Inserati se sprejemajo in vel j Čl tristopna vrsta: 8 kr., že bp tiska lkrat, 12 „ „ >> „ - »i 16 „ „ „ „ 3 II Pri večkratnem tiskanji se aena primerno »manjša. Rokopisi •e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgn h. št. 16. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . • 6 ., — n za četrt leta . ■ 2 ,, 50 M*. PolititBi lisi n slovenski narod. V administraciji velja: Za celo leto . . 8 'gl.' 40. kr.. za pol leta . ,, «0 „ »a četrt leta . . 2 lO -„ V Ljnbljani na dom velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek . četrtek in saboto. V 9 k naročevanju na Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ pol leta 4 „ 50 - tt n « četrt leta 2 30 „ „ en mesec „ 80 V administraciji sprejemati • Za celo leto.....8 gl. 40 kr.; „ pol leta.....4 „ 20 „ „ četrt leta.....2 ,, 10 „ „ en mesec.....— « ™ « posamezne številke . . . — „ " » To pošti: Za celo leto.....10 gl. - kr.; „ pol leta.....5 >i — >■< „ četrt leta.....2 „ 50 „ „ en mesec.....— » 90 „ posamezne številke 8 „ Gg. bogoslovci in študentje plačajo le po lovico naročnine. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postamveisungen). Vredništvo. Govor poslanca tireutcrja pri razgovoru o državnem proračunu. (Konec.) Ne le s tem, da se grozne številke postavijo v proračun, timveč tudi z drugimi faktori se mora cesarstvo zdravo in krepko ohraniti. Imenujte mi le enega politikarja starih časov, kteri ne bi bil te vere, da se ne da noben red med ljudmi sezidati drugače nego na podlagi vere. Grške svobodne države So zato žugale bogoskrunstvu s smrtno kaznijo (nemir na levi), ker so bile prepričane, da z bogo-tajstvom se tudi temelji ajdovske države spod-kopljejo. In če se vam to čudno zdi, so to ravno oni narodi, kteri veljajo za izgledne glede vsake omike, vsakega napredka. Ne ob-sojujte mene, obsodite grški narod, ki je celo v sveto vojsko se spustil s Fokejci, ki so se predrznih oropati deliiški tempelj, ne obsojujte mene, obsodite areopag (sodišče) klasičnih (staroslavnih) Aten, ki je celo otroka obsodil k smrti, ki se je podstopil nespodobno pobrati na tleh kinč, kteri je padel nekemu bogu z glave. (Dobro! dobro! na desni) Tako, gospoda moja, je sodilo ne le krščanstvo, tako je sodil tudi oni narod po oni postavi, ki je bila tudi ajdom v srce vpisana. In če beremo, kar je celo očak (patrijareh) nevere, Voltaire, oznanoval, je tudi on prisiljen izreči isto sodbo. , Govorite in pišite o državni ustavi, karkoli se vam zdi; Če pa hočete vladati trg, morate spraviti verova-nj; ako ne, se mi bodo vsak knez in vsi njegovi svetovalci zdeli divje zveri, ki bi me snedle, če bi naletel na-nje, kadar so lačne." (Pohvala na desni, veselost na levi). Temu pridruži se drugi, ta je sv. Avguštin: ..Kraljestvo brez pravice in brez vere je podobno jami tolovajev." Ne morem se zdržati, gospoda moja, da ne bi izrekel: Tega izreka sv. Avguština sem se zadnjič, 14 novembra, spominjal, ko je častiti poslanec pl. Scharschmied izgovoril pomenljivo, pa žalibog resnično besedo, rekoč: ,,Gospoda moja! Male delničarje treba varovati zmote; mali delničar naj ve, da se zoper veliki kapital ne more napenjati, to se pravi: Mala ribica je le zato na svetu, da jo velika požie - in tolovajska jama, gospoda moja, tudi ne bo daleč. (Veselost.) Mislijo, da se to kar po postavi da nadomestiti. Ali, gospoda moja, postave delati — to je prav lahko; če jih pa vzdignete od posvečenih tal vesti, potem postave ne veljajo nič, škoda za papir! Francozi so s\oje dni pač tudi postave delali; od 1. julija 1789 do 20. avgusta 1795 so skovali 1547 postav (daljša veselost), in kaj je bil potem nasledek, tega postavodajanja, po kterem so tako rekoč celo dete v povojih nadzorovali? Kaj li je bil nasledek tega? Vsi veste, gospoda moja, da je nekega dne najstrašneji triuog pobral krvavo risalo in zapisal na oskrunjene vrata tempeljna: „Je najviše bitje in duša neumrjoča." Če se dalje prašam, kaj se ne morebiti samo v Avstriji, ampak kaj se zdaj mnogotero po svetu godi, in če se bolj natanko prašam, je li morda kak državni red vzrok naši denarni nesreči, moram reči: Državni red sam na sebi ni prvi vzrok molzenja ljudstva, pač pa bo lakomnost po denarji marsikak državni red zahtevati morala kot naravno potrebno sredstvo, da izpelje ta namen izmolzenja. Ta materijalizem pa, gospoda moja, mora, da doseže svoje namene, neobhodno