Abbonamento postale gruppo 2/50% - Tednik / settimanale - Poste Italiane Spa - Spedizione in abb. postale - 45% - art.2 comma 20/b Legge 652/95 Filiale di Udine - TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA - 33100 Udine - ITALY - cena 1,20 € www.racebook.com/novi.mataju & r ELETTRODOTTO NOVI GNOVIS La Commissione europea stanzia Onde Furlane i fondi anche per VOkroglo-Udine in festa il 21 giugno LEGGI A PAGINA 2 LEGGI A PAGINA 6 naš časopis tudi na spletni strani www.novimatajur.it n Obednega efekta Renzija: Nediške doline še buj na desno, Terska dolina an Rezija ku priet Kot župani so bli tle par nas izvoljeni Zufferli, Comugnaro, Melissa, Fabello an Veneto Unmaalox anche per il centrosinistra Nessun effetto Renzi. Nessun effetto Serracchiani. Nello stesso giorno in cui in Italia, in Friuli, e (sì) anche nelle valli del Natisone, il Partito democratico alle europee ha raggiunto il massimo storico ed è praticamente ovunque (e di gran lunga) il primo partito, i candidati sindaci del centro sinistra sono sonoramente sconfitti alle comunali. Il risultato finale sui sindaci, la ‘manita’ 5 a 0, era anche abbastanza pronosticabile alla vigilia. Non altrettanto, probabilmente, le dimensioni della sconfitta dei candidati di centrosinistra. Ancora meno alla luce dei risultati delle europee. E vero: nel voto locale le dinamiche elettorali sono del tutto diverse. Personalismi, antipatie, parentele e amicizie rendono più difficile un'analisi politica dei risultati. In ciascuno dei comuni poi ci sono stati fattori diversi che hanno condizionato il voto. Da qualche parte liti interne ed ex alleati che sono diventati i principali oppositori tanto da spendersi nella campagna elettorale porta a porta per la (ex) parte avversa. Da altre, ex oppositori candidati a sindaco da maggioranze uscenti. Quando il divario tra i due schiera-menti è così ampio (salvo che nel caso di Stregna) le ragioni sono dunque molteplici. Mentre il centrodestra nelle valli gongola, nel centrosinistra, dopo il maalox alla Grillo, partirà la riflessione sulle ragioni della sconfitta, (ab) segue a pagina 4 Podutanski kamun V Italiji zmagovalca Renzi in njegova DS V Italiji, ki bo julija za šest mesecev prevzela vodenje Sveta Evropske unije, je na nedeljskih evropskih volitvah rekordno zmago zabeležila Renzijeva Demokratska stranka. Prejela je 40,8 odstotka glasov in z 31 sedeži postala celo najmočnejša stranka v evropski skupini Socialistov in demokratov. Njen lider Renzi pa je tako posredno dobil tudi potrebno legitimacijo kot predsednik vlade. Tako velikega uspeha Demokratske stranke ni napovedovala nobena sondaža, saj so vse predvidele manjšo razliko med njo in Grillovim Gibanjem 5 zvezdic. M5S je sicer postal druga stranka, a je na koncu v primerjavi z Demokratsko stranko prejel malo več kot polovico glasov (21,1%). Gibanje 5 zvezdic je v evropski parlament izvolilo 17 poslancev. Kljub tretjemu mestu je poraženka evropskih volitev tudi Berlusconijeva Forza Italia, ki se je morala zadovoljiti s 16,8% glasov in 13 sedeži. Volilni prag, ki v Italiji znaša 4%, so presegle in tako izvolile svoje predstavnike v evropski parlament samo še Severna liga (6,2% - 5 poslancev), Nova desna sredina - NCD (4,4% - 3 poslanci) in Drugačna Evropa - Lista Tsipras (4,0% - 3 