II. tečaj y četertik 27. grudna. ^.list. 1849. y II. -polovice. Sobieski, kralj poljski, pride Dunaju na pomoč. ^fjurke uči mahomedanska vera, da je velik zaslužek pri Bogu, keršansko vero zatirati, turško pa razširjati. Toraj so se Turki nekdaj s kristjani toliko bojevali. Leta 1683 prilomastijo iz tega namena tudi v naše cesarstvo. Naravnost proti Dunaju derd. Cesar Leopold to zašlišativ pobegne v Line in 6000 Du-najčanov i« mesta. Štajarska vojska se dobro brani kraj Mure, Krajnci zaslonijo Radgono," Salo % Bur-gavo i. t. d. Iz Gradca in ravnic pa beži vse v gore. Turški veliki vezir Kara Mustafa prigromi res s 200.000 Turki pred Dunaj, in ga obsede. Bilo je sicer v mestu 12000 cesarskih vojšakov in 7000 mestnjanov in odrašenih učencev za brambo, ali vendar jim je zavoljo tolikega veršela Turkov od sile predla. Turki delajo po naročilu kralja francozkega Ljudevita XIV. in streljajo na mesto tako strahotno, da bi se bilo moralo naj manj v 10 dnevih podati. Že en del obzidja s strelnim prahom raznesd. Ko so pa Dunajčani že v naj večji stiski, glej, kar pride vsled. papeževe prošnje na pomoč kralj polj- 202 ski Jovan (Janez) Sobieski z 12000 konjiki in 3000 pešci. Dospe na goro Pleš fKahlenberg) blizo Dunaja, in_da zajetemu mestu svoj prihod s streljanjem na znanje. Sobieski, združen z Dragotinom V., vojvodom Lotrinškim, plane zdaj kot naj hujši vihar nad Turčina, in ga prisili, da jo mora spred Dunaja z veliko zgubo popihati. Kara Mustafa jo potegne ponoči, popustivši vojaško denarnico, veliko orožja, šotorov in dosti drugih dragih reči. Med temi je bilo tudi turško naj večje bandero, ki ga v Dunajski orož-nici, kjer vojaško orožje hranijo, še dan današnji lahko vidiš. Tako tudi dolgo, težko verigo, ki so jo bili Turki prek Donave razpeli, privažanje živeža zabra-niti. Našli so tudi na turškem ležišu dosti kave ali kofeta. Za dva dni se verne cesar iz Linca; ali nihče se ne ogleda nL njega, le kralja Sobieskega in vojvoda Lotrinškega se je vse goreče veselilo. Neki pridigar je začel pridigo od tega preobladanja s temi besedami: En človek je bil od Boga poslan, in temu je bilo ime Janez.*} Jovan Sobieski je bil v taki časti, da so ga vsi knezi, vojvodi in drugi vikši radosti objemali in poljubovali, in vsa vojska je kričala: „Naš pridni kralj!" Dunajčani pa so ga svojega odresenika imenovali. — Kara Mustafa je neprenehoma bežal. Pri Beligradu pa je vjet in obešen. Sobieski Turčine dalje sledi in jih pri Ostro-goni (Gran) na Ogerskem z vojvodom Lotrinškim tako nažge, da jih 2000 na mestu ostane. Naši potem ne mirujejo, dokler bežečega Turčina iz naših dežel popolnoma ne iztirajo. j. Navratil. Kratek popis sveta. (Konec.) IT. Amerika. Na drugi strani zemlje je novi svet, kjer ljudje rav- *) Y Krempeljnovi dogodiviini žtajerslce zemlje «lr, 189. 