centralizacijo v svoji službi imeti in da si jo ohrani, ne sme in ne bo — kakor nas uči naša poslednja zgodovina s svojim chabrusom - bal se nobenih žrtev. Zakaj to? Treba mu najprej polja za po-skušnjo, mora najprej s tem. da reče narodom „Vsa vaša pravna pisma, če so tudi z mnogimi prisegami umrlih knezev potrjena, niso nič ko plesnjivi pergamenti" — privaditi ljudi, da postanejo gluhi in trdosrČni zoper klic sile zavoljo prehvaljene pravice po kraljevinah in deželah; navaditi se mora ljudi na to, da dobijo zoper klic sile žaljene katoliške vesti trdovratno, neobčutljivo srce (pohvala na desni); Podlistek* O umetnem obrazovenji sv. mučencev. (Dalje in koncc.) Da bode podoba zares umetna, ki nas gine in pretrese, ob enem pa s tolažbo in neko nebeško zadovoljnostjo napolni srce, mora nam umetnik naslikati mučenca tako, da vidimo, kako njegova človeška narava trpi in čuti trpljenje, a kako se viša nadnaravna moč v njem, kako se prosti njegov duh bori zoper silo čutov, in v hudi borbi zmagovito brani svojo neodvisnost in svobodo. Pa kako ob enem izraziti ta dva tako nasprotna principa, občutljivo naravo in prostega duha? To je vprašanje; da si ga rešimo, premislimo sledeče: Kedar kaj posebnega in nenavadnega raz-draži in razburi človeško čutje, zapazimo na človeku dvojne prikazni. Trvič take, ki so mu lastne samo kot naravnemu bitju, ktere v vsem le naravne postave, naravni nagib ubogajo, in čez ktere njegova prosta volja ni gospodar. Da nam, postavim, kterikrat srce začne močneje biti, da nam sapa zastane, da nas rudečica oblije, vse to se ne zgodi, ker hočemo, ampak samo od sebe, po naravnih postavah; in prosta volja nič ne more zoper to. Pa tudi drugi deli našega telesa, ktere ima navadno prosta vol,a v svojej oblasti, ča.sih ne čakajo njene določbe. I!oko gibljem, kakor hočem, a če neprevidno kaj vročega pošlatam, bom nehote jo umaknil. Čez glas tudi volja gospoduje; a kdor bi videl koga nagloma spodrsniti se v kako brezdno, bi gotovo v prvem strahu kar nevedoma kako vskliknil. Ilazun teh iu enakih prikazni pri človeku so pa drugič tudi take, ktere ima človek tudi v stanu razburjenosti in strasti v svojej oblasti, ali ktere njegova prosta volja vsikdar lahko ali zabrani, ako bi tudi po naravnih postavah hotele, ali pa prouzroči, ko bi po naravnih postavah ne imele nastopiti, tedaj prikazni, ki so ali nasproti naravnemu nagibu, ali se vsaj iz naravnega nagiba razlagati ne morejo. Ako me kdo razžali in mi krivico stori, naganja me narava, da bi se zmaščeval nad njim. A v mojej moči je ta nagib zadušiti. In ako to res storim, ter se mu pokažem prijaznega in morda krivico še z dobroto poplačam, ne morem tega razlagati iz naravnega nagiba, marveč moram sklepati na višo moč, ki je v meni, na moč, ki je čez naravo in njeno poželenje. — Kakor so prve vrste prikazni delo naravnega nagiba, tako so prikazni druge vrste delo proste volje. V prvih se toraj kaže narava in v drugih duh. Zdaj vemo, kako je mogoče umetniku ob ob enem izraziti trpečo naravo in prostega, čez trpljenje zmagonosnega duha. V onih prikaznih , čez ktere gospoduje samo človeška narava, in kterih volja ali nikdar ali vsaj v tem slučaji ne more imeti v svojej oblasti, toraj — ako se smem tako izraziti: v živalskem delu telesa —, naj se krepko in živo izrazi trpljenje. Vsi tisti deli pa, ki se morejo odtegniti slepej moči naravnega nagiba, ktere ima prosta volja v oblasti, naj ne kažejo trpljenja, ampak mir in nekaka svoboda naj bo rr.z- navaditi se mora ljudi na to, da se Jakobova lestva nove svobode, kakor jo je postavil Wil-dauer (veselost), potisne v katoliška srca mater in očetov po Tirolik; navaditi je treba ljudi nato, dazgube pravicoljubje (pohvala na desni, klici na levi: oho! oho!), — potem še le, ko bodo plesnjivi pergameuti stolčeni, potem so ljudje bolj vstrojeni, da tudi ki c sile ogolju. fanih preslišijo in da pri vsej siromasčini in tarnanji tisočerih vničenih bitij vendar srečno žive z ono delnico, ki je pisana na zadnjo srajco ogoljufanega delničarja. Treba je, da ta materijalizem polje molzenja in denarno-ropuega obdelovanja čedalje bolj in bolj razširja, zato mora razdjati središče dežel in narodov, da nima nobenega zadržka, da tako veliki kapital, kar se tiče spri denja, na dalje in široko ne pusti nobenega nasprotnika več do besede. Potem mora v taki postavi skrbeti za to, da