poslanci). Podobni rezultatom na vsedržavni ravni so bili tudi izidi v naših občinah v videnski pokrajini (objavljamo jih na 5. strani), kjer je na evropskih volitvah prav tako prepričljivo prevladala Demokratska stranka, leva sredina pa je skupno ponekod presegla 50%. Na deželni ravni pa je Demokratska stranka prejela celo 42,2% glasov. Ni bluo nobednega efekta Renzija v naših dolinah. Velik uspeh leve sredine po cieli Italiji (na evropskih pa tudi na deželnih in puno krat na kamunskih volitvah), tle pa se nie parkazu. Tel je parvi element, ki izhaja iy nedeljskih volitev v beneških občinah. Če sta dva glavna kamuna, Špietar an Svet Lienart, ostala v rokah desne sredine (v parvem je dobiu prejšnji podžupan Mariano Zufferli, v drugem Antonio Comugnaro), v Podboniescu, kjer je biu 15 liet župan Piergiorgio Domeniš, je tel- krat zmagu kandidat desne sredine Camillo Melissa. Potrjena je bla županja Občine Gar-mak Eliana Fabello, medtem ko v Srednjem je spet župan Mauro Veneto, ki je prehitel nasprotnega kandidata samuo za an glas. Nič si nie v bistvu spremenilo v Bardu, kjer je biu potrjen Guido Marchiol, an Tipani, kjer je postau župan Claudio Grassato, takuo kot v Reziji, kjer je biu spet izvoljen Sergio Chinese. beri na 3. an 4. strani Učenci 5. razreda pripovedovali zgodbo dvojezične šole Appunto “Benvenuti in Francia.” Commento su Facebook al risultalo delle elezioni comunali nelle Valli \ \ Zgodba traja trideset let. Začela se je še prej, ko so nekateri otroci (najprej jih je bilo pet, potem so se jim pridružili še pet) začeli obiskovati dvojezični vrtec v prstorih, kjer je sedaj dvorana Inštituta za slovensko kulturo v Spetru. Začela se je - tako so lepo povedali učenci petega razreda dvojezične osnovne šole na posvetu, ki ga kot vsako leto organizirajo pred koncem šolskega leta - ko so se določeni ljudje zavedali, da mladi niso več govorili v slovenskem narečju in daje bilo treba kaj narediti, da bi mlade generacije spet govorile v slovenskem jeziku in da bi se zavedale lastnih korenin. Nastale so pobude za otroke, kot na primer Moja vas in Mlada brieza, potem pa je Paolo Petricig pomislil, da bi se lahko otroci učili slovenščino tudi na šoli. beri na 7. strani aktualno Lo scorso 9 maggio, durante il suo tour elettorale nelle valli del Natisone, la presidente Debora Serracchiani ha annunciato (o ribadito) il “no” della Regione alla realizzazione dell'Okroglo-Udine. Proprio un paio di giorni dopo, lo scorso 12 maggio, la Commissione europea ha pubblicato il bando con il quale stanzia la prima tranche di finanziamenti per i progetti prioritari nel settore energetico nell'ambito del cosiddetto “meccanismo per collegare l'Europa”. Tra questi progetti, come indicato dalla stessa Commissione europea ad ottobre 2013, c'è anche l'Okroglo-Udine. Una decisione, quella del finanziamento, comunque attesa. Inevitabile conseguenza della qualifica del progetto come prioritario per i collegamenti energetici transnazionali. I 750 milioni sono dunque solo la prima “rata” dei circa 5 miliardi di euro complessivi allocati dall'Unione europea per finanziare le infrastrutture energetiche transeuropee nel periodo 2014-2020. L'Okroglo-Udine da anni e a più La Commissione europea stanzia i fondi anche per rOkroglo-Udine riprese preoccupa amministratori