da	Račune za plin
se jim je s tem prav za prav Do jutri imate še priliko pla-odvalil težek kamen s srca. Na- čati vaše račune za elektriko in predni tabor se ji je , pa tako pHn v našem uradu.
PRASKE NA SOVJETSKO MANDŽURSKI MEJI
SEOUL, Koreja. — Potem, ko je bilo približno dva meseca na mandžursko - ruski meji primeroma mirno, so se včeraj zopet udarili sovjetski in mandžurski vojaki. V obmejnem boju je bilo ubitih četvero mandžurskih vojakov.
Minnesotske novice. — V Hibbingu je umrl Frank Lunka, star 45 let in rojen v žerovnici. Tu zapušča ženo, dva sinova, hčer in brata, v Clevelandu pa sestro Mary, omoženo Bizjak.
—	Miss Louise Seme na Elyju se je poročila z Italijanom Jos. Bonicattom. — Municipalno sodišče v Hibbingu je oprostilo 25-Ietnega Milana Hajduka, ki je bil obtožen napada na Fr. Ju-ričiča. — V Virginiji se vrši sodna razprava proti 36-letne-mu Nicku Thomasu, ki je obtožen uboja rojaka Johna Bajuka iz Eveletha. — Joe. Strle, star 54 let in hišnik na pošti v Virginiji se je zadnje dni težko ob-strelil v samomorilnem namenu. Kasneje je umrl v bolnišnici. — V bolnišnici v Buhlu je umrl Marko Petrušič. star 75 let. Bil je upokojen rudar in zapušča ženo in štiri pastorke.
—	Iz Hinesove bolnišnice za trajno pohabljene veterane iz svetovne vojne v Oak Parku, 111., je prišla vest, da je tamkaj umrl Peter Lakner, bivši Vir-ginjčan, ki je bil rojen v Ameriki in zapušča več bratov in sester.
Nanticoke, Pa. — Mary A. Jarch, članica društva 447 SN-PJ, je bila nanagloma odpeljana v bolnišnico na operacijo na vnetem slepiču. Zdravje se ji že vrača. — Frank Hauptman, ml. tudi član tega društva, se je moral podvreči težki operaciji iia obistih, katero je srečno prestal. — Končno je morala iti v bolnišnico tudi sestra. Ferlin, žena društvenega tajnika Mihaela Ferlina.
Broughton, Pa. — Tu sta se poročila Benny Renko iz Bisho-pa in Ana Fajdiga iz Brough-tona. — Umrla je 17 letna Rozi Šinkovec, rojena v Ameriki. Zapušča starše, brata in štiri sestre.
Moon Run, Pa. — Tu sta se civilno poročila Pavle Jaklič in Milka Jerala.
Gilbert, Minn. — Pred kratkim sta se tu poročila John Sa-lentič iz Eveletha in Mary Kern iz Gilberta. Dom si ustanovita v Muskeegonu, Mich.
Mt. Olive, 111. — Unija progresivnih rudarjev odkrije prihodnjo nedeljo nagrobni spomenik materi Jonesovi, znani bo-riteljici za pravice rudarjev, na tukajšnjem pokopališču. Pri tej prireditvi so aktivni tudi slovenski in hrvaški rudarji. Predsednik odbora za spomenik je Joe Ozanič.
Joliet. — Gl. odbor KSKJ je za oktober razpisal izredni ases-ment 50c na vsakega člana in članico za pokritje deficita v skladu izrednih podpor.
Detroit, Mich.—Peter Benedikt je kandidat za okrajnega blagajnika na socialistični listi.
Buenos Aires, Arg. — Dne 26. avgusta je v tukajšnji bolnišnici umrla Francika Mandič, roj. Laginja, stara 40 let in doma iz Rukavca v Kastavščini. Zbolela je naglo in podlega o-peraciji. Tu zapušča moža. — Poročila sta se Rudi Guštin iz Repentabra in Albina Zigon iz Renč na Primorskem.
Španija postala vojni laboratorij
Svet preizkuša na španskih bojiščih učinkom vitost modernih bojnih pripomočkov, ki so bili izumljeni zadnja leta in ki se jih bo vpo-rabljalo v prihodnji vojni.
Landon v Clevelandu
Danes je prišel v Cleveland republikanski predsedniški kandidat Alf M. Landon, ki bo popoldne obiskal Velikojezersko razstavo, zvečer bo pa govoril na shodu v mestnem avditoriju in sicer ob osmih.
Nov grob
Sinoči je preminula v Glen-ville bolnišnici Anna Kerman, stara 45 let, doma iz Cerezencev v Prekmurju. Pogreb se bo vršil v sredo iz hiše sina Štefana na 1409 East 41 St. Pogreb bo vodil zavod A. Grdina in Sinovi. Več poročamo julSri.
Vladne sile in fašisti so začeli z medsebojno izmenjavo
ujetnikov.
HENDAYE, Francija. — S človeško krvjo prenasičena Španija je postala zadnje mesece krvavi vojni laboratorij, v katerem se preizkuša učinkovitost najnovejših mcft'ilnih iznajdb, katere se bo vporabljalo v prihodnji evropski vojni. Na obeh straneh se poslužujejo letal, topov in municije iz tucata tovarn, ki se nahajajo v približno ravno toliko državah. "Španci se bore s francoskimi in angleškimi proti-letalskimi topovi, čehoslovaškimi havbicami, mehiškimi puškami, belgijskimi pištolami in municijo iz Ohija," je izjavil neki španski častnik. "Nekatere čete so opremljene celo z japonskimi plinskimi maskami."
Tudi vojaški opazovalci pravijo, da nudijo španska bojišča! izvrsten pregled učinkovitosti najmodernejših bojnih pripo-j močkov in modernega bo jeva-1 nja, zlasti pa velike vloge letal in motornih vozil. Nad Španijo brne nemška, italijanska, francoska, ruska, angleška in| holandska letala, ki jih vodijo nemški, talijanski, francoski, ruski, portugalski in irski piloti in ki spuščajo italijanske, nemške, angleške, francoske in ruske bombe na nasprotnike in na španska mesta in vasi. Vsepovsod naletite na inozemske letalce. Med njimi so pustolovci, ki se bore za denar, dočim so druge poslale tovarne, ki so letala izdelale. Slednji se aktivno udeležujejo španskih bojev, da potem lahko poročajo tovarnarjem o učinkovitosti njihovih bojnih izdelkov.
Ko je izbruhnila civilna vojna, je bilo na obeh straneh zelo' malo modernega orožja. Na o-j beh straneh so se posluževali o-' rožja in municije, ki je bila iz-^ delana še 1. 1912. Takoj nato pa so Španijo preplavili trgovski a-gentje svetovnih orožnih in mu-nicijskih koncernov in v Španijo so začeli prihajati najmodernejši morilni pripomočki—letala, topovi, strojnice, bombe itd. Zadnje tedne so na primer z o-beh strani treskale granate iz francoskih topov kalibra 75 in 155 milimetrov ter povzročale smrt in razdejanje.
Veliko vlogo igrajo v španski civilni vojni motorna vozila. Obe strani se poslužujeta avto-, mobilov in trukov za prevažanje vojaštva in topov. Kavalerije sploh ni opaziti. Tudi se redkokdaj vidi vojake korakati po cestah. Motoma vozila so hitrejša. Na obeh straneh so pritegnili v vojno službo privatne avtomobile, truke in avtobuse, ki omogočajo naglo premikanje vojaških čet in hitro napredovanje (ali umikanje).
Tako je nesrečna Španija postala krvavi laboratorij, v katerem preizkušajo trgovci s smrtjo učinkovitost modernih morilnih pripomočkov, dočim vojaški opazovalci raznih držav delajo beležke, na katerih podlagi bodo generalni štabi nji-
hovih dežel napravili načrte za čim uspešnejše razdejanje in uničevanje v prihodnji vojni.
MADRID. — Tu se je formiralo novo junto, katere namen bo, voditi obrambo Madrida pred fašisti. Ni pa znano, kakšno moč ima ta novi obrambni odbor. Znano je samo toliko, da so nekateri krogi nezadovoljni z vojno taktiko Caballerove vlade.
SAN SEBASTIAN. — Vladni uradniki so včeraj izpustili 123 žensk in otrok, katere so držali kot vojne talce nad dva meseca. Fašisti so v zameno izpustili enako število vladnih simpati-čarjev. Do te izmene je prišlo po prizadevanju zastopnika mednarodnega Rdečega križa dr. Marcela. Junoda.
MOSKVA. — Včeraj je od-plula proti Španiji četrta sovjetska ladja, naložena z živili in drugimi potrebščinami za ^ans.kp vladno jstraai, Vseimij--ski svet strokovnih unij je včeraj sporočil, da se je poleg tega nabralo nadaljnih 20 milijonov rublje v za pomoč španskim ženam in otrokom na vladni strani. Kaj bo storila sovjetska vlada v slučaju, da njen protest proti vmešavanju Italije, Nemčije in Portugalske v špansko civilno vojno ne bo zalegel, pa ni še znano.