oni, kteri so najbolj potrebni, da bi se jim na prste gledalo, dobe nadzorstvo čez denarne zadeve v roke (dobro ! na desni); še le potem si more ohraniti plen in ga obdržati. Tedaj ne rečem: centralizacija, gospoda moja, je to! Pravim pa: Materijalizem naše dobe je, ki mora centralizacijo v svojo službo vzeti, da prikliče tiste dogodbe, ktere mi vsi obžalujemo in na ktere bodo naši potomci še mislili. (Pohvala na desni, veselost na levi). Nasledki že vidno prihajajo. Kako so pred nekoliko leti Madjari v svoji ponosnosti z li-beralismom v Avstriji zvezo sklenili? Na tej strani so od nas 70"/o tirjali, na svoji strani pa so rekli, da bodo nad tem pomagali ravno tiste narode ob tla tiščati, ki so za njihovo svobodo največ sočutja kazali. (Pohvala na desni). A ta zveza že se na videz razdira. Morda mi kmalo ne bomo imeli nič od njihovega denarja, pa tudi — to upam od Boga — nič več slišati, da tukajšnjemu liberalizmu pomagajo tlač.ti našo svobodo, kar se je do zdaj godilo. Tako nam je upati, da cislajtanskim narodom bo enkrat vendar ne le znani peštanski „Morgenstern" (jutranja zvezda, danica), ampak polno solnce svobode se pokazalo. (Dobro! na desni.) Gospoda moja! Jaz res nisem tu stopil zato, češ, da bi od tega sistema česa pričakoval. Centralizacija ne more, ker je siamešk brat plutokracije (vlade bogastva), je z velikim kapitalom preveč zraščena in zato pred vlado tega bratovskega para za narode avstrijanjske nobene svobode mogoče n;. Toda eno reč dam gospodom še premisliti in to je svarilna beseda, ki jo je izgovoril tudi oče domovine, ki jo je izgovoril Cicero, in ta je za vse čase pomenljiva prerokova beseda. Klical je tistim, ki imajo vladati državo: „Qui parti civium consulunt, partem autem negligunt" — kdor le za eno stranko v državi skrbi, druge pa zanemarja — „rem perniciosam in civitatem inducunt, diseordiam ac seditio-nem!" (Pohvala na desni). Kdor le za eno stranko v državi skrbi, druge pa zanemarja, če ne celo preganja, ta vpelje pogubljivo stvar v državo, razpor in punt! Razpor imamo, žalibog, in Bog naj vbrani, da tudi druzega ne bo, kajti, gospoda moja, za mirne čase je vsaka ustava dobra dovolj. Bach je s svojim birokratičniin absolutizmom deset let mirno vladal, kaj pa se je zgodilo potem, ko je prvi top na meji našega cesarstva počil? Bilo je njegove slave konec, in pomislite: „Danes meni, jutri tebi," premislite, da je temelj države avstrijske še isti, kakor je rekel veliki cesar: „Justitia regnorom fuu-damentum." Jaz pa sklepam z opombo : pomislite dobro besedo, ktero je izgovoril ta veliki govornik stare dobe slovesno; niso ga ubogali in nasledek je bil propad rimskega cesarstva. Jaz vas tedaj še enkrat opominjam: Kdor le za eno stranko pri tem v državi skrbi iu druge zanemarja, prinese pogubljiv sistem v državo, „discordia et seditio." Ne precenite moči tako potrpežljivih avstrijskih narodov! (Dobro! dobro! na desui). Ne nakladajte jim vendar leto za letom novih bremen! Saj ste zapeli zmagovalne popevke, da imate vendar enkrat ustavo, in zdaj ste že pri tem, da bi v tako važnih točkah ustavo zopet premenili, ker vam ne da dosti pripomočkov, da bi narode avsrij-ske trpinčili. (Dobro, dobro! in ploskanje na desni, — živahen ugovor na levi.) Še enkrat vas opominjam — in tega se boste morda o žalostnim času spominjali — da z besedo, ki pride iz odkritega, poštenega in domoljubnega srca, da celo s svarečimi besedami ajda se v tej zbornici ne more nič opraviti, pohvala in ploskanje na desni) predpisanih delavskih bolniških blagajnic napravijo delavske zbornice, ki naj vladi razodevajo želje delavcev in naj za nje tudi delajo razsodnije. Volilna pravica pa, kakoršno imajo kupčijske zbornice, naj se delavskim vsaj za zdaj še ne dovoli. Ta predlog je bil sprejet. Tudi je odbor predlagal vpeljati tovarniške nadzornike. Baron Kiibeck je nasvetoval, da naj vlada pri spremembi obrtnijskega reda skrajša delavni čas za otroke in mlado žen-stvo, da naj se gleda na zdravje, pri velikih tovarnah naj se tudi napravijo šole, omenjeni nadzorniki pa naj čujejo, da se bode to izvršilo. Tudi to je bilo sprejeto. 