Uradni vestnik Leto: XXXI Ptuj, 17. avgusta 1995 Številka: 22 VSEBINA OBČINA ORMOŽ 91. Poslovnik občinskega sveta občine Ormož 92. Ugotovitev o izvolitvi člana Občinskega sveta v občini Ormož 91. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 73/93 in št. 57/94)je Občinski svet Ormož na seji, dne 31.07.1995 sprejel POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA ORMOŽ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta Ormož (v nadaljnjem besedilu: sveta) ter uresničevanje pravic in dolžnosti občinskih svetnic in svetnikov (v nadaljnjem besedilu: svetnikov). 2. člen Vprašanja organizacije in načina dela sveta in njegovih delovnih teles, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali z drugim aktom sveta v skladu s tem poslovnikom. Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in razlogih za to obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje, razen, če tega ne more storiti zaradi višje sile. 3. člen Svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Občine Ormož, okrog grba je napis, ki se glasi: Občina Ormož/Občinski svet. Sedež občinskega sveta je v Ormožu. II. KONSTITUIRANJE SVETA 4. člen Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik sveta. Do izvolitve novega predsednika sveta vodi sejo najstarejši član sveta, ki lahko za to pooblasti drugega svetnika. 5. člen Svet izvoli na prvi seji na predlog strankarskih klubov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.Do ustanovitve strankarskih klubov se šteje, da sestavljajo posamezne strankarske klube vsi svetniki, ki so bili izvoljeni v svet z istoimenskih list, in svetniki, ki so bili izvoljeni z list volil-cev, na podlagi poročila občinske volilne komisije. 6. člen Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije, potrdila o izvolitvi svetnikov in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list. 7. člen Mandate svetnikov potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list. Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloči posebej. Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri svetu oziroma občinski volilni komisiji. Po potrditvi mandatov svet na svoji prvi seji izvoli predsednika in podpredsednika sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 8. člen Svet se konstituira, ko so potrjeni mandati večine njegovih članov. Tedaj tudi preneha mandat prejšnjega sveta. 9. člen Svet praviloma v 30 dneh po konstituiranju ustanovi odbore in druga delovna telesa in izvoli sekretarja sveta. III. PRA VICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV 1.Splošne določbe 10. člen Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, z zakonom, odloki sveta in s tem poslovnikom. 11. člen Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima svetnik pravico ustanoviti skupaj z drugimi svetniki strankarski klub, se včlaniti in v njem enakopravno sodelovati. 12. člen Svetnik ima pravico in dožnost, da se izreče, v katerih odborih in drugih delovnih telesih sveta želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji strankarskega kluba, katerega član je. Če svetnik ni član nobenega strankarskega kluba, sporoči to izjavo predsedniku komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 13. člen Svetnik ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej delovnih teles, katerih član je. Če se udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njem razpravlja le po sklepu odbora oziroma delovnega telesa, nima pa pravice glasovati. 14. člen Svetnik ima pravico zahtevati od župana oziroma občinskega urada in delovnih teles sveta obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za opravljanje njegove funkcije. 15. člen Svetniki imajo pravico do povračila stroškov za opravljanje funkcije v skladu z zakonom. 2. Vprašanja in pobude 16. člen Na redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov. Pri določitvi dnevnega reda se določi časovna omejitev obravnave. Svet lahko odloči, da bo vprašanja in pobude svetnikov obravnaval na posebni seji. Svetnik mora prijaviti vprašanje ali pobudo sekretarju sveta najkasneje do začetka seje, na kateri se obravnavajo vprašanja in pobude. 17. člen Vprašanje mora biti kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni. 18. člen Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji sveta navzoča župan ali tajnik občinske uprave. Če je župan opravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča tajnik. 