Verovskova prireditev
Včeraj popoldne je dramsko društvo "Anton Verovšek" ot-vorilo letošnjo dramsko sezono v S. D. D. z uprizoritvijo zanimive socialne burke "Štiri tedne v nebesih." Igra je bila podana dobro in v splošno zadovoljstvo. Udeležba je bila lepa. Po predstavi se je vršila prijetna domača zabava, tekom katere smo čuli mnogo zagotovil, da se zopet vidimo v S. D. D. v nedeljo na prireditvi Cankarjeve ustanove.
Smrtna kosa
Po tri tedne trajajoči bolezni je preminul Joseph Plute, star 42 let. Rojen je bil v Clevelandu v Newburghu. Zapušča soprogo Frances, roj. Blatnik, sinove Josepha, Ralpha, Ray-monda in Williama, polubrate Antona, Franka in Rudolfa in polusestro Mary. Pogreb s6 bo vršil v sredo zjutraj ob 9. uri iz hiše na 9601 St. Catherine Ave., v cerkev sv, Katarine na East 93rd St. in na pokopališče Calvary pod vodstvom Louis Ferfolia.
Ali jo že imate?
Ali že imate vstopnico k operi Nikola Subic Zrinjski? Dan vprizoritve, to je 8. november, ko kmalu tu. Požurite se ker vstopnice gredo kot sneg spomladi. Stopite k Mrs. Makovec v S. N. Domu ter si jih preskrbi te, da ne boste razočarani.
Obhajata obletnico
Mr. in Mrs. Frank Hočevar, roj. Kapš, 2132 West 67 ^;t.. ki sta naša naročnika, bosta v sn -do 14. oktobra obhajala lO-let-nico poroke.
BTRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
12. oktobra,^
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. A PCa CO.
VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday*
Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
M 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$lJiO
Po po6tl v Clevelandu za celo leto ................$6.00
U 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00
Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4.50
w 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150
Za Evropo, Južno Ameilko in druge lnozem.»';e države ca 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
USMRTITVE V MOSKVI
I'	" liitci iNttioiKile Jiilor-
}nutioii"	sU'dt'ci	X. Of() liuii-
erja <>	proti //uioi'jfi'H in lo ujegu-
fiin i(ii'drisi'iii, A / sn hili kdhar	ml
naj viš jena sixlisnt c Moskri ol'sojeiii na ill listrcljeiti:
Že dalj časa je sovjetski tisk svaril pred sti-anki sovražnimi elementi, ki da so se vtihotapili v komunistično stianko. Pri tem so padali očitki na lačun vode-čih sti'ankinih organov, češ, da v svojem "gnilem liberalizmu" vse to trpe in mirno gledajo. Iz tega se je moglo razbrati, da so se v stianki ponovno pojavila razna opozicionalna stremljenja, ki so zadnja leta, odkar zaznamuje Sovjetska Rusija velikanske uspehe na polju socialističnega gospodarstva in se je življenski standard ljudskih mas vidno izboljšal, skoio docela izginila.
Sovjetska vlada dela z vso energijo na tem, da bi skokoma dvignila produkcijo. Industi ijskim obi atom je ukinila državne podpore, da jih s tem prisili k znižanju proizvodnih stroškov. Gibanje stahanovcev je zelo podnetilo boj za čim hitrejše in čim večje stopnjevanje produkcije. Produkcijske norme (predpisi), ki služijo kot podlaga za izračunanje a-kordnih postavk in premij, so bile revidirane. Večina ruskih delavcev je pri sorazmerno višji storitvi svoje mezde pre cej izboljšala. Le en del delavstva, mogoče ena tretjina ali ena četrtina, pa svoje storitve ne more prilagoditi novim produkcijskim normam — bodisi ker za to ni sposobno, bodisi vsled pomanjkljivosti tehničnih na])iav in organizacije produkcije — vsled česar se je njegov zaslužek občutno znižal. Ta neenakost mezd vzbuja pii jirizadetih delavcih nezadovoljstvo, ki se prenaša na strankine celice in jih napravlja dostopne za opozicionalna stremljenja.
Na drugi strani sta sovjetska vlada in kominterna pod pritiskom vojne nevarnosti svojo politiko popolnoma pre-okienili. Zveza s kapitalističnimi državami, sodelovanje v Zvezi narodov, politika enotne fronte in ljudske fronte, prizadevanje za pridobitev simpatij med srednjimi sloji in intelektualci, opustitev specifičnih (posebnih) pioletaiskih razrednih privilegijev in specifične sovjetske volilne pravice v novi ustavi — vse to tako zelo nasprotuje tiadiciji boljšc-viške stranke, da je moralo trčiti na odpor pii vseh, ki vise na tej tradiciji, in izzvati opozicijsko gibanje.
Pi'ed petimi leti, v času izvedbe prve pefletke, ki je zahtevala ogromne žrtve, je Stalin piemagal odpor v stranki s celo vrsto tendenčnih procesov, da pi-esti a-ši in zatre opozicijo. Kakor takrat, je storil tudi sedaj. To je čisto gotovo smisel in namen strašnega moskovskega procesa-
Nikoli nisem gojil simpatij do Zinov-jeva; vedno sem smatial, da je on eden izmed glavnih krivcev razcepljenosti svetovnega proletarijata. Nikakor ne simpatiziram s sedanjo politiko Trocke-ga, ker smatram, da je skozi in skozi sektaška. Najsi že mislimo o možeh, ki jih je dosegla Stalinova roka, karkoli, kljub temu se moi-amo vprašati, da li so res zakrivili zločine, kakršnih se jih je obdolžilo, krivim spoznalo in obsodilo?
Mi smo na marsejskem kongresu So- j cialistične internacionale zastopali sta- ;
(Dalje v 6. koloni)	j
UREDNIKOVA POŠTA:
Uredništvo "Enakopravnosti" • ve-seljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavanl ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni.
Rokopisov se ne vrača.
vasassa^
bo v Clevelandu 18. oktobra?
čas beži, 18. oktober bo kmalu tukaj. To bo dan in praznik
l/_; L.	J.. li boste tudi zabavno sliko, ki
K.ai bo v Clevelandu	kako potovati na
Divji zapad.
Zadnja, smeha polna igra bo pa "Prodani ded," katero režira br. Erazem Gorshe. Osobje za članstva Slovenske Svobodami-' to igro je prav izvrstno. Pro-selne Podporne Zveze. Ne samo danega deda igra naš komik članstva, ampak tudi federacije.'Anton Eppich. Kdor ga je že 18. oktober je dan, ko nas spo-! videl, bo vedel, da je gotovo min vodi deset let nazaj, ko se smeha polno. Kaj pa Marijan
jo spomenik iz svojega lastnega žepa pisatelju, ki jih je vse življenje bičal — torej, ali bi bilo kaj čudnega, če bi ga sami u-kradli ?
Da, ta škandal zasluži obsodbe, razhka pa je ta: če je soho u-kradel klerikalec, jo je ukradel vsled sovražtva do Ivana Cankarja, če jo je pa ukradel na-prednjak, jo je ukradel iz lju-
KRAT
Zgodbica o pastirju Lojzku in drugo
Neko rojakinja mi je sinoči
je prva misel sprožila za skupno' ca iz Euclida? Tudi ona ga bo bežni do velikega pisatelja, ki je'na "Verovškovi" prireditvi zau-delo naših podpornih društev, 'pihnila, saj jo poznate, da jej^u sam svobodomislec.	| pala sledečo zgodbico, ki se je po
Meseca septembra 1. 1926 se' polna humorja. Glavno vlogoj klerikalci nimajo pravice dol- njenem zatrdilu odigrala v Že-
jah na Gorenjskem:
Pastir Lojzek je imel zelo rad
je pojavila misel pri društvu igra John Smuk, soseda pa	napredni element za tatvino,
št. 20 SSPZ, da se skliče skupaj Peter Šter iz Collinwooda, po-	g^oril kdove kdo, med-
vsa društva SSPZ v Clevelandu tem pa prideta še Stanley Som-	^li lahko držimo od- sveža kurja jajca. Zato je dnevna sestanek. Na prvi seji so' rak in gdč. Trebeč. Ne veste,^iso preskrbeli za j no na skrivaj obiskoval gnezda
bila zastopana štiri društva,' kako ga pokajo. Kar za trebuh	y^^j varen in dostojen pro-1in "prešteval" kurja jajca. Se-
katera so idejo pozdravila, in se boste držali, tako se boste	y naselbini se je že dolgo veda jih potem gospodinja ni i-
izvoljen je bil privizoričen od- smejali, in vse to vas bo stalo bor, kateri je deloval, da se samo 35c za popoldne in zve-združi še z ostalimi društvi, ne čer, če ostanete v dvorani, sa-samo poslujoča v Clevelandu,'mo za ples pa 25c.
temveč šli smo tudi v druge | Pa še kaj več prihodnjič, bližnje naselbine. Dobili smo'	William Candon-
jasa govorilo, da soha leži med imela dosti za šteti. Toda Lojzka
zastopstvo iz Loraina, O., kate-
orodjem v neki šupi v Gordon parku. Njih dolžnost je bila, da I bi se soho spravilo v bolj varen !in bolj dostojen prostor. Še ne-I kaj: Tatvina sohe je bila objav
ri pa niso dolgo obstali, ker je bilo predaleč za posečati seje. Ostala so samo clevelandska
Ijena šele sedaj, kljub temu, da Žalosten epilog Can- j se je baje o tem namigovalo že
I pred štirimi meseci. Zakaj se ni so ^samo cieveiandsKa;	korieve Sohe	'šlo takoj pogledati, zakaj ni o-
društva, katera so držala skupaj ■	'	! skrbnik poročal, da je nekdo pri-
kot en mož, ter si nadela .ime! Naša "kulturna" metropola I	Nadalje se naj po-
Skupna društva. Kmalu za na- je zopet razburjena. V soboto!	kedaj se je daio delati
mi so začele federacije rasti tu- smo zvedeli o nečedni aferi s. pojjg^avek za soho, ki je že izgo-di pri drugih organizacijah in Cankarjevo soho.	jtovljen in postavljen v Jugoslo-
danes bi lahko lekel, da je na' "Ameriška Domovina" je	kulturnem vrtu? Ali je
vsakih 100 milj ena taka usta- javila, da je bila iz mestne "^^et- j Grdina vedel že pred ne-nova.	.ličarne v Gordon parku (nekate-.j^ .	^a je soha ukradena.