18. t. m. je imela zbornica poslancev zadnjo sejo. Minister Stremajer je odgovoril na interpelacijo o prena-redbi bogoslovskih fakultet, ter rekel, da zarad pomanjkanja duhovnov se to zdaj še ne more zgoditi, ampak se mora še počakati, da bodo zboljšani dohodki. Pri obravnavi dnevnega reda ste bile 2 češke volitvi in pa velikih posestnikov zgornje-avstrijskih zavržene. Odbor je predlagal, da naj se volitve zgornje-avstrijskega velikega posestva potrdije tudi vlada je to želela ter izrekla, da posestniki duhovskih posestev imajo volilno pravico, pa po živahni debati je zmagala Ilerbstova stranka proti vladi s 120 glasovi proti 116. — Gosposka zbornicica je imela 19. t. m. sejo ter rešila budget in 3 manjše postave. Na koncu seje pa je knez Auersperg naznanil, da državni (?) tega (Živahna Politični pregled. V Ljubljani 21. decembra. Avstrijske dežele. £Si-ž<»*iai xhor je 17. t. m. obravnaval peticijo delavskega društva „Volksstimme." Odbor je nasvetoval od vlade zahtevati, da se iz predstojništev po novi obrtnijski postavi zbor bode počival do 20. januarija leta. — V .TI:tri!»oi'ii so bile 18. t. m. dovršene volitve mestnega odbora. Skoro vsi prejšni nemško-liberalni svetovalci so zopet voljeni. Tržaško c. kr. deželno namestništvo je z odlokom 30. novembra t. 1. št. 13342 (v slovenskem jeziku) dovolilo politično društvo „Kdinost" za tržaško okolico (pri sv. Ivanu) v Videli. Dokler ne bode po društvenih pravilih voljen stalni odbor, oskrbuje opravila osnovalni odbor, kteremu je predsednik gosp. Štefan Nadlišek, deželni poslanec in mestni svetovalec. Novemu društvu želimo najboljši vspeli. \:a Č^Mltem bodo imeli mestca februarja zopet nove volitve za državni, meseca marcija pa za di žilni zbor. Čehi so že čez 20 krat pokazali, da se volitev ne uitrašijo, ter vselej volili ravno tiste može, ves svet vidi in sliši glasni protest, ki se v Čeških volitvah razodeva zoper sedanjo sistemo, le dunajski ustavoverci so slepi in gluhi, ter menijo te disliar- ita čez nje*). 11 tega nasprotja, monije med tem, kar je delo narave in med tem, kar je delo proste volje, sije nam moč in krepost duha, ki se ustavlja naravi, ki se bori zoper njo; in kolikor veča je ta disharmonija, toraj kolikor bolj se kaže na eni strani občutljivost trpljenja, na drugi pa neodvisnost *l Kje in kako da ne ima v posameznih slučajih kazati trpljenje in mir, pokaže umetniku že nekoliko prirojeni genij, zraven pa mu je treba tudi tehtnih študij, ker mora natanko poznati razne dušne stanove, ter vedeti, kak vpliv imajo na telesnost in kako se more to v podobi izraziti. Iz tega se žc vidi, da je tudi rojenemu umetniku treba mnogo in težavnega izobraževanja. Nam, ki podobe le opazujemo, pa zadostuje žc zdravi okus, da če tudi ne znamo posebej povedati, kaj ima ravno podoba izvrstnega ali kaj jej manjka, moremo vendar po vtisu, ki ga itna na našo dušo, splošno soditi njeno vrednost. Vendar nas pa okus prav lahko zapelje, ako ne skrbimo za njegovo izobraževanje. Zato je potrebno nekoliko pečali se s teorijo umetnosti in sploh z lepoznanstvoin, ker sicer bi tud največe umotvore opazovali brez vtisa in pravega vžitka, ker bi nam bistvo njihove uinet-nije veči del skrito ostalo. Pis. in mir, v toliko lepšej luči nam sije iz podobe | sije kreposten in močen duh svobodni duh, kterega pokazati je umetniji namen. — Kako mogočen, kako blagodaren je vpliv tacega pravega umotvora na čuteče srce človeško! Le ozrimo se s pazljivim očesom na umetno podobo prvaka in kralja vsih mučen-cev, Kristusa na križu. Kako nas presune videti, kako živo občuti neskončno trpljenje! Zdi se nam, kakor bi videli v privzdignjenih prsih grozovito utripati njegovo srce, ki toliko, da se tuge ne razpoči. Vdrte strani njegovega telesa nam kažejo, kako v sebi zatira svojo notranjo bolest, kako ga muči od telesnega še hujše dušno trpljenje. Čez obličje je razlita neskončna otožnost in ustnice so, kakor bi jih slišali tožiti čez preveliko bolečino: ,,Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" — Globoko nam ta pogled presune srce: a brž nam nebeška tolažba in nek neskončno osrečevalen čut ozdravi skelečo rano, ko vidimo, kako prostovoljno in iz čiste ljubezni prenaša britko trpljenje, kako mu iz gladkega in jasnega čela kterega vse trpljenje ne more vkloniti, in kako mu žareče oko zaupljivo zre proti nebu, da se nam zdi, kakor bi ga v zavesti častne zmage slišali klicati: ,.Dopolnjeno je! — Oče, v Tvoje roke izročim svojo dušo!" — Zares, nebeška hči prava umetnija! S tem vsklikom končam svoj spisek. Ako more kaj pripomoči k temu, da bomo pri kupovanji podob znali bolje ločiti dobro od