di ogni colore, società civile e cittadini delle valli del Natisone. Secondo un accordo “nero su bianco” siglato da Terna (la partecipata italiana che gestisce il trasporto di energia elettrica nel Paese) ed Eles (la corrispettiva azienda pubblica slovena) il punto del tracciato individuato per l'attraversamento del confine fra i due Stati è passo Solarje sul monte Kolovrat (in comune di Drenchia). Con l'inevitabile prosecuzione del tracciato, con piloni esterni di 60 metri, attraverso la valle fino alla pianura friulana. Decisione attesa quella dell'Ue, meno scontato, secondo le parole di Serracchiani, il necessario accordo di Terna con la Regione. Allo stato attuale in ogni caso, salvo un generico riferimento all'in-frastruttura nel Piano energetico sloveno, non c'è stata, almeno ufficialmente, nessuna discussione del progetto né del tracciato con le autorità pubbliche. Il rendering realizzato dal periodico cividalese “Il Ponte” che illustra l’impatto visivo che avrebbe l’elettrodotto aereo su uno scorcio della cittadina ducale Kaj se dogaja v Sloveniji Lietos blizu Nove Gorice v saboto, 7. junija ----------------V------------ 14. Srečanje Sempetrov An lietos se bojo junija ušafal kupe prebivauci krajeu, ki imajo za svojega patrona svetega Petra al imajo po njem ime. Par nas je tuo-le Špietar, v Sloveniji pa je vič al manj deset far svetega Petra, krajeu z imenom Šempeter, Šentpeter ali Sveti Peter pa je sedam. Lani je bluo srečanje v Savinjski dolini, telkrat pa je organizator an gostitelj Šempeter pri Gorici. Ob 11. uri bo uraden začetek tele prireditve na trgu Ivana Roba. Pot-le bo kosilo an od 14. ure dalje je na programu puno športnih aktivnosti, an še pohodi an ogledi kulturnih an etnoloških znamenitosti Šempetra an okolice. V športnem delu bojo tekmovanja v malem nogometu, beachvolleyu, košarki, šahu, balinanju, namiznem tenisu (pari), tenisu (pari), skvošu, badmintonu (pari), špljakah (metanju ploščkov) an pikadu, ‘freccettah’ (pari). Bo tudi druženje gasilcev an gasilsko tekmovanje. Po vičerji pa bo še kulturni program, razglasitev rezultatu an zabavno druženje. Do preložitve poletnih volitev s predlogom za novega mandatarja S predčasnimi volitvami 13. julija, za katere se zavzema predsednik Slovenije Borut Pahor, kot kaže, ne bo nič. Nepovezani poslanec Ivan Vogrin (izvoljen je bil na Državljanski listi Gregorja Viranta, a je nato iz nje izstopil) naj bi, kot poroča slovenski dnevnik Delo, zbral potrebnih deset poslasnkih podpisov za predlog novega mandatarja (ima celo dve imeni). Svoj predlog, tako je povedal na novinarski konferenci, naj bi v državni zbor vložil jutri, 29. maja. »Volitve 13. julija so prevara državljanov. To avtohtono slovensko norost je treba preprečiti,« je na novinarski konferenci dejal Vogrin. Eden izmed kandidatov naj bi bil javnosti neznani gospodarstvenik slovenskega rodu, ki pa ne živi v matični domovini. Po Vogrinovi oceni bi lahko imel kandidat za novega predsednika vlade dobre možnosti za uveljavitev, če že ne v prvem, pa v drugem krogu, ko je dovolj navadna večina. Vogrinova ideja je »ekspertna vlada«, ki bi izpeljala deset projektov. Če bo do glasovanja o mandatarju res prišlo, je predsednik državnega zbora Janko Veber že predlagal, da se slovenski parlamentarci o njem izrečejo