Ne bom popisoval dela Skup- ri pravijo, da iz lope, v kateri i	^ svojem dopisu, da
nih društev skozi zadnjih 10 let, spravljajo orodje) ukradenanoče povedati ne-ker bi vzelo preveč prostora v Cankarjeva soha in tako je tajj^ .	yq^io plantali? . . .
listu, zato hočem na kratko opi- famozni "kulturni" prepir prišel	■
sati, da so Skupna društva ve- do vrhunca.
liko pomagala na polju organi - ^ Vsa zadeva je žalostna, je od-zacije, zlasti pri pridobivanju prto spričevalo naše kulturne novih članov. Ustanovila so se nezrelosti, bodisi na tej ali oni potem angleško poslujoča dru- strani. Napredna grupa je te štva. pomagala novo pristoplim tragične farse v toliko kriva, kritiki stroške zdravniške pre- ker se ni takoj v zočetku dovolj iskave in pristopnine. V krizi potrudila, da bi vsaj delno kon-se je najbolj težko prizadetim trolirala Jugoslovanski kulturni članom plačevalo tudi ases-jvrt.
ment. Ako bi ne bilo Skupnih; pričel se je boj s klerikalci — društev, gotovo ne di bili dobili ^dje rečeno: z Grdino in "A. pomoči ne prvi ne drugi.	| ^ Cankarja, za onega Can-
Z raznimi priredit\'ami smo karja, ki so ga klerikalci blatili si pomagali do blagajne. Prire- in preganjali, in rezultat je — ditve, katere so se vršile pod nekdo je ukradel njegovo soho. vodstvom Skupnih društev, bo-^ Tako, sedaj smo končno zdravi do ostale mnogim v spominu.' svoji blamaži.
Ena največjih prireditev je bila J Kdo je ukradel soho, se danes leta 1930 na Pintarjevi farmi, izprašuje ves slovenski narod. Takrat so prišli člani in člani- Kdo?
ce, kakor tudi prijatelji Zveze' "Ameriška Domovina" je od-iz vseh krajev Združenih držav, prto obdolžila ves slovenski nabila je ogromna masa ljudstva predni element v Clevelandu. in skoro ne pomni zgodovina j Ali jo je res kdo ukradel, ki Clevelanda, da bi bilo toliko je v naprednih vrstah? Tega ni-Slovencev skupaj. Preostanek hče ne ve, seveda tudi A. D. ne, je bil precej lep, čez dva tisoč kljub temu pa je nas javno ob-dolarjev. Zadnje leto se je vr- dolžila in s tem ponosno doka-šila tudi Olimpijada v Cleve- zala, da sta njena urednika ne-landu in je bila zastopana naša poštena in pripravljena človeka Zveza v lepem številu, posebno pribiti na križ, še predno sta se mladina je vzela prvo mesto, prepričala, ali je kriv ali ne —^ To so samo dve ve<'ji prireditvi, Slsto po alabamsko!
kateri so Skupna društva prin-j Kdorkoli je ukradel soho, za-
v uredniškem članku v isti številki "A. D." urednika ponovno napovedujeta boj Cankarjevi ustanovi in vsem onim, ki akcijo podpirajo. Nič zato, saj se "A. D." bojuje proti tem ljudem že desetletja, toda ves njen boj je koncem konca jalov. Urednik tudi pravi, da se pritožujemo, ker nas napada. Nihče se ne pritožuje, toda če pišete o Cankarjevi ustanovi, prišite resnico in ne grdih laži! Napisali ste, da je C. U. delo ene osebe, ki se hoče okoristiti. Ali ni to debela laž?! Well, kdo bi lovil vaše laži, ko jih je toliko, da se že več iz njih ne vidite!
Spotikate se v urednika Molka
"učeni" urednik "A. D."), češ, da je nam štrene zmešal. Kar je Molek pisal o "Cankarjevem Glasniku", je pravilno in bazira na resoluciji, ki je bila sjH-ejeta, ko se je ustanovila Cankarjeva ustanova. Mi nič ne izbegavamo glede tendenc, ki jih bo zavzemal "Cankarjev Glasnik". Glasnik bo pisan v svobodomiselnem delavskem duhu — nič drugače!
Sedaj, ko je reakcija ojačila o-fenzivo proti naprednemu elementu, se moramo vsi združiti in takoj stopiti v akcijo za uresni-
dolgo niso pogruntali.
Fantek je bil namreč jako brihten. Svoje grehe je lepo obešal na grbe drugih pastirjev ter jih tudi od časa do časa pretepel, ker je bil pač močnejši od njih. "Videl sem ga, ko je kradel jajca v naši šupi!" je ob takih prilikah zmagoslavno sporočil gospodinji. "Ah sem ga! Ne bo si upal več blizu k našim gnezdom!"
Toda jajc je vzhc temu dalje zmanjkovalo. In gospodinja je postala pozorna na Lojzka. Tako se je zgodilo, da ga je nekega dne zasačila, ko se je baš splazil iz šupe ter jo hotel popihati.
"Kam se ti pa tako mudi?" ga je pobarala.
"Za sosedovim pastirjem!" se je odrezal Lojzek. "Za Tinčkom, ki je jajca odnesel."
Nato je stekel. Gospodinja pa za njim. Pa se je Lopzek spotaknil in padel, gospodinja pa nanj. Ko sta se pobrala, je gospodinja prijela Lojzka za mokre žepe.
"Tako, Tinček krade jajca?" je dejala. "Kaj je pa to?"
Lojzku se je napravilo na jok. Cez čas pa je izdavil iz sebe;
"To — to je pa — šmom!"
Tale tatvina Cankarjevo soiie je povzročila v naši naselbini v glavnem veliko veselost. Kamor sem prišel te dni, povsod so se
služi obsodbo, zasluži, da se ga ^ V nedeljo imamo kulturno pri-
dila.
Dne 18. oktobra pa obhajajo najde in kaznuje, toda s tem nijreditev v Slov. Del. Domu na ta Skupna društva 10-letnico rečeno, da se plune na ves na-1 Waterloo Rd. Posetimo prire-obstoja, na kateri dan hočejo predni element, če je soho kdo' ditev (začetek ob 3.30 popoldne) pokazati članstvu, kakor tudi izmed nas odnesel, prav tako j in pokažimo, da vlada med na-občinstvu lep program poix>l- ne smemo obsoditi vse klerikal-jmi složnost!
dne, zvečer pa ples. Nastopili ce, če jo je kdo izmed njih ukra- j še nekaj besedi: Upajmo, da bodo Vrtci, to je mladinske dru- del.	tat in soha najdeta, toda, kaj
štva, katere podučuje za nastop Tega bi se morala držati "A-naš urednik br. Vatro Grill. Le- meriška Domovina"! Ali se je'
pa igrica "Triglavski Zvončki," Ne! Urednika in njuni priveski katero bodo izvajali naši mali z škiofijo žveplo na vse kar je nalepim petjem, bo gotovo vsem prednega in izrekli so nepre-z radostjo napolnila srce. Že mišljeno kakor otroci svojo ob-pri vajah tako lepo doni po sodbo.
dvorani, pa kako ne bi, saj je Ljudje, ki tako pišejo, so sla-
Pluto- bi značaji — duševne spake!
smejali in se norčevali na ra-čenje "Cankarjevega Glasnika".' čun klavrnih varuhov odpeljane
režiser sam pevec, m ga.
bo potem, če so 5;i-;zadeti sami klerikalci ? — Kako bo potem pisala "A. D."? —
Mlan Medvešek,
fin. tajnik C. U.
Odgovor na protest
Samopostavljenemu "genera-
sohe. In nihče ni videti presenečen. In nobene jeze. Samo smeh in porogljive opazke' o i^ojzetih, Jožetih in Tonetih. Lojzetov izbruh pa se jim zdi sploh prene umen, da bi ga jemali resno. Pač vedo, da vsi norci še nisi v blaz-nici . . .
IVERI
Slučaj prinaša darove, usoda deli samo miloščino.
Zvetsoba mlade športnice ni nič drugega kakor trening srca.
Kdor se začne prepirati sam s seboj, se najtežje pomiri.