slabega, in da bomo uineli više ceniti in z globokejim čutjem opazovati umetne podobe, posebno podobe sv. mučencev, dosegel bode svoj namen. K temu dostavljamo le še željo, da bi bili posebno vsi duhovniki vneti za to, da ostane sv. katoliška cerkev tudi v prihodnje, kar je od nekdaj bila: pokroviteljica in pospešiteljica prave umetuije. Duhovnik, ki se peča z mladino, dostikrat nepričakovano zapazi prekrasne darove in zmožnosti za kako umetnost. Ako najde tako cvetico, naj je ne pusti usahniti med trnjem, ampak naj jo goji in skrbi, da se razvije. Marsiktercga izmed nadarjenih iu enkrat doseči, kar jim je že čez 20 krat spodletelo. — Mladočehi bodo imeli 27. t. m. neko posvetovanje o svoji daljni politiki. Sliši se, da bodo sklenili v državni zbor ne iti. Pa naj sklenejo kar hočejo, češke politike to ne za las premaknilo ne bode. Vnanje države. Grof Ariiini je od sodnije obsojen na 3 mesece v zapor, ker je samolastno pridržal od dr. Munckela sodniji izročena pisma. Obtožbe, daje hotel ta pisina ukrasti, gaje sodnija spoznala nekrivega, tudi se bode vštel 1 mesečni zapor med sodnijskim preiskovanjem. — Hover-beckova resolucija o državnih poslancih je bila Bismatka tako razkačila, da je hotel odstopiti; pa cesar Viljelm temu ni privolil, in Bismark pa tudi minister prava ostaneta v svojih službah. Državni nemški zbor se je ustrašil žu-ganja Bismarkovega, ter je skušal svojo krivico poravnati. Ko je tedaj 18. t. m. poslanec \Vindhorst predlagal, da naj se skrivni izdatki vnanjega ministerstva ne dovolijo, je zbor po nasvetu Benuigsena kanclerju izrekel svoje popolno zaupanje ter s 199 glasovi proti 7l zavrgelWindhorstov predlog. —Paderbortiski škof Martin je 5. januarija p. 1. povabljen v Berolin pred posvetnjaško - cerkveno sodnijo, ki gahoče neki odstaviti!! Bitlška zbornica je Garibaldu dovolila državno podporo, potem pa do 18. januarija p. 1, šla na počitnice. Tin čka vlada od dne do dne odklada razsodbo o umoru Črnogorcev v Podgorici. Dotična komisija vraduje v S kadru, češ, da bi v Podgorici ljudje ne bili še bolj razdraženi, in skon/ nobenih prič niso zaslišali, ker bi shod mnogih ljudi lahko imel slabe nasledke! Zdi so, kakor da bi Turki ne hoteli Črnogorcem dati zadostenja, ker se na skrivnem pripravljajo na vojsko in so na črnogorsko mejo že postavili vojake. Pa Tudi Črnogorci rok križem ne drže; knez Nikica čaka mirnega rešenja dotične zadeve, a če Turška tega ne stori, ji bodo hrabri Črnogorci zopet pokazali, da so še junaki. Izvirni dopisi. % vi c n umi. 14. decembra. (Umetnik g. Koželj) Pri nas se je veliki oltar, ki je že milo po kakem umetniku gledal, po g. Koželju, malarju iz Kamnika, prav lepo prenovil. Omenjeni gospod se je v tem delu pokazal pravega deloma smemo pač reči: slovečih naših slikarjev bi ne imeli, ko bi se ne bili duhovniki prvi za-nje zanimivali. — Duhovnik mora pa tudi sam za-se skrbeti, da se vname za vse lepo in krasno, ter se kolikor more lepozuan-sko izobrazi. Zakaj on ima skrbeti za cerkveno umetnijo; in če tudi materijalni obziri večidel ne pripuščajo, da bi bilo vse najlepše, vendar goreč duhovnik z zdravim okusom in nekoliko umetniškim čutilom tudi z malimi stroški lahko mnogo stori za pravo lepoto in čast božjo, med tem ko se nasprotno brez vsacega lepo-znanskega duha časih veliko večji zneski zavržejo za neokusne naprave. Žalostno bi bilo, ako bi se večkrat moralo reči, kar se je že menda nekod izreklo, ko se jc dovolilo zidanje nove cerkve po predloženem načrtu: „Es wer-den dem Baue der Kirche keine Ilindernisse in den Weg gelegt, aber zu bedauern ist es, dass man in dem 19. Jahrhunderte so wenig asthetischen Sinn zeigt". — „Zidanje cerkve se ne prepoveduje, obžalovati pa je, da se v 19. veku kaže tako malolepoznanskega duha". J. S. mojstra, posebno kar se tiče arhitekture. Če opazujemo oltar s kora ali od velikih vrat, se nam dozdeva, kakor bi bilo vse iz kamna izsekano in vsakteri, ki prvikrat skozi velika vrata v cerkev stopi, misli si pred sabo velikanski mramorni oltar. Komu pa gre ta čast, da se je naša cerkev tako olepšala? — Na to bi bil prav kratek odgovor: Našemu g. župniku, ki so to reč sprožili ter se niso ustrašili stroškov, ktero je to delo stalo. Še nekaj v naši cerkvi pogrešamo, kar k poveličanju božje službe veliko pripomore, namreč: „Dobrih orgelj". Orgije, ki so zdaj na koru, so silno stare in za