203 no pod nami stojijo, noge k nam molijo in imajo noč, kadar je pri nas dan. — Amerika je otok, velik svet, ki ga je Krištof Kolomb v Idtu 1492 najdel. Razdeli se v gorno severno, in v spodno južno Ameriko. V starih dobravah še divjaki živijo; najdeš pa tudi Vsih narodov in jezikov ljudi, belih in černih, naj več pa rudečkasto-rujavih. Angleži, Francozi, Španci in Portugalci imajo tam svoje 'dežele, naj več je pa samosvojih der-žav. Tam so velike gore in naj večje Vode. Zemlja je rodovitna, ki rodi vsega zadosti. Iz Amerike so tudi v naše kraje dosfi novih reci prinesli, p: podzemlice ali krompir, tobak i. t. d. Tam jo zadosti bogastva, pa tudi ubo- štva. V. Avstralia. Avstralia, naj pozneje najden novi svet, ki ima veliko otokov v južnih straneh morja. Ljudi je večidel divjih, pa tudi hudodelce pošiljajo v tiste kraje na delo. Imenitnija morja. Vse te velike in daljne kraje suhe zemlje še večje morje obdaja. Morja je 3, suhe zemlje pa le 1 del. Naj poglavituiši kosi morja so: ' 1. Severno^ mrazno ali ledeno morje, krog Rusije ino Norvegie, kjer je skoraj večen led. 2. Ju&no mrazno morje za Ameriko. 3. Večerno, Atlantiško morje, med Evropo, Ameriko in Afriko. 4. Julerno morje med Ameriko in Azio. 5. Indiansko morje med Azio, Ameriko in Avstralio. Nam naj.bliže je sinje ali jadransko morje, ki se Tersta in Benetk derži. Po tem je srednje morje} med Evropo, Azio in Afriko. Cerno ali južuo morje stoji za turškim in rusovskim, v ktero naše vode tečejo. Posebniše reke in jezera. Posebniše reke po svetu so: V Azii Evfrat, Tiger, Gibon. Med temi rekaini *in Vodo „Fizon", ki jo je o velikem potopu blezo kakšna gora zasula, se bere, da je bil časni raj (paradiž;, — v Afriki in sicer v Egiptu re- 204 ka jN"L]a znana, jz svetg fcgadovjne, — veka Amnconska, 70 ur. široka i. t. ,d.j^ — v, JEvropi Donava, ki teče iz Nemškega memo Dunaja po Og^rskem na Turško, — Ani-ža po ,gornji Avstrji^ — Laba po peskem, — Mura po gornjem Stajarskem, — Drava po Koroškem in Stajarskem, -~ Sava po Krajnskem in Horvaškpin, — Kopa po krajnsko-horyaški meji in po Horvaškem. Znameuitna jezera, sp: Blatno na Ogerskem, Cirk-niško na Krajnskem, ki včasi vsahne in trava zraste, da jo. kose, pa iznenadi zopet iz podzemeljskih, jam privre in veliko rib in divjih rac sabo priplavi. Tudi Bleško jezero, na Krajnskem zavoljo kaj l,epe okolice daleč okrog sluje. ________ Kako so stari Slovani pisali? (Z doklado pisa staroslovanskega.) ___j. Glagrolitica. Stari Slovani so umeli pisati, še preden so bili — bodi Bogu potožeuo — v več kosov razcepljeni. To spri-č.uje beseda „pisati", ki jo pri vsih Slovanih najdeš. *) Ko bi se bili te umetnosti kasneje naučili, bi je gotovo vsi enako ne imenovali. Beseda „pisati" pa je nekdaj pomenila, kar zdaj „nialati't ali „barvati." Se pravimo: pisana ruta, pisan robec, to je ruta ali robec različne boje ali barve (farbe). — Iz tega se sprevidi, da so stari Slovani, kakor vsi drugi narodi, iz početka svoje misli s podobami aH obrazi zaznamovali. Postavim, ako so hoteli zaznamovati: „pri tej skali je neki človek s konja padel", — so narisali na skalo konja in človeka poleg konjevih nog ležečega. Ali s podobami se ne dado misli natanjko zaznamovati. Postavim, kako da je bilo tistemu človeku ime, s podobami niso mogli zapisati. Ljudje so tedaj modrovali in modrovali, ter so poslednjič za vsaki glas posebno znamenje (čerko) znašli. Slovani na tem kraju Donave vi- *) Po slovensko pisal!) ilirsko pisati, rusko pisat', iiesko p sati, poljsko pis a$. L05j dijo tako abecedo pri omikanih, sosedih Gerkih. Dopade se jim. Jo posnamejo in nekoliko čerk pridenejo. Ker so s to abecedo lahko vse natanjko zapisovali,- kakor se govori, soji rekli glagolitica, to je govoreča.