19. člen Svetnik ima pravico postaviti vprašanje občinskemu uradu. Svetnik lahko postavi vprašanje pisno ali ustno na seji sveta. Ustno zastavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute. Predsednik sveta mora pisno vprašanje takoj poslati občinskemu uradu. 20. člen Če je vprašanje postavljeno pisno, mora občinski urad odgovoriti nanj pisno praviloma na prvi naslednji seji. Na ustno vprašanje mora občinski urad praviloma odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanje odgovoriti praviloma pisno na prvi naslednji seji. Odgovor praviloma ne sme trajati več kot 5 minut. Potem, ko je svetnik na svoje ustno vprašanje na seji dobil odgovor, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati več kot dve minuti. 21. člen Predsednik sveta odgovor občinskega urada na pisno vprašanje takoj pošlje svetniku, ki je postavil vprašanje, in z njim seznani vse svetnike. Potem, ko je svetnik dobil odgovor na svoje pisno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko pisno ali ustno na prvi naslednji seji sveta. 22. člen Svetnik ima pravico dati pobudo občinskemu uradu za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. Pobudo lahko da pisno ali ustno na seji sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot tri minute. Pisno pobudo predloži svetnik predsedniku sveta, ta pa z njo takoj seznani druge svetnike. 23. člen Če se pobuda nanaša na delo sveta, jo mora ta takoj obravnavati. V. SEJE SVETA 1 .Sklicevanje sej 24. člen Seje sveta sklicuje predsednik sveta. Predsednik sveta mora sklicati sejo na obrazloženo zahtevo župana, odbora sveta, nadzornega odbora ali najmanj četrtine svetnikov. 25. člen Svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje se sklicujejo vsak mesec, razen v času počitnic, ki trajajo od 30. julija do 10. septembra, in sicer praviloma zadnji teden v mesecu. Sklic seje s predlogom dnevnega reda in z gradivom za sejo mora biti vročen članom sveta najkasneje sedem dni pred sejo. Izredna seja se skliče za obravnavanje nujnih zadev in odločanje o njih, kadar ni pogoja za redno sejo. Gradivo za izredno sejo mora biti vročeno članom sveta s sklicem izredne seje. Po sklepu občinskega sveta se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh. 26. člen Sklic seje in gradivo se pošlje tudi predsednikom strank, zastopanih v svetu, krajevnim skupnostim in predstavniku občine v Državnem svetu. Novinarjem se gradivo dodeli pred pričetkom seje. Sklic seje in dnevni red se objavita na oglasni deski občine. 27. člen Predlog dnevnega reda seje sveta določi predsednik sveta. V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom. 28. člen Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku, kakor je določen v 25. členu. Dnevni red izredne seje lahko predlaga tudi na sami seji. Gradivo za izredno sejo se lahko predloži svetnikom tudi na sami seji. Izredno sejo sveta mora predsednik sveta sklicati na zahtevo župana. Če sveta v sedmih dneh od prejema pisne zahteve župana za sklic izredne seje te ne skliče, jo lahko skliče župan. 29. člen Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo, razen če z večino glasov vseh svetnikov ne odloči drugače. 2.Predsedovanje in udeležba na seji 30.člen Seji sveta predseduje predsednik sveta ali podpredsednik po pooblastilu predsednika sveta. 31. člen Svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta in sodelujejo pri delu in odločanju na njih. 32. člen Strankarski klubi sev 15 dneh po konstituiranju sveta dogovorijo za stalen sedežni red svetnikov v dvorani. 33. člen Seje sveta se lahko udeležijo povabljene osebe. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu s predpisi. 3.Pot ek seje 34. člen Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed svetnikov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet, kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji. 35. člen Svet na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. O zadevah, za katere župan ali delovno telo predlagata, da se umaknejo z dnevnega reda, se glasuje brez razprave. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje župan, tudi če ni sam predlagatelj razširitve. Svet lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje odbor oziroma delovno telo občinskega sveta. O predlogih iz drugega odstavka tega člena razprava ni mogoča. O njih lahko sporočijo svetu stališča predstavniki strankarskih klubov. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več kot 3 minute. Po predstavitvi lahko predlagatelj razširitve v največ 3 minutah dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega reda. Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. 