popravljanje preveč pokvarjene, pa tudi nove orgije bomo kmalo imeli, ker naš g. župnik tudi tega niso prezrli, in že več časa v ta namen darove nabirajo. Ljudje bodo g. župniku za to gotovo hvaležni. ■ I*i«kc. 18. decembra. (Prijazna beseda čč. gg. cerkvenim predstojnikom na Slovenskem. — Koze.) Znano je, da je večina cerkva in farovžev na Sloveuskem zavarovanih pri zavarovalnem društvu „Iliunione adriatica di sicurta", ktero društvo je pri sklepanju po-godeb o zavarovanju obljubovalo vsako leto nekakove svote kot nagrade dotičnim škofij-stvom odrajtovati. Ne vem za gotovo, če seje to zgodilo ali ne, le toliko mi je bilo v novejšem času povedano, da se o onem „obljublje-nem" sedaj ne ve dosti. Ker so bila ona zavarovanja za dobo 10 let vsled podgodeb (polic) sklenjena, in ker večina onih zavarovanj koncem tega meseca poteče, zato bode treba — in tudi dolžnost vsakega skrbnega gospodarja cerkvenih in fa-rovških poslopij je — da, ali ouo zavarovanje ponovi pri gori imenovanem društvu, ali pa se pri kakem drugem društvu zapiše ali zavaruje; sicer bi se znala malomarnost komu očitati. Ali, častiti gospodje cerkveni predstojniki! ako vam je kaj mar — kar ne dvomim — za domače zavode ali naprave, ne boste na dolgo in široko premišljevali, kje in pri kterem društvu bi zavarovali vam v skrb in varstvo izročena poslopja, kajti vsakemu je znano, da imamo v središči Slovenije — v Ljubljani ■ — tak zavod, in banko „Slovenijo", ktera je prva in edina na narodno - gospodarstvenem polji. Zavarujte tedaj pri njej dotična poslopja, in ne polnite žepov naših nasprotnikov, kajti vsa druga zavarovalna društva, izvzetnši .,Slavijo", so v rokah nasprotnikov narodnosti slovenske, kteri si prizadevajo sleherno gibanje in napredek na slovenskem polji v žlici vodo vtopiti. Ali nimamo iz nedavnega časa dovolj izgledov zato? Kajti koliko obrekljivega, lažnjivega in sovražnega pisali so nemčurski listi zoper banko ,,Slovenijo"? Zlasti pa sedaj bodite brez vsakoršne skrbi o kakoršnem koli dvomu o bankinem stanji, ker je v strokovnjaških vodilnih rokah, česar ste se že lahko iz raznih slovenskih časnikov prepričali. In vsak sold, ki ga darujete domačemu zavodu, pripomogel in okrepil bode stanje banke „Slovenije", da doseže svoj gotovo za-željeni namen! A to boste dosegli s tem, da vsa poslopja, kakor že omenjeno, pri njej zavarujete. S tem bodete pa tudi malo po malem našim nasprotnim kričučem usta mašili, ter slednjič bodemo vsi skupaj gotovo svoje zmage veseli, in ponosni na naš prvi in edini domač utrjeni zavod na narodno-gospodarstve-nem polji. Misliti moramo vedno na staro a istinito prislovico: ,,Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palaCa". Konečno naj še omenim, da tukaj na Pivki, zlasti v Zagorji in Knežaku, začele so koze razsajati ; nekteri so tudi že njih žrtva. Bog pomagaj! i Domače novice. Ljubljana, 22. decembra. (Narodne odbornike razrešene kupCijsk* zbornice) je nedavno „Tagblatt" psoval, češ, da so nevedneži in brez „inteligencije." Nemčurski obrtniki ljubljanski so imeli 10. t. m. volitev za poskušnjo, pri kteri so bili izvoljeni gg. Albin Achtschin, P. Polegegg, Korn, F. Bilina, J. Lorenzi, P. Thomann, T. Wernik, C. Tambornino, V. Ilanzel, F. Mally, J. Mathian, F. Debeutz. Človek bi mislili, da to so silni učenjaki, izšolani na kaki višji šoli, pa imeli smo priliko skoro od vsih imenovanih v roke dobiti kako pismo, kak račun, kako spričevalo, se ve da pisano v blaženi nemščini, a taki, da bi „Tagblatt" moral sramovati se take inteligencije. (Vstanova Eleonore bar. Scluceigerjeve) s 300 gld. za ubožne gospodične, ki so z družino Sclnveigerjevo v rodu, in če takih ni, sploh za kako ubožno gospodično ljubljansko, je razpisana. Prošnje se do konca meseca decembra oddajajo pri mestnem magistratu. („TagblattA) je v eni svojih zadnjih številk zopet izpljuval vso svojo jetično sokrico na deputaeijo, ki je bila v nedeljo pri \Yidmannu. To pljuvanje se je vršilo s tako togoto in gnjilim kašljem, da se vidi, kako je razkačen gnjidovi list nad to deputaeijo. Kaj so imeli deželni poslanci opraviti zarad k u p-čijske zbornice pri vladnem načelniku? se grozi ta rokovnjaški list, kakor da ne bi vedel, za kaj tu gre. Kaj so imeli le v volilni komisiji opraviti sami nemškutarji, kterih vrh tega ne eden ui trgovska luč? „Aus Versehen", kakor je vladni načelnik rekel, se to