*) (Poglej glagol iti co y dokladi). Kakor mi pff pervih treh vse čerke z eno besedo imenujemo abecedo, so jo ime* novali star j Slovani azbnko po pervih dveh —A z, Boga ali Buki —, list, na. kterera so pisali, pa pw drugi čer-ki bukvico." **) Glagolitica ja nastala blezo peto ali šesto stoletje, po Kristusu. Pravijo, da je glagolitico sveti Hje?o-nim znašel. Masne bukve naših sorodnih staroverskih, bratov rimske cerkve na Horvaškem in v Dalmacii so še dan današnji z glagolitico v staroslovanskem jezika natisnjene. V Ljubljani ima neki gospod dvoje take bukve. Ene so že 318 let stare. Cirilica. Deveto stoletje po Kristusu sta prišla iz Carigrada dva duhovna brata, sv. Ciril***) in Metod, Slovane na zdajnem Moravskem, Ceskem, Slovenskem, i. t. d. ker-šanske vere učit, Ona nista le^ožje službe v slovanskem jeziku opravljala, ampak Slovane tudi brati in pisati učila. Ker se jima pa glagolitica preokorna vidi, sp-stavi sv. Ciril iz gerške in latinske abecede novo. Samq dve, tri glagolitiške čerke priderži, nekoliko pa svojih pristavi. — In po tem svetem možu, aposteljnu našem, se imenuje ta abeceda cirilica. (Poglej j° .v dokladi.) Nekteri pa so te misli, da sta sv. Ciril in Metod to abecedo od Macedonskih Slovanov sabo prinesla. — Ker je bila tudi cirilica bolj omikanim kasuejih ča* sov še preokorna, sq jo bolj in bolj lepšali in za hitropis tudi pisne čerke znajdli. Naj zadnji jo je popravil serbski pisatelj Vuk Stefanovic, ki na Dunaju živi, in je pre- •) Govorili, po staroslovansko glagolati- Od tod glagol (Zeilivorl). **) Ali bi toraj ne smeli zdaj reči bukvica teki i ki je ptuja beseda? ***) O se*dobi mu je bilo prav za prav ime Konšt atin, oez pet leto potem pa, ko je bil za škofa blagoslovljen, je dobil ime : „Ciril," 206 lepe pesmi serbskega naroda na svetlo dal. (Poglej cirilico popravljeno- natisno in pisno.) Prav lična je že. S cirilico pišejo še dan današnji naši sorodni bratje vztočne cerkve, *) namreč: Serblji, Bulgarci, Rusi in Ru-sini ali mali Rusi. T.udi njih bukve za očitno službo božjo so s cirilico v staroslovanskem jeziku natisnjene. Z glagolitico se samo še bukve za božjo službo natiskujejo. Slavni Dobro vski jo je terdil, daje cirilica stari-ja od glagolitice, naš učeni rojak Kopitar pa je dokazal, da je glagolitica vsaj 300 let starija, če ne sta-rija, pa vsaj ne mlajša od cirilice. Pri vsem tem pa je cirilica zdaj bolj razprostranjena. Preserčni učenci slovenski! prosite svoje pridne učenike, da vas je po abecedi v današnji dokladi nauče. Kmalo bodete znali brati in pisati. Dobiček vam je že znan. Cirilica v dokladi je zato v cirilskem redu spisana, da bo zamogel tisti, ki ima kak serbski ali ruski slovnik, po njej brez zamude vsako čerko najti. Kako v človeku kerv teče. Po eni žili teče kerv iz serca v pljuča, po štirih iz pljuč nazaj v serce; po eni iz serca po vsem drugem životu in po dveh iz celiga života nazaj v serije. To je dvojni okrogli tek kervi **) v človeku, kadar je po rojstvu dihati začel. Eno in krajšo okroglo pot Stori kerv iz desnega serčnega predalčka skozi pljuča in v levi preddvorček serca zopet nazaj. Drugo in daljšo pot pa stori iz levega predalčka po vsem životu in v desni preddvorček zopet nazaj. Kar je človek jedi in pijače povžil in tudi to, kar je* skozi kožo v se" potegnil, pride s kervjo zmešano po dveh velikih životnih privod-nidah najpred v desni preddvorček sefca, in od tod v •—r \ t — 'T r *) Slovani vztočne, vzhodne ali gerslcc cerkve se ločijo v veri od rimske ali zahodne cerkve samo v tem, da oni verujejo, da sveti duh izhaja samo iz Boga očeta, mi pa, da izhaja iz Boga očeta iu sina. „Zgodnja Danica" v '»8 1. 