36. člen Po sprejetju dnevnega reda svet najprej odloči o sprejemu sklepov prejšnje seje. Svetnik lahko da pripombo pri pregledu sklepov in zahteva, da se pregled sklepov ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev odloči svet brez razprave. Predsedujoči ugotovi, da je sprejet pregled, o katerem ni bilo pripomb ali pregled sklepov, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen. 37. člen Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. 38. člen Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev. Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene svet. Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobi besedo najprej župan, če občinski urad ni predlagatelj, nato po/očevalci odborov in delovnih teles in predstavniki poslanskih skupin. Zatem dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. 39. člen Prijave k razpravi je treba vložiti pri sekretarju sveta pred pričetkom razprave. Ko je vrstni red vnaprej priglašenih raz-pravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas, vendar ne manj kot 3 minute. Razpravljala se vrstijo po vrstnem redu prijave. V primeru, da gre za repliko, dobi raz-pravljalec besedo takoj. 40. člen Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Odvzemu besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave in brez obrazločitve. 41. člen Razprave svetnikov in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno. Svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo svetnika odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot 5 minut. Odločitev o omejitvi razprave sprejme svet pred začetkom razprave. 42. člen Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor svetnika ne sme trajati več kot 5 minut. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o vprašanju brez razprave. Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute. 43. člen Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov. 44. člen Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta in določi, kdaj se bo nadaljevalo. Predsedujoči prekine delo sveta, če to zahte- va strankarski klub zaradi posvetovanja v klubu. Predsedujoči prekine delo sveta, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenje odborov ali delovnih teles oziroma urada, in v drugih primerih, kadar tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča. 45. člen Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. 4.Vzdrževanj e reda na seji 46. člen Za red na seji sveta skrbi predsedujoči. 47. člen Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. 48. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: * opomin, * odvzem besede, * odstranitev s seje ali z dela seje. 49. člen Opomin se lahko izreče občinskemu funkcionarju in zaposlenim v občinski upravi, če govorijo, čeprav jim predsedujoči ni dal besede, če segajo govorniku v besedo ali če na kak drug način kršijo red na seji in določbe tega poslovnika. 50. člen Odvzem besede se lahko izreče občinskemu funkcionarju in zaposlenim v občinski upravi, če s svojim govorom na seji kršijo red in določbe tega poslovnika, pa so bili na tej seji že dvakrat opominjeni, naj spoštujejo red in določbe tega poslovnika. 51. člen Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče občinskemu funkcionarju, razen županu in zaposlenim v občinski upravi, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo sveta. 52. člen Občinski funkcionar in delavec občinske uprave, ki jima je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, morata takoj zapustiti dvorano. Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje. Občinski funkcionar in delavec občinske uprave, ki jima je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vložita ugovor na svet. Le ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji. 53. člen Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. S.Odločanje 54. člen Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh svetnikov. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh svetnikov. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v dvorani. 55. člen Za vodenje udeležbe na seji svetnikov na seji skrbi sekretar sveta. Odsotnost vseh svetnikov posameznega strankarskega kluba lahko predstavnik strankarskega kluba na seji obrazloži. 56. člen Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost. 57. člen Svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov, kadar ni z zakonom, s statutom ali s tem poslovnikom določena drugačna večina. SS.člen Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je to določeno z zakonom, s statutom ali s tem poslovnikom. Svet lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje tudi v drugih primerih. 