ni zgodilo, sicer bi bili morali vsi slovenski listi, ki so bili do zdaj konfiscirani, „aus Versehen" kon-tiscirani biti in le ,,Tagblatt" bi zabavljati smel le zato, ker ga ,.aus Versehen" nihče ne konfiscira. Mislite, da smo res tako zabiti? Če tedaj zasačimo zajca za grmom in ga hočemo kviško spraviti, pa se ustavi kak „Tag-blatt" ali kdo drugi njegove vrednosti, se vstopi pred grm in vpije jezen in razžaljen: „Saj mi boste vendar verjeli, da za tem grmom ni zajca? Kaj hočete grmu?" Izza grma pa se vidijo zajčja ušesa! Iz vse te zelene togotc pa je videti, kako neprijetno je našim nemčurjem naše poganjanje za pravico, kako jih jezi, da smo Veste-neeku, ki se je boje bahal, da bo Slovence iz vseh političnih odborov spokal, štreno precej zmedli ter pokazali, da nas ni volja pustiti, da bi nam vsak uradniški mladič po glavi hodil. Ne, ne, „Tagblatte", mi nismo glina ali testo, da bi nas vi valjali, kakor bi se vam zdelo iu kakor bi vam bilo najpriležnejši, ter n is enkrat „fletno počikali". Zato te bomo pa, „Tagblatte", še mnogokrat jezili in vselej za tistim grmom zajca iskali, o kterem boš ti trdil, da ga ni za njim. — Vse drugo, kar je ta list, pljuvajo po deputaciji, iz sebe zmetal, je tako ostudno, da res ne moremo pobirati in pregledovati takih stvari, ker se nam gnjusi pred njimi. Le to mu zdaj verjamemo, da ni uraden list, kajti o vladi nikakor še tako slabo ne mislimo, da bi ji bilo treba se prati v tako umazanem listu. Razne reči. — Iluda ura. Iz Trebnja 20. dec. se nam piše: Tako noč, kakoršna je bila nocoj je pač malokdo doživel v mesecu decembru. Bliskalo se je in gromelo, kakor v najhuji uri vročega letnega časa. Ob 11 zvečer je strela \daril>i v zvonik poddružnice sv. Petra v Jezeru ter jabelko na tla vrgla in streho odkrila. Potem. je strela pri ključavnici velikih vrat šinila t/ cerkev, kjer pa ni posebne škode naredila, le okna je skoraj vsa pobila. — Iz Borovnice se nam poroča, da •tam o škandalih železniških vradnikov, kakor je bilo omenjeno v nekem dopisu v predzadnjem „Slovencu", ljudje nič ne vedo, da marveč v lepi zastopnosti živ<5 z gospodi vradniki, ki so jako postrežljivi. Prav tako! — Bralno društvo v Borovnici ima 27. t. m., to je, nedeljo po sv. Štefanu, ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih občni zbor. Program: 1) Predlaganje računa za leto 1874, 2) odobrenje, eventuel prevstrojenje društvenih pravil, 3) posvetovanje zastran naročbe časnikov, 4) volitev novega odbora. V Borovnici 19. decembra 1874. Predsednik. — Srebrni križ za zasluge so cesar podelili občinskemu slugi v Vidmu, Francetu Sobi, ki se je pred nekimi meseci, kakor smo v „ Slovencu" poročali, tako pogumno na krškem mostu boril z nekim tatom, ter od njega bil hudo poškodovan. — Služba poštnega ekspeditorja v Škocijanu pri Krškem je razpisana. Plače dobiva 150 gld ; 40 gld. vradne priklade, in 130 gld. za „pota", ko hodi po trikrat na teden v Mokronog. Prošnje se oddajajo do konca decembra pri poštnem vodstvu v Trstu. — Nova hiša za cestarja na veliki kokrski cesti se bode zidala. Odločeno je za zidarsko delo 1984 gld. 90 kr., za kamnoseško 24 gld., za tesarsko 849 gld., za mizarsko 137 gld. 20 kr., za ključarsko in kovaško 243 gld. 71 kr., za klanfarsko 30 gld. 40 kr., za steklarsko 32 gld. 81 kr., za mazavsko (An-streicher) 45 gld. 30 kr., za lončarsko 24 gld., skupaj 3372 gld. G kr. Delo se ho izročilo tistemu, ki bode pri očitni dražbi 28. decembra od 9—12. ure dopoldne v pisarnici okrajnega glavarstva v Kranji, najmanj za to zahteval. — Nesreča s puško. Neki France Bizjak iz Šujce blizo Ljubljane je v gozdu s tovariši drva sekal. Ko opoldne sede obedo-vajoči krog ognja, pride neki Babnik iz Dobrave z nabito puško, jo sname z rame in buti s kopitom ob tla. Puška se sproži in strel zadene Bizjaka, da je zdaj v smrtni nevarnosti, ali se vsaj dolgo ozdravil ne bo. — Obesil se je pri Šmarijah na Dolenjskem Jože Kraljič. Ko so zdravniki truplo pregledali, so našli v možganih skoro polič vode, znamenje, da ni bil pri pameti. — Dva volka so zopet ustrelili, prvega na polji blizo Ljubljane, drugega v Ponikvah blizo Trebnjega na Dolenjskem. — Zbiratelji starin v j e t i. V Ta-nagri pri Tebih so nedavno vjeli nekoliko nemških in angleških zbirateljev starin. Grška vlada je že zdavnej razglasila, da ne trpi dalje neprestanega ropanja, ki ga počenjajo mnogi tujci izgovarjaje se, da zbirajo starine. To prepoved so občutili omenjeni tujci; nekteri izmed njih so bili sicer zopet izpuščeni, ali sad svojega truda, starogrške sobe in mnoge posode v ceni blizo 40 000 frankov, so morali pustiti grškim vradom. Umrli s«: 15. dec. Jurij Keber, dalavec, 661., za splošno vodenico. 