v ponedeljek, 2. junija. Glede na po ustavi predvidene roke (od 48 ur do sedem dni po poteku 14-dnevnega roka, v katerem lahko deset poslancev predlaga mandatarja), bi morali o mandatarju poslanci glasovati najkasneje 5. junija, saj rok za predložitev kandida- tur poteče prav v četrtek. Razpust parlamenta bi se bo besedah Vebra prestavil za štiri dni. Drugače bi bilo v primeru, če kandidat dobi večino v državnem zboru. Potem ko se je predsednik države Borut Pahor, predlaganju mandatarja odpovedal, če mandatar do četrtka ne bo predlagan niti s strani poslancev, se bo o tem seznanil še državni zbor na izredni seji v petek in Pahor bo moral razpustiti državni zbor in za julij razpisati predčasne volitve. Vogrin lahko predlaga mandatarja dvakrat, vendar pa bi oba poskusa preložila datum predčasnih volitev za največ dva tedna, na najkasneje 27. julija. Le če bi kandidata za predsednika vlade večina vseh poslancev tudi še izvolila, pa bi to predčasne parlamentarne volitve odložilo za dalj časa, a možnosti za imenovanje mandatarja v državnem zboru po oceni dnevnika Delo skoraj da ni. S preložitvijo parlamentarnih volitev bi bili sicer zadovoljni v vseh strankah, še posebno potem ko so po neuspehu na evropskih volitvah številne ostale brez vodstva. Pa tudi na novo ustanovljeni stranke in gibanja se zavzemajo za to, da bi bile volitve jeseni, ko bodo tudi redne občinske volitve. kratke.si Alle europee in Slovenia vince la destra Bassa l'affluenza alle urne che si attesta sul 24,1%. Vince la destra: il partito di Janša SDS è il primo partito (24,89%) e si prende tre eurodeputati (Zver, Tomc e Šulin), Nsi e popolari di SLS iniseme ottengono il 16,56% ed eleggono due deputati: Lojze Peterle al suo terzo mandato e Franc Bogovič. La sinistra paga la frammentazione ed il tracollo dei socialdemocratici SD che dal 18,43% del 2009 precipitano all'8,01%, riconfermando solo Tanja Fajon; la nuova formazione Verjamem supera di poco il 10% ed elegge Igor Šoltes. Desus infine riconferma Ivo Vajgl. La lotta aN'economia sommersa dà buoni frutti Il governo sloveno esprime soddisfazione per i risultati della lotta, ingaggiata con maggiore vigore a partire dalla primavera dell'anno scorso, contro l'economia sommersa. Sono infatti migliori del previsto, come ha dichiarato, lunedì 26 maggio, il ministro dell'economia Metod Dragonja. Lo dimostrano le entrate dellTVA, in crescita significativa in seguito ai controlli mirati del fisco. Secondo le stime, il valore delTeconomia sommersa in Slovenia oscilla tra l'8,5 e il 12,2 per cento, vale a dire tra 4 e 8 miliardi di euro. Incontri interministeriali bilaterali a Roma Martedì 27 maggio si è riunito a Roma il comitato interministeriale di Slovenia ed Italia. Istituito nel 2007, si è riunito per la prima volta l'anno successivo. Questo è stato il quinto incontro e fa seguito alla visita a Roma, all'inizio del mese, del presidente della repubblica Borut Pahor che insieme al presidente italiano Giorgio Napolitano ha confermato i rapporti di amicizia tra i due paesi. Al comitato interministeriale hanno preso parte i ministri degli Esteri, dell'Economia, delle Politiche agricole e dell'Ambiente, delle Infrastrutture e delTIstruzione. Toccati i temi di attualità e di reciproco interesse. Corano, entro l’anno la