RAZVEDRILO
Zmrznjena senca
nU vU NU
Aleš Mohoriš
/¿v

-> Kadar so vremenske razmere prave (nizka temperatura zraka in tal, primerna vlažnost), nastane cez noc na tleh plast ledenih kristalov - slana. Ce se noc nadaljuje v dovolj topel, jasen dan, se slana stali - pobere jo. V primeru, da tla ostanejo mrzla in je sončna svetloba glavni vir energije za taljenje ledu, lahko nastane senca, kot jo kaže današnja naravoslovna fotografija. Osenceni del tal je pokrit s slano, na obsijanem pa slane ni vec.
Izven zahodnega roba sence ostane ozek pas obsijane slane. Zakaj zahodni rob in kolikšna je širina tega pasu? Zemlja se vrti okoli svoje osi in zato Sonce na videz potuje po nebu od vzhoda proti zahodu. Ustrezno se senca na severni polobli vrti v smeri urinega kazalca in se premika od zahoda proti vzhodu. Od leve sega po sredini v fotografijo senca kamnitega stebra ograje. Dolžino sence ocenimo na 2 m. Nad zgornjim in desnim robom sence poteka kakih 5 cm širok pas obsijane slane. Senca se je s pasu obsijane slane umaknila šele pred kratkim. Sonce se na nebu v eni uri premakne za lok, ki ustreza kotu približno 15°. Hitrost premikanja Sonca po smereh neba (od vzhoda preko juga proti zahodu) pa ni točno 15° na uro, ampak na to hitrost vplivajo tudi geografska širina, letni in dnevni cas - vseeno zaradi preprostosti vzemimo, da se tudi senca obraca za 15° na uro. Kot, ki ob tej poenostavitvi ustreza širini pasu, je približno 5 cm/2 m = 0,03 rad. Senca se za tak kot zasuka v casu 60 min 0,03 rad 180°/15°/n rad = 6 min. Torej, rob sence je segal cez pas slane še pred šestimi minutami.
V šestih minutah vpade s Sonca na kvadratni meter veliko, na soncne žarke pravokotno ploskev nad atmosfero 0,5 MJ energije. Na enako velik, vodoravni del tal pri naši zemljepisni širini vpade ob jutranjem casu le kaka desetina te energije. Manj energije vpade zaradi absorpcije v atmosferi in zaradi kota, pod katerim svetloba vpada. Led, ki tvori slano, absorbira le kako desetino te energije. Torej je za taljenje ledu v slani na voljo kakih 5 kJ za kvadratni meter. Talilna toplota ledu je 334 kJ/kg in na kvadratnem metru tal se v šestih minutah stali nekaj deset gramov ledu, kar bi ustrezalo nekaj stotin milimetrov debeli kompaktni plasti ledu. Slana pa ne prekriva tal v enakomerno debeli plasti ampak v množici drobnih kristalckov, med katerimi je zrak in zato so kristalcki tudi dosti daljši od te ocenjene debeline ledu.
_ XXX
www.dmfa-zaloznistvo.si

PRESEK 43 (2015/2016)5
31