Deželni zbor. V seji dne 29. aprila so vsprejeli na znanje pt>ročilo dež. odbora o tem, kaj je storil dež. odbor za to, da se prepreči vvažanje laških vin: ničesar ni 1110gel doseči. Zatem se je dovolilo, naj se napravi na vinarski šoli pri Mariboru sadjarsko in vinarsko poskuševališče. Da se napravi, za to je treba 8000 gld., ki jih plača dežela in 2000 gld., katere plača država; da se pa pjskuševališče vzdržuje, treba bode 3500 gld. deželi in 1200 gld. državi vsako leto šteti. Ali bode toliko vredno, kar bode storilo poskuševališče za deželo? Co se bode toliko nemškutarilo v njem, kakor se v vinarski šoli, potem bode težko kaj koristi za slov. ljudstvo. Okrajne bolniške blagajnice so nova naredba, ali ee so za delavce dobre, jako sitne so za tistn, ki morajo plačevati va-nje in kaže se, da je treba postavo o njih spremeniti. To potrebo so tudi v dež. zboru pripoznali, toda dolga je še pot do spremembe! V naši deželi je 45 takih blagajnic in 46 zadružnih, 44 pa jih vzdržuje ali kako društvo ali kaka tovarna. Dne 1. maja so dovolili 2000 gld. podpore tistim posestnikom v treh nemških dolinicah, katerim je dne 9. in 10. septembra 1892 naredila povodenj veliko škodo. — Občini Aigen se je dovolilo pobirati 90 % občinske doklade; to so pač velike doklade! Mesto Ljubno sme pa naložiti davek na dac pri pivu in žganji. Profesorji na c. kr. vseučilišči so prosili, naj se sopet napravi dež. najdenišnica. Za sedaj še ne bode nič, mogoče pa, če dež. odbor poizve kaj za tako napravo. Pri seji dne 2. maja so sklepali o vravnavanji rek, ces. namestnik je odgovoril na vprašanje poslanca Morre, čemu se ne prodaja na kmetih, kjer ni lekaren, živinska sol pri zanesljivih trgoveih: o tej reči, pravi namestnik, je posvetovanje pri dež. zdravniškem svetu, ali nič še ni gotovega. Nato so odobrili račun dež. zbora za leto 1891. Tudi se je izrekla želja, naj se kliče dež. zbor na delo vsako leto, najbolje v decembru. Sklenili so tudi, naj se napravi nova uradnija za dež. statistiko t. j. za štetje ljudij, živine, dolgov itd. Za-njo bode treba 4000 gld. na leto. Zadnja seja je bila dne 3. maja. V njej je ces. namestnik odgovoril na vprašanje po-slanca dr. Dečka, glede na volitve v okr. bolniško blagajnico v Gelji ter je rekel, da je razpis mestnega urada v Gelji preklical, ker se ne ujeinlje s postavo. Oj Celjske nemškutarije! Potem so naglo vsprejeli nekaj poročil dež. odbora ter predlog dr. Heilsberga, naj se napravi deželna banka, kakor jo imajo v Pragi in Brnu. Posl. dr. Kienzel je pred agal, naj se izročijo vse prošnje, kolikor jih dež. zbor ni uslišal, dež. odboru, naj stori z njimi, kakor priporočuje dotični odsek dež. zbora. Vsi so bili zadovoljni s tem, samo dr. Starkel se je potegnil za prošnjo »Siidmarke«, poslanec Jerman pa ga je zavrnil in tako je ostala »Siidmark« na cedilu. Dež. glavar, grof VVurmbrandt je nato sklenil zborovanje in poslanei so razšli, vsak v svojo domovino.