59. člen Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Pred glasovanjem ima svetnik pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev glasu ne sme trajati več kot 3 minute. O postopkovnih vprašanjih odloča svet takoj, brez razprave. 60. člen Javno glasovanje se opravi z dvigovanjem rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsedujočega ali najmanj četrtine svetnikov. Glasuje se z dvigovanjem rok. Predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti njemu. Svetniki se izrečejo tako, da dvignejo roko. 61. člen Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, sekretar sveta kliče svetnika po seznamu, vsak svetnik pa se izreče z besedo "za" ali "proti". Predsedujoči ponovi ime in priimek svetnika in njegovo izjavo oziroma ugotovi, da je odsoten. Sekretar sveta zapiše svetnikovo izjavo ali njegovo odstonost pri njegovem imenu in priimku na seznamu. Če se na podlagi števila opredeljenih glasov ugotovi, da seja ni sklepčna, se glasovanje prekine. 62. člen Če svetnik ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog predsedujočega. 63. člen Predsedujoči po vsakem opravljenem glaso- vanju ugotovi in objavi izid glasovanja. Predlog je sprejet, če je zanj glasovala predpisana večina svetnikov. Če o predlogu predpisana večina svetnikov ne glasuje, se šteje, da o predlogu ni bila sprejeta odločitev. V tem primeru se predlog lahko ponovno obravnava. 64. člen Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se natisne 26 glasovnic. Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom sveta. 65. člen Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev "za" in "proti". Na dnu glasovnice je beseda "za" na desni, beseda "proti" pa na levi strani. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo "za" ali besedo "proti". Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve. 66. člen Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo sekretarja sveta in štirih svetnikov, ki jih izvoli svet na predlog predsedujočega. Svetnikom se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Predsedujoči ali svetnik, ki mu pomaga pri izvedbi glasovanja, izroči svetniku glasovnico, sekretar sveta pa označi pri imenu in priimku svetnika v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Svetnik nato odide v prostor, v katerem se glasuje. Ko izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico. Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje. 67. člen Ko je glasovanje končano, se predsedujoči in svetniki, ki so mu pomagali pri izvedbi glasovanja, ter sekretar sveta, umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, prešte-jejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben omot, ki ga zapečatijo. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni. Ugotovitev izida glasovanja obsega; * število razdeljenih glasovnic, * število oddanih glasovnic, * število neveljavnih glasovnic, * število veljavnih glasovnic, * število glasov "za" in število glasov " proti" oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati, * ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen. O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči iz prvega odstavka tega člena. Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji sveta. 6.Zapi$nik seje 68. člen O delu na seji sveta se pišeta zapisnik in pregled sklepov. Pregled sklepov obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Vsak svetnik ima pravico zahtevati, da se njegovo ločeno mnenje vnese v pregled sklepov. Sprejeti pregled sklepov podpišeta predsedujoči in sekretar sveta. Za pregled sklepov skrbi sekretar sveta. 69.člen O delu na seji sveta se vodi dobesedni zapisnik (magnetogram seje). Ta zapisnik se na zahtevo izroči svetnikom, predlagateljem in županu. Vsak govornik ima pred objavo pravico pregledati zapisnik iz prejšnjega odstavka in pravico do redakcijskih popravkov svojega govora na seji sveta. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomu odloči o dopustnosti popravka predsednik sveta. Pregled zapisov potrdi govornik s podpisom. O delu na seji, ki je zaprta za javnost, se vodijo dobesedni zapisnik in avdio-video zapisi, če svet ne odloči drugače. Vpogled v takšne zapise imajo zgolj svetniki. Glede pregleda in popravkov takšnih zapisov se uporablja določba drugega odstavka tega člena. 70.člen Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave določi svet s posebnim aktom. 