Neki botanik je zapisal: "Po-
va pa zna lepo spremljati na Osebam takih manir, ni dosti, lu" Maccabejcev, samopostav- .	.	„ .
klavir in še peti pomaga. Diu- zaupati, tudi kipa ne!	j Ijenemu reprezentantu cleve-'pnnasa ^ ove. a
ga skupina mladine je iz Col-| Ce hočemo biti pošteni iu lo- jlandskih Jugoslovanov, katolie-j ° ^ avii. a ove v je linwooda, in ti bodo predstav- gični, pridemo do zaključka, daj kemu častilcu pravoslavne dina-r^"^
Ijali "cowboys" iz Zapada. je enaka možnost, da je ukradel stije Karadžorževič, zabijalcu
Sinent, kako so se naučili loviti soho kdo izmed klerikalcev, kana vrvi. Se boste morali pazi- kor kdo izmed naprednjakov. ti, da vas za vrat ne vjamejo. Klerikalci _ sovražijo Ivana Pester prizor je pieprežen z le- Cankarja, oziroma njegova dela pim petjem, in celo nekaj soli- (posebno klerikalci ameriško-stov je zraven.	slovenskega kalibra, zato menda
Med dejanji in spremembami ni treba dokazov), toda se bo kazalo premikajoče ^like malenkostnih lokalnih bojev, so zadnjih dveh Olimpijad in vide- zalezli v situacijo, da postavlja-
cerkve, napadalcu na boritelje Pristopajte k Cankarjevi u-demokracije, članu organizacije| Htunovi ia lutjročajte se na "€aii-Maccabees, vitezu A. Grdinu karjev glasnik". Pokažite, da odgovarjam na njegov napad na naprednjaki ne znamo samo go-uradnike društva Carniola Tent,' vorlti, temveč, tudi ustvarjati, 1288, Maccabees, v "Ameriški liadar se za nekaj zavzemamo! vsled ^ Domovini" 3. oktobra t. 1. Pokažimo, da smo še krepki in Ker sem edino jaz v odboru čil! in se ne mislimo še podati (Dalje na 3. str.)	reakciji!
Duša španskega upow
Polkovnik Romero, prej vojaški nik laraškega okrožja v španskem jo eden izmed redkih ca^'tnikov, tej španski koloniji upiii Franca na boj proti madridski \^j2 nil je v francoski Maroko in nekaterimi drugimi častniki repu misleče Špance iz kolonij, da jili 1'°^ f>'alni španski vladi na ponioč^
CO ima v njem najsposobnejšega ''1^ jje-ka na afriškiii tleli in ni čudno, da .1^®^
I#
govo glavo razpisal visoko nagi«'^®'
111 je bil ])onudil ])0\'eljstvo	B#-
li vojnimi silami v Sovilji-	g^n-
mil
mi vojnimi .......... . . „ .
mero je odgovoril; "Osvojili ^i . j^jj Ijo in vas bomo dali '/ vsemi
Earl Browder je včeraj zagotovil Clevelandčane, da se lahko štejejo za srečne, ker nimajo nobenega Hearstovega Usta. Mož seveda ni vedel, da vsi Cle-(ne Maleka, kakor sklanja velandčani nismo tako srečni. —
Na primer clevelandski Slovenci, ki smo imeli smolo, da se je med nami ugnezdil listič, ki je že davno prekosil samega Hearsta še predno je Heapti-;ovo !m.c postalo tako notorično. Ce bi bil vedel za "A. D.", bi bil nemara bolj rezerviran . . .
častniki ustreliti." Xato mn K ^# na kratko odgovoriti: "Prepričan k sprotnem in mi bo v zadoščenje, t« mogel pom i I osti! i." Navzlic tenin ^ kor rečeno, na njegovo glavo '^"^1 grado.
Neki časnikar je imel prilik®'
v o ril s polkovnikom v Gasablano vednje, kakšno .sovraštvo vlada me vladi zvestih čet in skiipiu^' ^ Franca. "Ne morete si predstav •
dolgo je ta boj razsajal neočitno, g,, planil na dan," mu je dejal P''
mero na vprašanje o nastanku	jt
in je nadaljeval: "Pred peli®\ . začela madridska vlada pripi^^
trebno, da l)i izbruh revolucije, 'j '
Irali že za neizogibno, zadržala^]"^^^..^^,,^
sprolnika, to je nezadovoljno	g,ti^
se je pri]jravljalo za napad,	Jpan^
ve častnike so ]jolagoma 1^?.^ jo ii'lf Maroko, ker so mislili,	!
vili na ta način še najjirej nes
.....- )ogreSka. ^
načeli takoj 1'^ Ijtf
pa je bila t.ežka pogreška
iKO.,
vstajo. General Franco je	nnp^
Cevti, Larašu so zač
17. n
z angleškim letalom (-'-asablaii®	jfr
je "inšpekcijski obhod" P®	jg 0'
roku in je izjavil pet dni	Ij«^
dana naloga osvolioditi	ki ^ pred komunisti in ])ostaviti \
nikov je odklonilo predlog, žili Francove akcije, -laz
v«	'1 '1 T,c
živala zaupanje zapadnih sii- .
" *': >1
sem
opozicijo in sem ostavil .svoje so mi nekateri tovariši. \ em^» n'a 5"' častnikov prisiljenih slopdi \ stran. l)va izmed njih f'l'*
mor."
Na vprašanje, kaj misli "
cu, je polkovnik odgovoril:
deset let. Kot častnika so ga
tali so mu le, da se bavi ^
sko let"
naklonjen monarhiji. Lan	,
sestal z bivšim kraljem
zu se je mudil de I j časa in
španski politiki ])ostavili ^
za rešitev notranje politične
skem. Samega sei)e je že la'i> " .jjotii
val "rešitelja Španije" in je ^
111 madridskem častiiiskeni " ^
koval, da se bo španska	{i{i.
končala in se ho vrnila	^
v:t časiilflepnosl je znana.	p** ^
pisal pred izbruhom upora:
vili politični zločinci, veino.	^
. '............- 1- da Mt
vojna je edini pi ijiomocek, juiiD
ni jo teii svinj. Špansko I jud"^^"^"
ziieje za to hvaležno."	_ |{(iS''
v Španiji bo stopi
kot ske.
nego oddelki v Maroku,	^
čete so so mudile dolgo Imajo sicer mnogo discipline.
kili, ki se borijo proti ii|)ornik^||^ j,K
letalski častnik spet v sin''	^
"C'ete v matični deželi
jo
ihisfii e. < e dosežemo (tianat	!t
U
a
tala se bodo pojavila n: iiom. Madrida ni mogoče
upornike nobene rešitve vec
mo korakali proti Seviliji i" jn	"U
ad
41. '
šnili 1mož, vojakov m	^
•	■ I "	h-y
ogromno vojnega materiala. -,u'	J
JI :K
Olt''
Kak
sSCIl
|)n 1)0 ;'»
konce It' Ijan.skc vojne?" se je zaninia polkovnikovo mnenje.
"Prav ,i>'olovo bomo ^■"'''^,'JrpiHl!' nil polkovnik s prepi'ieanjcn''
š(
dol«' in ložak."
Kanea, ( i
"tla
(Jencral } »
Mraneo se menil časnikar.
izilijj"
/-ii
Vemo /.a .i^'olovo," j t'
lioeejo nporni ucnei ali Španiji Stanovsko u^lavo i" ?. '''t/' Ijestvo. I'pajo, da Ixulo	'
in Italija sprejele to rešitev ^
hotne nevtralnosti."
(Dalje iz 1. kolone)
lišče, d« se noben socialist ^ z boljševizmom v Sovjetski
sredstev/jgc
posluževati nasilnih take akcije podpirati,
žima pamenil zmago konti'
(Dalje prihodnjih)
ker bi P;,/
oktobra, 1936.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
T
fBaije 12 2. str.)	t jega podjetja in bo videl, da
kSidkuBtva, (ki sem člari soci-!***'! m* Jaz,.	idiučai ra-
pticne stranke, se z napa- ču^e točno in pošteno. Da sem na	'	. eden njegovih največjih odje-
malcev—ako ne celo največji— šele' dokaz, da se čita moje ime v prvi vrsti v, njegovih voščilih o
da sem član soci-mn stranke, se z napa-kij
zakaj ste se Vati H "	JG treba varo-
. blagajno, saj
fazlipn	že podpira vse
odkar se je
'nik "A. D." in ga vprašam, ka-I terim bojevnikom se bo on pri-! družil. Povedal mi je, da pre* dno bere dopise pogleda podpis in ko vidi Grdinov podpis, ga nikoli ne čita. Menda ni komentar potreben.
Felix Štrumbelj
Predvsem podpira pa se je že zgodilo.
'ffefloviio.
stvari, ^ _
Saj se član-^cerir	ko smo dali
brat Qfl- $50. Ali je takrat kaj varoval a^;^^,_'^^^S3^jno? Je kaj
utiral?
Kaj še, takrat je
j® šlo za ka-''' $50	Ko se pa
2a 2gjf, ^^^karjevo ustanovo, ^ "btl	stvar, se pa
^ Po	blagajno katero
■Ho katnv-'^^^ brata Grdine sa-*ll	člani skupaj zne-
C, (jg ^
%)r , odgovarjal za ves od&mr je ciovcdj odgovarjati bolj-oi" j« w Grdina.