pubblicazione della prima traduzione integrale in sloveno La casa editrice slovena Beletrina ha avviato nel 2002 il progetto per la prima traduzione integrale del libro santo dell’islam, il Corano. La casa editrice, che ha iniziato con la traduzione quando si chiamava ancora Študentska založba, ha dovuto rimandare la pubblicazione di questa importante opera più volte, ma in base all’ultimo accordo con il ministero della cultura sloveno, il Corano tradotto dovrebbe uscire entro il 1. luglio. Il project manager Aleš Šteger ha assicurato che la pubblicazione avverrà sicuramente entro la fine dell’anno. Kamunske volitve v naših obmejnih občinah v videnski pokrajini Nediške doline šle še buj na desno, leva sredina samuo v Terskih dolinah GRMEK V garmiškem kamunu, kjer je bla volilna udeležba 49,91-procentna (275 voliucu), je udobila že drugi krat Eliana Fabello (Lista Civica Per Grimacco) in bo takuo še pet liet županja. Dobila je 113 glasou (41,85%). Na drugo mesto je paršu Luca Trusgnach (A Grimacco si può) z 92 preferencami (34,07%), Adriano Stulin (Garmak - Grimacco) je dobil 62 glasou (22,96%), Monica Quiccione (Forza Grimacco) pa 3 (1,11%). V novem občinskem svetu bojo za večino Michele Canalaz (20), Marco Ma-rinig (20), Alessandra Feletig (17), Daniel Bu- covaz (15), Laura Masiero (10), Claudio Vo-grig (8), Simone Chialchia (6), Margherita Crisetig (6), za listo Garmak - Grimacco Roberto Ruttar (16) an kandidat za župana Adriano Stulin, za listo A Grimacco si può pa županski kandidat Luca Trusgnach an Liliana Scuderin (17). PODBONESEC licher (83), Michela Gus (44), Ivan Ruttar (38), Andrea Chiuch (36) an Anna Qualiz-za (35) od liste Uniti per San Leonardo an Elisa Sittaro (42), Serena Scaunich (32) an Paolo Oviszach (28) od liste Insieme per San Leonardo. V opoziciji bojo županski kandidat Stefano Predan, Michela Predan (67), Anna Bernich (60) an Francesco Paolo Tornada (49). ŠPETER Na volitvah v te narvečjem kamunu Ne-diških dolin je udobiu dosedanji podžupan Mariano Zufferli z listo Rinnovamento Nuova San Pietro. Prejeu je 845 glasou (61,68%). Kandidat leve sredine Fabrizio Dorbolò, kije an pokrajinski kon-šilj er stranke SEL v Vidnu, se je ustavu na 525 glasovih (38,32 par stuo). Voliucu je bluo vsega kupe 1.429, kar pride reč, de je šlo na volišča 66,99% tistih, ki imajo voliuno pravico. V novem občinskem svetu bojo za desnosredinsko večino sin župana Luca Zufferli, ki je dobiu narvič preferenc v kamunu (160), Claudia Cantoni (158), Michela Szklarz (135), Elena Chiabudini (114), dosedanji župan Tiziano Manzini (92), Nicola Sturam (82), dosedanji kamunski ašešor Aurelio Massera (73) an Gessica Snidaro (64). V opoziciji bojo kandidat za župana občanske liste Lista Civica La nostra terra Fabrizio Dorbolò, Giulia Strazzolini (146), Daniele Trinco (110), Stefano Cernoia (88). Te zadnji trije bojo parvič sediel v kamunskem konselju. SREDNJE PRAPOTNO BARDO Elio Berrà (48), Rhena Pascolo (48), Donato Pascolo (44), Alan Cecutti (37), Lara Vaz-zaz (34), Maurizio Marconi (24) an Olvina Sara (24). V opoziciji bojo županski kandidat Roberto Bassi, Natascia Comelli (49), Giuseppe Mauro (32), Gino Cormons (24). REZU A Nova županja v kamunu v Idarski dolini je Mariaclara Forti, ki jo je podperjala občanska lista Prepotto per tutti. Prejela