71. člen Svetniki imajo pravico vpogleda v spise in v gradivo, ki se hranijo v pristojnih službah sveta in njegovih odborih in delovnih telesih. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebujejo podatke osebne narave, je dopusten le svetnikom, na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v takšne spise in gradivo imajo lahko tudi druge osebe, vendar le z dovoljenjem predsednika sveta in svetnika, na katerega se ti podatki nanašajo. 72. člen Izvirniki odlokov in drugih aktov in vse gradivo, ki jih je oblikoval ali obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu občine. Tam se hranijo tudi dobesedni zapisi (magnetogrami) sej sveta, odborov in drugih delovnih teles, magnetofonski in avdio-video zapisi sej ter drugo gradivo. Gradivo iz prvega odstavka se hrani najmanj do izteka mandata sveta. O nadaljnjem hranjenju se izdajo natančnejša navodila. VI. PROGRAMIRANJE DELA SVETA, ODBOROV IN DELOVNIH TELES 73. člen Predsednik sveta pripravi okvirni program dela sveta za posamezno leto po posvetu z županom in s strankarskimi klubi. Odbori in delovna telesa oblikujejo in medsebojno usklajujejo svoje programe v skladu s programom dela občinskega sveta. VII JPREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK IN SEKRETAR OBČINSKEGA SVETA 74. člen Svet ima predsednika, ki predstavlja svet, vodi njegovo delo in sklicuje seje. Svet ima podpredsednika, ki pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja določene naloge iz njegovega področja. Svet ima sekretarja, ki opravlja strokovne, organizacijske in administrativne naloge za svet. III. STRANKARSKI KLUBI 75. člen Svetniki se imajo pravico povezovati v strankarske klube. Svetnik je lahko član le enega strankarskega kluba. 76. člen Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, imajo pravico ustanoviti le en strankarski klub. Položaj strankarskega kluba imajo tudi svetniki , ki so bili izvoljeni z list volilcev, ne glede na število. 77. člen Strankarski klub iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko ustanovita najmanj dva svetnika. Svetniki ustanovijo strankarski klub najkasneje v 8 dneh po konstituiranju sveta, vodja strankarskega kluba obvesti o ustanovitvi strankarskega kluba predsednika sveta in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi. 78. člen Vodja strankarskega kluba obvesti predsednika sveta o morebitnih spremembah števila članov strankarskega kluba v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži predsedniku sveta njihove podpisane pristopne izjave. Ustanovljenemu strankarskemu klubu se zagotavljajo možnosti za delovanje - sorazmerno s številom poslancev. IX. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA 1.Splošne določbe 79. člen Delovna telesa v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja teh predlogov. Člane delovnih teles izvoli svet izmed svojih članov in občanov, če zakon ne določa drugače. O izvolitvi članov delovnih teles se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta in so podpisali pisno soglasje h kandidaturi. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani. Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov delovnih teles, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu. 50. člen Člani delovnih teles so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov sveta. Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine, se na isti seji volijo člani delovnih teles posamično na podlagi javnega glasovanja. Če tudi na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov. 51. člen Delovno telo ima predsednika, k izvolitvi katerega da soglasje svet. 82. člen Delovna telesa sveta so stalni odbori sveta in komisije sveta. 2.0dbori sveta 83. člen Svet s statutom ustanovi stalne odbore in predpiše njihovo delovno področje. Število članov odborov sveta se predpiše s sklepom sveta. 3.Komisije sveta 84. člen Svet s sklepom ustanovi stalne in začasne komisije. Svet ima naslednje stalne komisije: * komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, * statutarno komisijo, * komisijo za vloge in pritožbe, * komisijo za odlikovanja in priznanja in * volilno komisijo. SS.člen Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima naslednje pristojnosti: * obravnava vprašanja iz pristojnosti sveta, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami,opravlja razpis oziroma kandidacijski postopek, če tako določa zakon, odlok ali kak drug akt občinskega sveta, in v primerih, ko je občinski svet pristojen za imenovanje, pa predpis ne določa pristojnosti za razpis ali kandidacijski postopek, * pripravlja predloge za izvolitev oziroma imenovanja ter razrešitev, če za to ni predpisan drugačen postopek, * opravlja naloge, ki so potrebne za ugotav-lanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, * opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon, statut občine, ta poslovnik in drugi akti občinskega sveta. 