"'i si i,„-° društva Carniola
'laznanje to: Brat ^ PodpQ. ^^^^rovan za bolniš-
1-
"^0 Dri \	blagajno
^toyg, ^uštvu. On bi mo-%jo v f člani, ki ne pla-% .^'^i&ki sklad, nimajo
Hii
božičnih praznikih, in novem letu v Ameriški Domovini. V božič jaz ne verujem.
Ker se Mr. Grdina obrega ob Španijo, naj ve, da je špaaeko ljudstvo res dolgo spalo, in to po zaslugi katoliške cerkve, katera ga je držala v podzavesti. Zdaj se je pa zbudilo. Zakaj? Zato, ker je bilo preveč izkoriščano. V Španiji so katoliške cerkve lastovale največ zemlje in najboljše. In zbudilo se je ljudstvo in izvolilo vlado, da bo dala pravico do življenja tudi izkoriščanim, katere sedaj pobijajo katoliški fašišti s pomočjo italijanskih aeroplanov, tistih aeroplanov, katere je rimski papež blagoslovil, da so pobijali nedolžne Abesince.
Tudi tukaj se že budi ljudstvo, akoravno bolj počasi. Kjer je bolj zatirano, tam se prej. Prvo v Rusiji, potem v Mehiki, Španiji in tako se bo razvijalo dalje drugod, kajti delovna masa se je začela zavedati, da ne dobi dovolj za svoje žulje. Nekje se mora začeti. Ako se ne bi
Večerne šole
Amerika se je skokoma raz vila in skoro bi trdil, popolnoma izpolnila na polju tehnike, kemije in v drugih panogah. V zadnjih 20 letih je ta napredek tako velik kakor vsa leta civilizacije. Da bi človeštvo uživalo to izboljšano udobnost v polni meri, zakogar je bila v razvoju namenjena, si jo je osvojil kapitalizem za bič od katerega krvavi nezavedna masa. Zadnja depresija je urezala globoke neizbrisne brazde toda izkoriščani so jo vzeli za naravno šibo. Ljudstvo postaja bolj brez-
Društveni
ski zbor SDD koncert v SDD.
24. dec^bra, nedelja — Pevski zbor "Slovan" priredi svoj prvi koncert ih ples v S. D. D., Waterloo Rd.
20. decembra, nedelja — Pro-
OKTOBER
16.	oktobra, petek — 23rd Ward Democratic club, ples v avditoriju S. N. D.
17.	oktobra sobota — Slovenske Sokoiice št. 442 SNPJ 30-letnico v Avditoriju SND.
17. oktobra, sobota — Hippler Guards WC ples v SDD na Waterloo Rd.
17. oktobra, sobota — Večerjo in zabavo priredi direktorij Slov. Doma in ženski Klub v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
17. oktobra, sobota — Družabni večer, priredi ženski Klub in direktorij Slovenskega Doma
brižno, mentalno otopelo priča- Holmes ave.
kin'ft i^mpniflvp nH nnravp	i ^oktobra, sobota. Zaba-
ven večer in ples" priredi Mla-
Grdina "^aruh blagajne,
^ bj _ ^ piO-CeVnl ncocmonf
^ h,	treba zalagati
^	enkrat, zad-
° osem in to iz ti-
iij 5®' ^ katero on ne pri-% kat
I da


P'^^'Vice do istega. Saj naši pradedje vzdignili proti i glavni predsednik grajščakom, proti tlaki in dese-j tini, bi jo lahko mi še danes imeli.
Članstvo Carniola Tent of Maccabees naj ima mirno vest radi $50, katere je društvo prispevalo za Cankarjevo ustanovo, kajti dali smo za nekaj takega, kar Slovenci v Ameriki, še posebno v Clevelandu zelo potrebujemo. Ta revija ne bo nobena sramotilnica katoličanov, kakor kriči Mr. Grdina, ampak bo opisala življenje in dela Ivana Cankarja, tistega Cankarja, katerega bo katoliška struja postavila v kulturni vrt poleg škofa Baraga v zasmeh. Zakaj Mr. Grdina ne čitate Cankarjevih knjig, se imate mnogo za naučiti.
Dan po Grdinovem protestu srečam člana društva, kateri je veren katoličan in zvest naroč-
cre tudi ni upra-bratje Makabej-na drugo se-ip kaj vse odbor de-■ Slavni'1 ^^^^'Gga ste izvolili
tV Ni.
tudi ni nič pro-solidnim sloven-ki so društvu po-In tudi ne pro-%ti 12^^^ cerkvi sv. Vida Jo težif tisočakov, katere dobiU nami l^arji Grdina mislil, da v	pošteni, naj
^slovne knjige svo-
Clair Rifle & Hunting Club
tajnik	se bo vršil 10. januarja 1937 v
H^ila j"'' '^®®®čni seji ki se, Slovenskem Delavskem Domu. j^ti oktobra smo začeli i Izid zadnje strelske vaje je bil: vjjofih "^^orani na starih; (od vseh nisem dobil listkov). O %a	se slabo iz-
Bo pa že
HjJ^ak vj	Klub bo stre-
tretji četrtek v
^	se
■ . *'0- m 14. novem-1	decembra. Po
dru-
^ Ji. ti bo članom bolj
^ ^Uhn,r u_... , .
Jack Novak .....	123
T. Antonin .......	..... 127
A. Novak .........	..... 118
Podpadec .........	..... 147
Kosec ...............	..... 115
Stampfel ...........	..... 105
Buchar .............	..... 80
Pirnat ...............	..... 74
Krebel .............	..... 67
Ravnikar..........	...... 96
LIFE'S BYWAYS
9^1" or-n-i£SE^^'^7>S " v/iTH A Tzc^h Air?lAKi ON A rizosry Nictrr > cm aiwa-zs
E».	7 »AT W£: AH£ COIKC^TC
'Cj-OCJ, TO« CUMPROVS > BluBBFilK - /V/P ■'-'I;_ nicu KAu '
»SAUL.
kuje izmenjave od narave nevid ne sile. Da se človeštvo razbremeni, da bi uživalo sad svojega truda, je potrebno in je sveta dolžnost, da se s stvarjo bližje seznanimo, seznanimo z mislijo kako bomo uspešno kljubovali. Glavni predpogoj je, da se začnemo duševno razvijati, politično udejstvovati in samostojno misliti. Kar nas je tujerodcev, smo posebno prizadeti, ker nismo vešči jezika te dežele, brez jezika smo mrtvi, brez jezika nismo drugo kot stroj v roki o-peratorja, katerega goni do brez mejnosti. Če hočemo biti vredni in deležni člani človeške družbe, če hočemo videti ta moderni stroj v pravem I pomenu v resnični obliki, moramo izrabiti prosti čas za učenje. Amerika je v drugem pogledu zelo bogata na polju literature in nam nudi vse prilike, da bi postali dostopni, večerne šole kakor tudi dnevne so nam na razpolago v bližini s čisto malenkostno pristojbino. Obžalujem pa, da se jih zelo malo poslužuje. Vsak se sam izgovarja, eden že zna, drugi je prestar, tretji misli, da je brez pomena, itd. To vas ne bi smelo ovirati. Navedem samo en slučaj. Pohajam v večerno šolo že zadnja 4 leta in med nami so različni učenci od starosti 18 do 65 let. Pripozna-no pa je, da so 60 letniki bolj napredovali kot 18, ker so vs-trajali, ker so spoznali, da je vitalnega pomena.
Tukaj tudi prosim v imenu učiteljev v Willson šoli na East 55th St., da bi šolska uprava S. N. Doma sporazumno šla nam na roke, da ne bi poučevali angleščine ob pondeljkih in sredah, iz razloga ker kdor se zanima lahko pohaja v obe šole, ker v Willson pohajamo že od 3 do 6 let namreč smo že v 4 ali 6 razredu ko so v SND samo začetniki kot sem se laiii prepričal in ako ne bodo razredi v Willson šoli napoljeni se bo pouk ukinil, ker se domneva da SND odteguje učence.
Cital sem tudi opozorilo E. Gorsheta v katerem je razjasnil da WPA uprava uvede razne tečaje ako se jih prijavi vsaj 15 za tečaj. Priporočljivo bi bilo, da bi se začel tečaj za air-conditioning in electrical refrigeration, ker ta nova iznajdba je posebno privlačna v stavbin-stvu. Bodočnost je dobra ker se danes vpeljuje to v 90% novih stavbah. Ker pa ta predmet ni v seznamu, upam da se ga lahko vključi ako se jih dosti priglasi.
Louis Pengel
dinski Pevski Zbor "Kanarčki" v Slovenski Delavski Dvo rani na Prince Ave. 18. oktobra, uedelja — Prireditev Cankarjeve ustanove v S. D. D. na Waterloo Rd., popoldne in zvečer.
18. oktobra, nedelja — Skupna društva SSPZ. Prireditev v Auditoriju SND.
24. olitobra, sobota — Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 S. D. Z. Ples v Auditoriju SND, 24. oktobra sobota — Slov. Zadružna Zveza ples v Slov. Domu, Holmes ave.
24.	oktobra, sobota — Progressive ples v SDD, Waterloo Rd.
25.	oktobra, nedelja — 15-letni-nica društva Združene Slovenke, št. 23, SDZ v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Road.
25. aktobra, nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Slavčki" v avditoriju SND. na St. Clair Ave.