je 346 glasou (69,62%). Nje protikandidat Antonio De Sarno na listi Prepotto Futura po sledeh dolgoletnega župana Gerarda Marcolinija je dobiu 151 glasou (30,38%). Vseh voliucu je bluo 517, kar pride reč, de je šlo volit 60,97% upravičencu. Nov občinski svet sestavljajo Francesca Macorig (68), Vincenzo Sirch (64), Elena Tomasetig (54), Francesco Iacolettig (45), Denis Lesa (38), Stefania Duri (35), Gianni Petrussa (23) an Alessandro Lesizza (19) za večino. V opoziciji bojo županski kandidat Antonio De Sarno an še Tiziana Iaconcigh (39), Gabriele Iacolettig (35) an Gerry Zubiz (19). V Reziji bo spet župan Sergio Chinese. Kandidiral je na listi Resia Domani, ki je prejela 399 glasov (55,65%), njega protikandidat že drugi krat Nevio Madotto na listi Uniamoci per Rilanciare Resia je dobiu 318 votu (44,35%). Vseh voliucu je bilo 747 (59,62%). V občinskem svetu bojo za večino Cristina Buttolo (79), Sabrina Chinese (58), Franco Sie-ga (57), Franco Calligaris (48), Francesca Beltrame (40), Giorgia Micelli (38), Daniele Di Le-nardo (35) - pet liet od tega je biu kandidat za župana - an Roberto Panzoni (24). V opoziciji bojo Giuliano Fiorini, kije prejeu narvič preferenc (89), Mara Paletti (42), Silvia Barbarino (37) an Sevieda Nevio Madotto. NABORIET-OVČJA VAS V Kanalski dolini je biu za župana v te-lem kamunu izvoljen Boris Preschern, kije z listo Un comune per tutti dobiu 383 glasou (59,75%). Dario Di Vora, kije biu kandidat dosedanje večine, je z listo Cinque campanili con sfondo alpino “Uniti per lo sviluppo” prejeu 258 glasou (40,25%). Voliucu je bluo vsega kupe 662 (75,66%). Občinski svet bojo naslednjih pet liet sestavljali: Marisa Piussi (90), Alessandro Vue-rich (72), Alessandro Buzzi (54), Giovanna Liuzzo (53), Vincenzo Spadera (50), Manuel Della Mea (43), Raffaella Preschern (41) an Walter Wedam (27) za večino, Delia Carlet (72), dosedanji župan Alessandro Oman (63), Karin Jannach (44) an županski kandidat Dario Di Vora pa za opozicijo. Jf.r AHTEN V Sriednjem je udobiu že drugi krat Mauro Veneto z listo “Sole sì, soli no! Noi insieme verso un futuro migliore”, čeglih tel-krat samuo za adan glas. Za anj je volilo 121 prebivaucu (50,21%). Njega protikandidat Luca Postregna, kije imeu podpuoro dveh list, je pa prejel 120 glasou (49,79%). Vsega kupeje bluo 245 voliucu (41,04-pro-centna volilna udeležba). V občinski svet so bli izvoljeni za večino Alice Clinaz (39), Davide Beuzer (18), Augusto Crisetig (17), Fabio Stulin (16), Anna Lucia Ieroncig (15), Dario Predan (15), Stefania Predan (15) an Giacomo Stulin (14). V opoziciji bojo za listo Stregna migliore, ki seje rodila iz gibanja FreePlanine, Aldina Vuerich (22) an Amerigo Dorbolò (14), za občansko listo Insieme per Stregna pa dolgoletni župan an dosedanji vodja opozicije Claudio Garbaz, ki je prejeu 21 preferenc, an sevieda kandidat za župana Luca Postregna. V telem kamunu Terske doline je udobiu že drugi krat Guido Marchiol na listi Aperti al futuro, ki je prejeu 211 glasou (50,72%). Njega protikandidat Luca Balzarotti z listo Insieme per Lusevera Balzarotti sindaco, ki je biu do an par mescu pred volitvami občinski ašešor za kulturo, je dobiu samuo šest glasou manj, kar pride reč 205 (49,28%). Volit je šlo 434 prebivaucu (50,58%). Večino bojo v novem občinskem svetu