86. člen Statutarna komisija: * spremlja uresničevanje poslovnika in statuta sveta, * daje predloge za razlago statuta in poslovnika, * obravnava in daje predloge za spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika, * na zahtevo sveta predlaga pravna mnenja, * opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom. 87. člen Komisija za vloge in pritožbe ima naslednje pristojnosti: * obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih in pri njih ukrepa, da rešijo zadeve po veljavnih predpisih, in o tem obvešča vlagatelja oziroma pritožnika, * proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih občani pošiljajo svetu in delovnim telesom, ter ugotavlja vzroke zanje, * opravlja druge zadeve, določene z zakonom in s tem poslovnikom. 88. člen Komisija za odlikovanja in priznanja ima naslednje pristojnosti: * zbira predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah, * daje mnenja in predloge za podelitev priznanj, odlikovanj in nagrad občine Ormož. 89. člen Stalne komisije sveta imajo največ pet članov. 90. člen Volilna komisija opravlja naloge, določene z zakonom. 4.Naloge delovnih teles in način dela 91. člen Seje delovnega telesa se sklicujejo po potrebi. Seja se mora sklicati na zahtevo predsednika sveta najkasneje v treh dneh, sicer jo lahko sliče predsednik sveta sam. Predsednik delovnega telesa mora poslati poročilo predsedniku sveta najkasneje 10 dni pred sejo sveta. Delovno telo izmed svojih članov določi poročevalca na seji sveta, ki bo predstavil poročilo delovnega telesa, navedel razloge za sprejeta mnenja in predloge ter povzel glavne dileme iz razprave. 92. člen Predsednik delovnega telesa sklicuje in vodi seje in izvaja sklepe delovnega telesa. Seja delovnega telesa se ne more sklicati, ko zaseda svet, razen če ta ne odloči drugače. Glede vzdrževanja reda na seji delovnega telesa, izrekanja disciplinskih ukrepov in načina dela delovnih teles se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na delovanje sveta. 93. člen Predsednik delovnega telesa določa dnevni red in dan redne seje, razen če ni o tem delovno telo odločilo na prejšnji seji. 94. člen Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je udeležuje več kot polovica članov. Vsak član lahko zahteva ugotavljanje sklepčnosti. Seja se lahko tudi ob nesklepčnosti nadaljuje z obravnavo vprašanj, o katerih se ne odloča. Na seji delovnega telesa sodeluje sekretar sveta. 95. člen Glasovanje v delovnem telesu je javno. Sklep je sprejet z večino opredeljenih glasov. O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik. Seje delovnih teles so praviloma odprte za javnost. Delovno telo lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost. 1.Splošne določbe o aktih 96. člen Svet sprejema planske akte občine, odloke, odločbe, proračun občine, rebalans proračuna, zaključni račun, sklepe, stališča in druge akte, določene z zakonom, s statutom in z drugimi akti sveta. 97. člen Svet z mnenji opredeljuje politiko do obravnavanih zadev in daje pobude za izvajanje politike in izvrševanje aktov sveta. 98. člen Odloke in druge akte, sklepe, stališča in mnenja, ki jih sprejema svet, podpisuje njegov predsednik. Sklepe delovnih teles, ki jih ta sprejemajo pri svojem delu, podpisujejo njihovi predsedniki. 99. člen Na izvirnike odlokov in drugih aktov sveta se da pečat sveta, izvirniki odlokov in aktov se hranijo v skladu z določili tega poslovnika. Odloki in drugi akti sveta se objavljajo v glasilu občine. Odloki in drugi akti sveta se posredujejo županu v sedmih dneh po sprejetju. 100. člen Odloki in drugi akti sveta začnejo veljati osmi dan po objavi, razen če sami ne določijo drugače. 2. Postopek za sprejemanje odlokov 101. člen Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan ali pet odstotkov volilcev v občini. Predlog odloka vsebuje naslov odloka, uvod, jedilo členov in obrazložitev. Uvod vsebuje razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta. 102. člen Predlagatelj odloka določi svojega predstavnika, ki sodeluje na razpravah v odborih in na sejah sveta.- 103. člen Če župan ni predlagatelj, se vključi v obravnavo predloga odloka tako, da v razpravi v pristojnem odboru poda stališče občinske uprave. 