žo. oktobra neddlja — Združene Slovenke, SDZ, ples v SE®. 31. oktobra, sobota — Društvo "Vodnikov Venec" 147 SNPJ Plesna veselica v Avditoriju SND.
31. oktobra sobota--Slov, Ženska Zveza št. 18 — ples v S, D. D. Waterloo Rd, 31. oktobra, sobota — Obletnica in koncert mladinskega pevskega zbora v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
1. novembra, nedelja — Radnič-ka Organizacija, Predstava v Avditoriju Slov, Nar, Doma, 1. novembr^i, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd,
7.	novembra, sobota — Cerkniško Jezero št, 59 SDZ ples v S, D, D,, Waterloo Rd.
8.	novembra, nedelja — Sani, Pev, Zbor "Zarja" opera v S, N, Domu,
8, novembra, nedelja — Društvo "V Boj" št. 53 SNPJ proslava 30-letnice društva v obeh dvoranah SDD, Waterloo Rd, 8. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Cvet" v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave,
14. novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" št, 1 SDZ — Prireditev v S, N. D. 14. novembra, sobota — Washington št. 32 ZSZ. ples v S. D, D,, Waterloo Rd.
Proda se
Slaščičarna (confectionery) trgovina v sredini slovenske naselbine; — se proda zelo po ce-Pokličite ENdicott 8687.
m
Rad bi našel
svetlo in prostorno sobo, najrajši s prostim vhodom in pri mirnih ljudeh v Collinwoodu. Sporočite naslov Enakopravnosti, 6231 St. Clair, telefon HEu-derson 5811.
ARE YOU NERVOUS?
Here is a way to kelp calm quivering nerves
Do ^'ou fee) so nervout that you wAAt to #cfe#m P Are there times when you »re crosa •ad Irritable . . . time# when you tcold those who arf dearest to youP
If >-our nerve« ktr on	try LYDIA B.
PINltHAM'S VEGKTABUE COMMllKp; ft helps calm your qulverlnit nerves and should give you the etrength and energy to face life with a smile.
When your worries and cares beconw too much for you, and j^u wW#t Co run away from It «11 . . . tako LYDIA PlNKttAM'S VEGETABLE COMPOUND. Many women have had nerves as jangled as yours« but they have been able to build up their pep and energy tind get back to normal with the aid of LYDIA £• FINKHAM S VEGETABLE COMPOUND.
When >-our mother and your grandmother used to bccomo nenou«. Irritable ajid rundown tl^ey depended upon this famous old medltifie t6 l^p them up again ... to help their nerve* ... to help give them a cbcerful tflipoaltloa.
14.	novembra sbbota, — Klub zapadnih Slovenskih Društev priredi igro in ples v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave.
15.	novembra, neddja . — Plesno veselico priredi društvo "Euclid", št. 29 SDZ v Društvenem Domu, Recher Ave.
15. novembra, nedelja — 20-letnica Dr. Collinwood Hive v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Rd.
15. novembra, nedelja — Collinwood Hive—Macc. ples v S. D., na Waterloo Rd.
i 5. novembra, nedelja — Biaue Donau, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21. novembra, sobota — Društ. "Geo Washington" 180 JSKJ Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
21. novembra, sobota — Twelve Spades club — ples v S. D. D. na Waterloo Rd.
21.	novembra, sobota — Društvo "Commodores", 742 SNPJ ima ples v St. Baibara dvorani, West 15th ni Denison Ave.
22.	novembra, nedelja — Koncert društva "Zvon" v S. N. Domu na E. 80 St.
22. novembra, nedelja — Društvo Sv. Ana št. 4 SDZ. Proslava ^5-letnice v Avditoriju S. N. D.	I
22. novembra, nedelja — Slov. Ženska Zveza št. 41 ples v S. D. D., Waterloo Rd.
25. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" zabavni večer v SDD, Waterloo Road.
25.	novembra, sreda — Prosti ples priredi Inter-Lodge liga v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
26.	novembra, četrtek — Soc. Pevski zbor "Zarja", Koncert v Avditoriju SND.
28.	novembra, sobota — Moder-nettes, ples v SDD.
29.	novembra, nedelja — Dram. društvo "Ivan Cankar, Predstava v avditoriju S. N. D.
29. novembra, nedelja — Waterloo Grove W. C. prireditev in ples v SDD. Waterloo Rd,
DECEMBER
5. decembra, sobota — International Workers Union Lokal
32, ples v avditoriju S. N. D,
5.	decembra sobota — Castle Club ples v SDD.
6.	decembra, nedelja — Društvo "Pioneers", HBZ, ples v avditoriju SND.
6. decembra, nedelja — "Pioneers HBZ, Plesna veselica v Avditoriju SND,
6. decembra, nedelja — Oreški club, prireditev in ples v SDD Waterloo Rd,
12. decembra, sobota — Rooming Knights, ples v SDD,
12.	decembra, sobota—Veselico priredi društvo "Nanos", št, 264, SNPJ v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave,
13.	decembra, nedelja — Verovšek igra v S, D, D, Waterloo
19. decembra, sobota — Mladin-
BROWDER SVARI PRED HEARSTOM, ČRNO LEGIJO
(Dalje iz 1. str.)
skuša korakati po sredi. On da nekaj koncesij ljudstvu in še svetni Klub SND. Božičnica večje Wall Streetu. On se obrne Slov. Mlad. Šole v Avditoriju na desno, potem na levo, toda Slov. Nar. Doma.	se vselej obrne nazaj na desno.
25. decembra, petek — Socija- On je skušal zadovoljiti vse in listični club št. 49 ples v S. D. zato ni zadovcdjil nikogar."
D., Waterloo Rd.
31. decembra, četrtek. — Plesno veselico priredi pevsko društ vo "Jadran" v SDD na Water loo Rd.
JANUARY 1937
1.	januarja— lO-letnica Slov. D.
Doma.
2.	januarja, sobota — Društvo "Napredne Slovenke" 137 S.
N. P. J. Plesna veselica v Avditoriju SND.
9.	januarja, sobota — Ples priredi Inter-Lodge Liga v Slovenskem Narodnem Domu,
St. Clair Ave,
10.	januarja, nedelja — St. Clair Rifle and Hunting Klub prireditev v SDD.
10. januarja, nedelja. — Koncert Mladinskega Pevskega Zbora "Kanarški" v Slovenski Del. Dvorani na Prince Ave.
17. januarja, nedelja — Obletni- j rabijo proti delavstvu
Landon ni ne Hitler niti Mussolini, pravi Browder, zato je bil izbran, da odpre vrata fašizmu, s pomočjo katerega upajo "vladajoče družine" uvesti v Ameriko vse, kar so se naučile od Hitlerja. Njegova kampanja je docela sliČna Hitlerjevi leta 1929. Kakor je Hitler, tako tudi Landon obljublja vsem vse, obenem pa še nižje davke. Hitler je prišel do moči z enakimi obljubami, potem je pa vsakemu, ki bi si upal kritizirati ga, zagrozil s sekiro in koncentracijskimi taborišči.
Govorice, da je Roosevelt komunist, so brez vsake podlage, je dejal Browder. "Tole rdeče strašilo je čudna reč. Thomas ga rabi proti nam, desničarski socialisti ga rabijo proti Tho-masu, BiH Green ga rabi proti Lewisu v A. D. P., delodajalci ga
v sploš-
' ca Slov. N. Doma proslava v Avditoriju SND.
24. januarja, nedelja — Modem Crusaders SDZ prireditev v SDD.
30. januarja, sobota. — Društvo "Cleveland", št. 126, S. N. P. J, obletnica, ples v S. N. D., na St. Clair Ave.
30.	januarja, sobota. — VeseUco priredi društvo "Soča", št. 26 S. D. Z. v zgornji in spodnji dvorani Sachsenheim, 7001 Denison Ave.
31.	januarja, nedelja — "Carniola Tent" 1288 Maccabees, — Proslava 25-letnice v avditoriju Slov. Nar. Doma.
FEBRUAR
6.	februarja, bobota —- Društvo "France Prešeren" 17 SDZ. Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
7.	februarja nedelja — Dramsko društvo "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND.
21. februarja, nedelja — Slovenski Sokol, javna telovadba v avditoriju SND.
28. februai ja, nedelja — Dramsko društvo "Abraševic", — predstava v avditoriju SND.
MARC
marca neddja — Prosvetni ni klub SND Mladinska predstava v Avditoriju SND.
APRIL
7. aprila nedelja — Dramsko dr. "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND.
nem, William Randolph Hearst se ga' pa poslužuje proti new-yorski Herald - Tribuni, najbolj konzervativnemu republikanskemu listu. Norman Thomas pomaga Landonu, ker izjavlja, da se je letos treba odločiti ali za kapitalizem ali socijahzem. — Coughlinove pristaše se zavaja v fašizem. Coughlin je pograbil Hearstova gesla ter šel še za korak dalje ter nagnal Roose-velta s komunistom ter začel propagirati rabo krogel proti ljudski volji, če bi se ta izrazila proti njemu.
Browderja je prišlo poslušat okrog šest tisoč ljudi, ki so mu prirejali burne ovacije. Kolek-torji so nabrali med njimi $1,716.
ZASTONJ!