16. dec. Urša Hvala, prodajalka, 72 1., za prsno vodenico. — Marija Mehlis, delavsk otrok, 4 dni, za slabostjo. — Ana Herman, poštnega vradnika hči, 7 1., za vnetjem vratu. 17. dcc. Marijana Erjavec, inšt. reva, 74 1., — in Jožefa Safran, čevljarska vdova, 78 1., obe za oslabljeujem. — Ana Ozimič, zasebnica, 75 1., za spridenjem jeter. 18. dec. Neža Jančar, dclavccva vdova, 54 1., za trebušno vodenico. — Jože Kagnus, sin lira-niln. vradnika, 6 1., — in Emilij Rozman, blagaj. vradnika otrok, 15 mcs., oba za vnetjem vratu. 19. dec. Jože Tomcc, delavec, 61 1., za splošno vodenico. 20. dcc. Anton Murgelj, kondukt. južne žel., 30 1., za možg. mrtvoudom. — Karol Galjut, na-kladavcev otrok, 2 '/2 1., za vnetjem vratu. Ui iiArHlvcnr cene. 19. decembra. Državni fondi, avstrijska papirna renta Denar.; rilago. ______________69 90 ( 70.— renta v srebru ....... 74 70 74.85 Eksekutivne dražbe. 28. dec. 3. Jan. Berdnik-ovo (1300 gl.). — 3. Mat. Oberstar-jevo iz Zlatcnka, obe v Ribnici. — 2. Karol. Fabijani-jeve (65000 gl.) v Ljubljani. 29. dec. 3. Jož. Levstek-ovo iz Sušja (440 gl.) v Ribnici. 30. dec. 3. Mat. Tekavec-evo iz Spod. vasi (1365 gl.) v Ribnici. _ » VI »«SW»i»- OfiiHini' friir 21. decembra. Papirna renta 69 75. — Srebrrs renta 74.85 — I 8601etno državno posojilo 109 65. — Lankine akcije 995 - Kreditne akcije 216. — . — London 110 70. — Srebro 106 10.— Crs kr. cekini ——. — Napoleon 8.90'/,. Podpisani si šteje v čast slavnemu občinstvu naznaniti, da je napravil v Ljubljani zalogo prelepih z oljnatimi barvami tiskanih podob cerkvenega in svetnega pomena. Podobe brez graje in napake v lesenih lepo pozlačenih okvirjih se prodajajo kolikor mogoče po nizki ceni. Ima podoba kako napako, ali če je bila na potu poškodovana, se vzame nazaj brez ugovora, ter se z drugo nadomesti, da se nam le v osmih dneh to naznani. Podobe so vsakoršne velikosti, tedaj pripravne za cerkev, za nizke in visoke sobe. Zato jih priporočamo tudi kakor prav prilične za božična in novoletna da-rila. — Da si zamorejo tudi manj premožni podobe omisliti, ne tirjamo vsega plačila na enkrat, ampak smo zadovoljni z mesečno plačo v osmih obrokih. Zaloga podob je pri gosp. Lndoviku pl. Marchetti-ju, nasproti zvezdnega drevoreda v hiši banke „Slovenije". Srefke (loži) 1854. 1....... 104 75 105 25 „ 1860. 1.. celi..... 109.60 109.90 „ „ 1860. 1., petinke . . . 114.75 115 25 Premijski listi 1864 1.,...... 134.90 135 10 Zemljiščine odveznice. Štajarske po 6%....... Kranjske, koroške in primorske po 6 Ogerske po b*/, ....... Hrvaške in slavonske po 5*/, . . . Sedmogradske po 5'/,..... Delnice (akcije). Nacijonalne banke ...... Unionske banke....... Kreditne akcije....... Nižoavstr. eskoinptue družbe . . . Anglo-avstr. banke.......141 7i Prečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. Tržaške ,. 100 ., k. d. ,. 50 „ ,, «, „ 40 gld. a. v. «« it ii t * 93.60 86 60 77.50 79 75 75 75 997 114 - 94.- 78,-80 15 76.— 9 8 114.25 237.60 237.75 810.— 865.— 143.— Budenske Palmove Palffi-jeve „ 40 , Clary-jeve ,, 40 , St. Genois „ 40 , VVindiscbgriitz-ovo „ 20 , VValdstein-ove „ 40 Srebro in zlato. Ces. cekini ...'.. Napoleonsd'or..... Srebro ....... 167 — 107.- 52.— 25.— 24 — M ■>:, 25 50 22_ 22 50 5.27 891 1 , 105 90 167 50 107.50 51.— 25 50 33.— 25-26.60 26.50 23.50 23 50 5.28 8 92 106.10 ""»fV Ai (67 -2) Ferdinand Rudi- i G. i izdelKi za nk § dr. Tanzerja v Gradcu, .v 1. Antiseptikon-zobna voda, stekle-niča po 1 gld., je najbolj skušeni pri-pomoček zoper gnjilobo zob in zobnega 14 mesa in prežene vsak smrad iz ust. £52 2. Pulcherin-štupazazobe, škatljica (jjj po 80 kr. 3. Pulcherin-pasta za zobe. škaljica ,/H po 80 kr., zvezek 30 kr. Oba izdelka M sta sestavljena iz rastlinskih, popol-notna neškodljivih tvarin, tedaj se rabita fjj lahko v vsaki starosti ter sta izvrstna pripomočka za čednost in ohranjenje zob. Zaloga v Ljubljani pri gosp. Biršicu in E. Mahru, po lekarnah v K a m n i k u, K r a n j i, Lok i, razen tega skoro po vseh mestih Avstrije in Ogrske ter se tudi lahko naroči v vsaki lekarni,