104. člen Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu najkasneje 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. 105. člen Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah, razen o odloku o zaključnem računu, ki se obravnava po enofaznem postopku. V prvi obravnavi se razrpavlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih, načelih in poglavitvnih rešitvah predloga odloka. V prvi obravnavi lahko svet: * odloči, da se pedlog odloka ne sprejme, * sprejme stališča in pripombe, ki jih mora upoštevati predlagatelj pri spremembi predloga za drugo obravnavo ali odloči, da je predlog primeren za sprejem. Če svet odloči, da je predlog primeren za sprejem brez sprememb, takoj preide k drugi obravnavi. 106. člen Predlagatelj mora pred drugo obravnavo pripraviti dopolnjen oz. sprememnjen predlog ob upoševanju stališč in pripomb iz prve obravnave. V drugi obravnavi se razpravlja in glasuje o vsakem členu odloka posebej, nato pa še o naslovu odloka in o odloku v celoti. Svet lahko odloči, da se združi razprava in glasovanje o več členih. 107. člen Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine in naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Uporabo hitrega postopka lahko predlagajo predlagatelj odloka, člani sveta ali župan tudi kadar niso predlagatelji odloka. 108. člen Amandmaje je mogoče predlagati v drugi obravnavi. Amandmaje lahko predlaga vsak član sveta, matično delovno telo, župan in skupina volilcev, ki je predlagatelj. Amandma se pošlje predsedniku najkasneje deset dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.Predsed-nik sveta takoj posreduje amandma županu in občinski upravi. Amandma mora biti predložen članom sveta najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Na sami seji sveta lahko predlaga amandma najmanj četrtina članov sveta, pred glasovanjem poda mnenje o amandmaju občinska uprava. Predlagatelj odloka in župan, kadar ni predlagatelj odloka, lahko dajeta amandmaje do konca obravnave predloga odloka. 2.Sprejem drugih aktov sveta 109. člen Drugi akti sveta, ki niso odloki, se praviloma sprejemajo in obravnavajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja odloka tako, da se združita prva in druga faza postopka. Odločbe, sklepi in stališča se lahko obravnavajo in sprejemajo po tistih določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek obravnavanja predloga odloka. XI. REFERENDUM 110. člen Svet lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom ali s statutom občine, razpiše referendum. Referendum se razpiše na način, določen v zakonu. X//. VOLITVE IN IMENOVANJA 111. člen 1.Splošne določbe Volitve funkcionarjev, ki jih po ustavi in zakonu ter statutu občine voli svet, se opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon ne določa drugače. Predstavnik predlagatelja kandidature ima pravico pred začetkom volitev obrazložiti predlog kandidature. 112. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Če se glasuje za kandidata ali proti njemu oziroma za listo kandidatov ali proti njej, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali "proti". Na dnu glasovnice je beseda "za" na desni strani, beseda "proti" pa na levi strani. 113. člen Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina svetnikov, ki so oddali veljavne glasovnice, če zakon in ta poslovnik glede posameznih volitev ne določata drugače. IH.člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa pri glasovanju nobeden ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če dobi pri prvem glasovanju več kandidatov enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu. Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kan- didata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. 115. člen Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 2. Volitve predsednika in podpredsednikov sveta 116. člen Kandidature za predsednika in podpredsednika sveta lahko vloži v pisni obliki skupina najmanj četrtine članov sveta. Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobil zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Predsednik sveta je razrešen z izvolitvijo novega predsednika. Glasuje se tajno. 3.Imenovanje članov delovnih teles 117. člen Člane delovnih teles imenuje svet izmed svojih članov in občanov, razen če zakon ne določa drugače. O imenovanju članov se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagale poslanske skupine. Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov delovnega telesa, imajo prednost kandidati, ki so jih predlagale različne poslanske skupine, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo v občinskem svetu. Ne glede na to mora biti na listo uvrščen vsaj en kandidat izmed občanov, razen če ni to v nasprotju z zakonom. HS.