4 SKODELICE
GARFIELD ČAJA
da se vam pokaže kako LAHKO
SE ČISTITE ODZNOTRAJ
i Vradoščeni boste, ko boste občutili kako vas ta čaj poživi čez noč in kako vas očisti zaprtja, ki vas muči, povzroča glavobol, itd. Garfield čaj ne dela čudežev, toda ako ste ZAPRTI vam bo gotovo pomagal. lOc in 25c v lekarnah ali PIŠITE ZA BREZPLAČEN POSKUS Garfield čaja in Garfield praška proti glavobolu na: GARFIELD TEA CO., Dept. C, BrookljTi, N. y.
ZGUBILA JE 20 mm DEBELOSTI
Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Ki'u-schen Salts v kozarcu vode.
Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše; "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja."
Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povži.iete ICrusohen Salts.
O, Gee/— Grandma^B Walking Downatain-
W.
Sold by
Druggifts I .
Use
WELDONA
Tablets	_____
Write for JEJEE. fully 'Illustrated 24-paca Book, "History of RHEUMATISM," with chapter discussing gprms of rheumatism, to
*	WL'LDONA CORPORATION m
*	Desk 7, Atlantic City. N. J. *
Ali je vaša trgovina med
onimi, ki oglašajo v
"Enakopravnosti"
9
?
9
fTTRATs i-
fTN-AFIOPRAVNGST
12. oktobra,
Carica Katarina
j je postal nezvest? Mar ne moreš | ne bila tako pogumna, da bi sijdu potem ko so svojo zunanjost da se grof ni zanimal za ničesar ^ kakšen namen, mu m
i drugega kakor samo za svoje o njem govoriti
Zgodovinski roman
—	Kdo ve, kaj občuti takrat, j — Hvala vam, dragi Apras-ko se pogleda v zrcalo in zagle-jkin, tisočkrat vam hvala.
da prazno očesno duplino, kako j — Kar pa se tiče starega Le-mora biti nesrečen, ko vidi, da je j bruna sem prepričana, da mi bo njegova lepota za vedno izgini-1 pomagal. — Sedaj pa gre samo ]a?!	I za to, da bom prepričala svojega
:— Da, to morajo biti strašni dobrega deda Petra Voroncova občutki, — reče najemnik in is tem, da moram potovati, skomigne z rameni.	I — Dragi prijatelj, vi pa naro-
—Apraskin, če ste torej do- j čite na vsak način pri svojem volj pogumni, pojdite z menoj v vaškem obrtniku nekaj stekle-carski dvor, odpotujte z menoj v j nib oči v naravni velikosti, tako Petrograd. Tam se bova preo-1 da bova lahko že čez nekaj dni blekla — ah, škoda, da ne govo- nastopila dolgo pot. Dvor se šarite nobenega tujega jezika. daj nahaja v Carsko jem selu.
—	Gospodična, kdo pa vam —Storil bom vse, kakor želi-je dejal, da ne govorim? — od-j te, — odvrne najemnik. — Že-vrne Apraskin, — učil sem se | tev je minila, sedaj odidem lah-francoščine, čisto sam sem se | ko brez skrbi.
vsaj poskušala osvojiti človeka, znatno spremenili.
učil tega jezika, ki ga danes že čisto dobro govorim.
—	To pa je zares imenitno. — Izdajala se bova za Francoza — odvrne Elizabeta. — Jaz bom mlad zdravnik, vi Apraskin boste umetnik, stari Lebrun naju bo pa spremljal. Lebrun bo brez dvoma zato, da bo šel z nama.
Na dvorcu carice Katarine bova pokazala vaše stekleno oko, sprejeli naju bodo in naju poslušali, Aleksander Potemkin bo naročil pri vas stekleno oko, vi mu ga boste naredili, — kot nagrado pa boste prejeli stotisoč rubljev, jaz pa--
—	Vi gospodična? — vpraša Apraskin, — kaj bo vaša nagrada? Ali hočete, da bi delil z vami---
—	O ne, moj dobri Apraskin, — se je nasmehnila Elizabeta,
—bogata sem, tudi jaz bi vam lahko poklonila sto tisoč rubljev, če hočete.
—	Od vas ne zahtevam ničesar drugega, kakor samo to, da bi še enkrat mogla govoriti z Aleksandrom Potemkinom, da bi mu mogla zašepetati, da ga ljubim. Gospod Apraskin, saj gotovo že veste, v kakšnem razmerju stojim napram temu človeku.
—	Da, vse vem! — je odvrnil najemnik. — Gospodična Ehza-beta, vaša usoda me je ganila in jaz čutim z vami.
—	Dobro torej, pomagajte mi, da bom lahko govorila z njim, to pa nama bo mogoče samo tedaj, če mu bova predlagala, da bi pri vas naročil stekleno oko.
—	Apraskin, prepričana sem, da bo Katarina presrečna, če bo lahko videla zopet svojega mi-Ijenca brez njegove grde rane!
—	Strinjam se z vašim predlogom, — reče Apraskin, — toda ne zato, ker me čaka nagrada. Elizabeta, tukaj je moja roka, da bom šel z vami v Petrograd in bom z vami odigral to komedijo.
—	Gospodična Elizabeta, storil bom to, ker vas spoštujem in ker bi rad, da bi bili srečni, če pa se vam bo posrečilo, da se bo Potemkin zopet vrnil k vam, če vas bo zopet ljubil, — tedaj bom ponosno nosil svoje stekleno oko ker bom vedel, da vam je ta mala stvarica pomagala k sreči.
—	Ali pa bo vaša žena dovolila, da boste odpotovali?
—	Mila stori vse, kar želim.
—	Pa ne bo ljubosumna ?
—	Moja žena ve, da pripada moje srce samo njej — ona ne ve, kaj je ljubosumnost.
—	Prav torej, vrniva se in za enkrat ne izdajva, o čem sva govorila in kaj sva sklenila.
In vrnila sta se k ostah družbi.
Ko je Elizabeta kmalu ostala s svojim dedom na samem, je nastalo živahno razpravljanje.
Stari Voroncov ni v začetku hotel ničesar slišati o tem, da bi se njegova ljubljena vnukinja zopet izpostavljala toliki nevarnosti.
Zamišljeno je hodil sem ter tja.
Njegov glas je drhtel.
—- Ti hočeš v Carskoje selo -sama — brez mene, -— brez vsakršnega varstva? — Mar ne veš, da je tam pekel, iz katerega ne boš več prišla. Če te bo Katarina spoznala, tedaj si izgubljena — Katarina te bo dala tokrat umoriti.
—	Ded, se bom vsaj rešila te ga življenja, — odvrne Elizabeta s solznimi očmi. — Kakšne vrednosti je zame življenje? -Čemu naj bi živela? — Saj me tudi tako čaka sama žalost in razočaranje.
—	Moje življenje bi postalo zopet lepo samo tedaj, če bi se izpolnilo moje hrepenenje, če bi si zopet pridobila ljubezen ti stega, ki sem ga nekoč ljubila in ki ga še vedno nisem pozabila.
—	Ded, tako ne morem več živeti!
—	Ded, moram — moram se boriti za Potemkina. —
—	Ded, na kolenih te rotim, blagoslovi me in mi dovoli, da odpotujem v Petrograd.
—	Oh, moja Elizabeta! — vzklikne starec. — Komaj sem te našel, pa naj bi te zopet izgubil. Če boš odšla v Petrograd, vem, da te bom zopet izgubil.
—	Ali si ne moreš iztrgati iz srca sliko onega človeka, ki ti
Iščem stanovanje
sestoječe iz dveh sob (s kurjavo) v collinwoodski naselbini. Pustite naslov v upravništvu Enakopravnosti, 6231 St. Clair a ve., telefon HEnderson 5811.
Naprodaj
Sveži sodi od žganja za vino se prodajo poceni.
Buckeye Cooperage Co.
2500 E. 33 St.
MA 5651
Naprodaj
Trgovina z pivom, cigarami in slaščicami: jamči se $300 prometa na teden; se proda radi sodeležnika; vprašajte med 9 in 11 uro zjutraj; — 15910 St. Clair Ave,
Iščem stanovanje
sestoječe iz štirih ali petih sob, z garažo, v collinwoodski naselbini. Frank Žigman, 446 E. 156 St.
Na Frigidaire, radio, pralne stroje, kuhinjske peči ter drugo pohištvo plačamo 45% na North American bančne vloge, ter dolar za dolar na delnice te banke.
JERRY BOHINC
15704 Waterloo Road KEnmore 1282
PAIN-EXPEL ER
Naglo vdrgnenje — udobnost in pomoč, ko bole mišice
PAIN-EXPELLER
znan (splošno) družinam tekom treh generacij
ki ga ljubim.
—	Če je carica uporabila lo-kavost in prevaro, ko mi ga je ugrabila, jo bom uporabila tudi jaz! Prekanjenost proti preka-njenosti — in videli bomo, kdo bo zmagal.
—	Meni gre samo za to, da bi enkrat, samo enkrat govorila z Aleksandrom Potemkinom.
—	Carica pa pazi ljubosumno na svojega miljenca, — odpeljala ga je s seboj v Cairskoje selo in jaz vem, da se tam niti za trenutek ne nahaja sama zase, pa tudi Potemkin ni nikdar sam.