4819 pravi: „Smc se reži, da ločitev je vež po imenu, kakor po resnici." *¦) Kreislauf de« Blutes, 20? desni predalček; iz tega pa gre po pljučni odvodnici v pljuča, kjer se čerua kerv*) z zračnim kisli-* cem pomeša in po tčm "takem še le porud^či. Tako o-življena in vrudečena kerv tčče po štirih pij učnih privod-nicah**) v levi preddvorček serca nazaj, Iz tega pri-* de v levi predalček, in od tod po naj večji te les rii odvodnici***) na vse" kraje celiga trupla', ki se iž nje rede. Naj bo koža ali meso, kost ali kita, možgani, želodec, čeva, ali kar koli si bodi, vse, kar'je živega v truplu, serka to kerv in živi od nje. Kolikorkrat se tedaj serce1 skerči ali vdari, pahne kerv, ki je med tem po pri-vodnicah va-nj pirtekla, po odvodnicah v pljuča in v ves život. Tak vda rek se občuti v sercu in pd vsih odvodnih žilah celiga života, to sepravi: serce ali žila bije: Kolikor mlajši je človek, toliko hitreje teče kerv po žilah, toraj je število posameznih vdarkov serca in žil razločno. Pri novorojenem detetu se šteje v eni minuti 130 do 140 vdarkov, pri eno leto starem 120 do 130; pri 2 letih 100 do 110; pri 3 letih 90 do 100; pri 7 letih' 85 do 90; pri 14 letih 80 do 85; pri odrašenein človeku 70 do 80; pri starih ljudeh po 60 do 70 vdarkov. Pri ženskih in bolj občutljivih ljudeh sploh serce hitreje bije. V boleznih pa še hitreje. CPo Vertpvc. Kem.) Božično koledovanje v Metliki. Božični večer, to je zvečer pred božičem je v Metliki ta, navada: Po štiri mladenči se zbero in nosijo od hiše do hiše Betlehem. Tako pravijo štirovoglati hišici, srednji skrinjici podobni, ki se spred odpira. Ko pod hišno okno pridejo^ Betlehem odpro, proti hiši obernejo in lepo sveto pesem od Kristusovega rojstva zapojejo. V Betlehem u pa je Jezušek v jaslicah. Sveti Jožef in Marija, voliček in osliček, vse iz lesa, se pred jaslicami vidijo, llazun teh podob je še veliko drugih lesenih, prav lično izrezanih. Skozi dno pa so klinčki prepeljani, da jih štiri *) Venoses Blot. — **) Langenblutadern. —•» i 'i " •") Aorta. 203 mfadenči vbrand prepevaje premikajo. Tukaj hese žena Jezušku v dar dve tri kurice, tam na rami mož belo jag-i njiče$ tukaj pije možiček iz četurice,, tam kuje kovač na. naklice, pleza deček na drevesice. Se več takih premakljivih možičkov se vidi v pozlačeni skrinjici. 'Z nepopis-Ijivim veseljem spremljajo otroci kolednike in ogledujejo vedični krasne, tako rekoč žive podobice. Koledniki dobivajo mnogoverstne dar6ve; ki jih poslednjič med saboj razdele*. j. jy. Slovniške besede slovenske slovnice. (Konec.) Besednaizpeljava (Wortforschung), besednisklad, ali besedna zlaga LWortfiigung), besedni red (Wort-folge), besede priterdivne in zanikavne (bejahende und verneinende Worter), besede pomanjsavne in po-vekšavne (Verkleinerungs - und Ver