člen Člani delovnega telesa so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov sveta. Če kandidatna lista^ ni dobila potrebne večine, se na isti seji imenujejo člani delovnega telesa na podlagi javnega glasovanja. Če tudi na ta način niso imenovani vsi člani delovnega telesa, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. Če tudi na način iz prejšnega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo gle’de manjkajočih članov. Člani delovnega telesa izmed sebe izvolijo predsednika delovnega telesa. K izvolitvi predsednika delovnega telesa daje soglasje svet. 119. člen Glede imenovanja in delovanja nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo delovanje delovnih teles sveta. 4.Postopek za razrešitev 120. člen Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli ali imenuje na podlagi statuta ali tega poslovnika tako, da hkrati voli ali imenuje novega funkcionarja. XIV. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA 121. člen Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti samostojno in je v skladu z zakonom najvišji organ odločanja občine. V okviru svojih pristojnosti daje tudi mnenja k predlogom župana in občinskega urada. XV. JAVNOST DELA 122. člen Svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. 123. člen Splošni in posamični akti sveta se objavljajo na način, določen v statutu občine. 124. člen Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo sveta, ki so zaupne narave. Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi. Svetnik javnosti ne sme sporočati podatkov iz dokumentov in gradiv, ki so zaupne narave. 125. člen Svet lahko sklene, da bosta določena seja ali del seje sveta potekala brez navzočnosti javnosti. 126. člen Predstavniki javnih občil imajo pravico biti navzoči na sejah sveta ter obveščati javnost o njegovem delu. Svet lahko sklene, da so predstavniki javnih občil lahko navzoči na seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, pri čemer smejo predstavniki javnih občil dajati v javnost le tista obvestila, za katera tako sklene svet. Le-ta lahko sklene tudi, da se smejo takšna obvestila dati v javnost šele po preteku določenega časa. Svet lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti predstavnikov javnih občil. 127. člen Predstavnikom javnih občil so na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, glasila in druge publikacije, ki jih izdaja svet. 128. člen Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna občila. Uradno obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti predstavnikov javnih občil. Svet lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih. Besedilo uradnega obvestila določi predsednik sveta v sodelovanju s strankarskimi klubi.. XVI. RAZLAGA POSLOVNIKA 129 člen Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči. Zunaj seje daje razlago poslovnika statutarna komisija, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje. Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala statutarna komisija, odloči svet. XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 130. člen Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik sveta, z dne 16.01.1995. 131. člen Ta poslovnih začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: Ormož, dne 31.07.1995 Predsednik Občinskega sveta Alojz Sok s. r. 92. Občinska volilna komisija na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) in 37. a in 37. b člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 14/95) objavlja UGOTOVITEV o izvolitvi člana Občinskega sveta v občini Ormož 1. Volilna komisija je ugotovila, da je Cirilu Mešku, roj. 01. 05. 1943, stanujočemu v La-honcih 6, prenehal mandat člana občinskega sveta. 2. Mandat je prišel na naslednjega kandidata iz liste Slovenskih krščanskih demokratov in Zelenih Slovenije v volilni enoti 1. V občinski svet je izvoljen: Mirko CVETKO, roj. 16. 07. 1966, stanujoč Pršetinci 2. Številka: 10800-0039/95 Ormož, dne 02. 08. 1995 Predsednik Občinske volilne komisije Valter Vindiš s. r. Uradni vestnik občin Ormož in P1u| Izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga pre|mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj: Zavod Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6. Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Franc Potočnik. Sedež uredništva: Ptuj, Mestni trg 1. Tiska GZP Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.