—	Vedno ga zasleduje vohun, njegove sobe pa so tik caričinih in jaz sem prepričana, da ima Katarina v stenah tajne odprtine ali pa vrata, da ga lahko nadzira.
—	Če pa ne bom mogla s Potemkinom nemoteno govoriti, mu ne bom nikdar mogla povedati vsega, kar imam pri srcu.
—	Radi tega se bom poslužila zvijače. Z Apraskinom bova odšla v Petrograd.
—	Ded, prosim te, dovoli mi, da odpotujem v Petrograd, blagoslovi me za to pot, ki bo odločilna za moje življenje.
Elizabeta je hitro govorila. Bi-
pozabiti na tega Aleksandra Potemkina ?
Elizabeta je zaječala in tiho rekla;
—	Ne morem, ded, ne morem ga pozabiti. Ali more človek ke-daj pozabiti na svojo prvo Ijube^
zen? Ali bi mogla pozabiti na človeka, ki mi je bil nekoč vse ?
—	Saj veš, ded, kako si je Potemkin osvojil moje srce.
—	Ti veš, kako sem ga vzljubila.
—- Ded, mar naj te spominjam na tiste prekrasne trenutke, ki sem jih preživela v tisti majhni in ozki petrograjski uličici in na katere ne bom nikdar pozabila.
—	Mar misliš zares, da bo ke-daj ugasnila moja ljubezen napram Aleksandru Potemkinu?
Toda Potemkin ljubi carico! — vzklikne Peter Voroncov.
—- Nesrečnica, ali si popolnbma pozabila kaj se je zgodilo v zadnjih letih?
—	Potemkin ljubi carico? —
vzklikne Elizabeta in iztegne svo je roke. — Ded, pravim ti, A-leksander je ne ljubi! On ne ljubi carice Katarine!
—	Katarina mi ga je ugrabila in se poslužila najnižjih in sramotnih sredstev. Ni se borila kakor se bori poštena žena. —
Ne! Nobeno sredstvo ji ni bilojia je razburjena, — njene bese
dovolj nizko in podlo--bori- ^e so bile prepričevalne — —
la se je z lokavščino, s strupom Peter Voroncov pa je postajal in z bodalom!	|vedno bolj molčeč, dokler niso
—	Kdo naj bi ti pa povedal, i naposled jele kapati debele sol-če ne sili carica svojega miljen-1	njegovo belo gra o.
niku, o katerem je zanesljiv ki
ter ro";
stranki, potegnil je dozo Iz'
samo za svoje
127. POGLAVJE.	| državne posle.	Stopif je h kakšnemu
Tobačna doza grofa Panina. | Z dvornimi damam? in gospo-Za svojega bivanja na letovi- j di sploh ni govoril, redkokdaj je
šču v Carskojem selu ni carica, spregovoril s katerim kakšno __________ ^
Katarina V nobenem oziru pre-. besedico. Le včasih je privoščil in mu ponudil cigare e kinila svojih poslov.	j komu prijazno besedo in mu po- pustil, da si je oglea
Nasprotno — v Carskojem j nudil svojo dozo s tobakom, ka- ceni predmet.
selu je vstajala še bolj zgodaj tere ni nihče odklonil.	~	^
Baš te dni je igrala njegova
zgodnjim jutrom je sedela pri svoji pisalni mizi in pisala.
doza zelo važno ulogo in njej moramo biti hvaležni ne samo
Potem pa je šla po navadi z ^ zato, da nam je znana usoda rod-lAleksandrom Potemkinom po i bine Orlov, temveč da so tudi
ca, naj ostane pri njej? Kdo mi more dokazati, da mu ne preti s smrtjo, če bi jo zapustil?
— Ni dolgo tega, ko sem stala pred Potemkinom. Zazrla sem se mu v oči, videla sem ga, ko je svet mislil, da sem žena Arona Katza. Videla sem, kako se je; se v sveto borbo, zdrznil, ko je zaslišal moje ime i svojo ljubezen —
Ko pa je Elizabeta pokleknila predenj, je starec iztegnil svoje roke in jih položil na njeno glavo.
Globoko ganjen je starec spregovoril:
Pojdi, moje dete, — podaj bori se za daj Bog, da
in kako je nagrbančil čelo, ka- bi zmagala--vredna si zma-
dar je govoril o carici.	! ge.
—	Videla sem ga, iz njego- Elizabeta mu poljubi roke, vih oči sem prečitala, da me še starec pa jo je nežno dvignil, vedno ljubi, kakor me je ljubil Ta večer so se še dolgo skupaj nekoč.	pogovarjali ifi se šele pozno lo-
—	Da, ded, Aleksander me lju- čili.
bi, jaz pa — oh, zame bi bila Osem dni pozneje so odpoto-največja sreča, če bi mogla zo- vali Elizabeta, Apraskin in stari pet pripadati njemu!	Lebrun v Moskvo, od tam pa so
—	Grdo bi bilo od mene, če bi nadaljevali pot proti Petrogra-
parku na sprehod, žarki pomladanskega solnca so se poigra-, vali med vejevjem. Rosa je po-j krivala travo in cvetke — Katarina pa je s svojim miljencem zajtrkovala v kakšni molčeči in I skriti senci.
Med zajtrkom se jima ni smel nihče približati razen prvega Katarininega ministra grofa Panina.
Grof Panin je smel med zajtrkom obveščati carico o dogodkih in ji je mnogokrat prinašal važne vesti, razlagal ji je svoja mnenja o politiki in je sprejemal njena povelja.
Prejšnja leta je grof Panin redkokdaj prišel v Carskoje selo, letos pa se je skoraj zaljubil v caričin dvorec, tako zelo mu je ugajal. Zdelo se je, da je tudi on težko prenašal petrograjski zrak, ko je žgalo solnce tako neusmiljeno po strehah palač in po tlaku, je prihajal vsak dan v svoji kočiji, ki sta jo vozila dva iskra in lepa konja v Carskoje selo.
Toda tudi to je imelo svoj vzrok.
Za vse, kar je Panin delal, je imel razloge.
Neprestano je hotel biti na dvoru, da bi mogel braniti in zaščiti Aleksandra Potemkina.
Ministru Paninu ni ušlo, da je Orlova stranka v pričakovanju dvignila svojo glavo, opazil je, da je tudi major Platon Subov našel na dyoru svoje privržence in da je ta mladi pustolovec sklenil, da bo strmoglavil Potemkina z njegove višine in da bi rad postal caričin miljenec.
Zdelo se je da se minister Panin za te dogodke sploh ni zme: nil, njegova okolica je mislila.
Romanovi še do nedavnega vladali Rusiji.
Ta Paninova doza je bila darilo ruske carice Elizabete svojemu ministru Bestuševu.
Ko je minister Bestušev padel v nemilost in ko so mu vzeli vsa posestva in carske darove, se je vrnila tudi ta doza v caričino lastnino. To dozo je pozneje carica Katarina darovala ministru Paninu.
Ta doza je imela dvojni pokrov.
O tem pa carica ni imela niti pojma.
Zadostoval je samo pritisk na tajno pero in izginil je prvi pokrovček pod katerim se je zasvetil majhen košček papirja, ki je bil namenjen tistemu, kateremu je grof Panin ponudil cigarete.
— Če je grof Panin imel torej !
Dvorjanik je v glasno hvalil lepo doz , ^ val prekrasne rubine, s mi je bila doza	, igbil
tro vzel iz nje listek, ki
namenjen.	^ js
Ifebij tnsnutkcrr
vedela cela stranka- o

morala'
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Gran dsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite'
To je povest treh vnukov slovenskega Izseljenca v Ameriki.
VJVmVJ
ra govoriti in kar je J rica na vsak način
(Dalje prihodnp)
Mi popravljamo
vseh izdelkov, dalje put ne predmete in	J,e
and Service at Beas ces — Radio Tubes o '
KREMZAR &
Radio and
6518 St. Clair
' C#4
Vstavite se v gos
Ijana" na Veliki J
ski razstav«.
iezef
Millions prefer it t®
mayonnciis®
m
)lDina^

k9im O*
C4>/'
# Miracle Whip is inp^ j
cious! The time-honor	J
ents of mayonnaise comt"*, ■ ioned boiled dressing ^Vjven : in a new, skillful long, thorough	ideal '
dkds
the ^
beater th Good j^OU^C«pin» j	with ■
NORGE
ONLY IN THE PLUS VALUE OF
BEFRIGEBATieV
* Part of the pha rafaa la Norge ia the phu ocAd-mAhig powor of the RntUrtnc. It h able to make more cotd than yoall ever need, ia mknpl# k construction, smooth in operation, uses hardly Kxy curitiit, it almost everlartinc. Bjr actual test, the Rolktar hm-proves with oae.
The extreme rffictfucy and dependablsness of the RoDabor is the baas of saving in boA food and refiigeratida. RoSater Refrigeration enables Norv* owners to savs up to $11 ■ mcoth.
THE ROLLATOfl...
Sm»»lb, taty, roUinf p»tptr pr^widn
i—msti Ua rmrrmil.
-1
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO

Afltoboi"
before you Bu^
• Whea3W«l*^
yon expert It
ct qak4

*«1 II«
BP poWW" ^ ^
Am GNO(C


SUPERIOR HOME SUPPL^ 6401-05 Superior Ave.