predstavljali Pier Paolo Za-nussi (53), Lisa Toscani (31), Paolo Marchiol (30), Angelina Sittaro (28), Dario Romano Molare (23), Donatella Mizza (15), Marco Muchino (14) an Igor Cerno (11). V opozicijo so bili izvoljeni Enrichetta Pinosa, kije dobila narvič preferenc v kamunu (56), Andrea Cosenza (31), Stefano Sgrazzutti (28), kije biu v prejšnjem mandatu ašešor, an sevieda županski kandidat Luca Balzarotti. Nov župan v Podbuniescu je Camillo Melissa (Insieme per Pulfero), ki je dobiu 341 glasou (57,12%). Njega protikandidat Stefano Pollauszach na listi Un futuro per Pulfero je dobiu 256 glasou (42,88%). Vseh voliucu je bilo 611, kar pride reč de je šlo volit 53,5% prebivaucu, ki imajo voliuno pravico. V novem občinskem svetu bojo sediel Alessandra De Santis (72 preferenc), Severino Cedarmas (71), Mirko Clavora (62), Pamela Fe-drizzi (60), Anna Giulia Brescon (42), Sergio Rag-gioni (37), Mario Miscoria (35), Mauro Gubana (19), ki so predstavniki večinske liste Insieme per Pulfero. V opozociji bojo kandidat za župana Stefano Pollauszach an dosedanji župan Piergiorgio Domeniš, ki je dobiu narvič preferenc v kamunu (79), Giulia Gorenszach (48) an Alessia Remondini (48). Potrjen je biu dosedanji župan an komisar gorske skupnosti Sandro Rocco, ki sta ga pod-perjali dvie listi: Per Attimis con Sandro Rocco an Attimis Insieme con Sandro Rocco. Dobiu je 838 glasou (70,01%). Nekdanji župan Enzo Degano na listi Ritrovare Attimis je prejeu 228 glasou (19,05%), Dino Ronchi z listo Libertà e sviluppo per Attimis jih je dobiu 89 (7,44%), Eloisa Baggiante pa 42 (3,51%). Voliucu je bluo 1.223 (64,57%). V občinskem svetu bojo Barbara Poiana (97), Claudio Carnevali (70), Dania Del Fabbro (42), Ennio Del Fabbro (122), Manuela Pasut (96), Giorgio Leonar-duzzi (75), Denis Guiatti (59), Giancarla Min-gone (59) za večino; Fabio Ghe-din (29) an SVET LENART Za župana je biu izvoljen Antonio Co-mugnaro, ki sta ga podperjali listi Uniti per San Leonardo an Insieme per San Leonardo. Kupeje prejeu 449 glasou (58,09%). Njega protikandidat Stefano Predan (Scelta per San Leonardo) je dobiu 324 glasou (41,91%). Volilo je 788 prebivaucu (62,89-pro-centna udeležba). V občinskem svetu bojo za večino Teresa Ter- TIPANA Nov župan občine v Karnajski dolini je dosedanji odbornik Claudio Grassato, ki je na listi Uniti per rinascere dobiu 252 glasou (59,86%). Njega protikandidat Roberto Bassi, kije biu do malo cajta pred volitvami an on ašešor, je na ____________________________ listi Insieme Rinnoviamo prejeu 169 glasou (40,14%). Voliucu je bluo kupe 438 (45,25%). V občinskem svetu bojo sediel za večino Sabrina Semič (49), dosedanji župan Adriana Mondo-lo (21) an še kandidata za župana Enzo Degano an Dino Ronchi pa za opozicijo. tfVNICIPfO Primi commenti da parte di alcuni protagonisti del voto amministrativo nelle Valli del Natisone Delusione su un fronte, sull’altro già al lavoro Un maalox anche per il centrosinistra dalla prima pagina Programmi, scelta dei candidati, modi e tempi della campagna elettorale e quan-t'altro. A noi però sembra che (almeno) una delle questioni che ha influito su questi risultati sia stata, ancora una volta, la questione slovena. Ci pare che abbia prevalso ancora -tanti anni dopo il trattato di Osimo - la logica del referendum contro l'annessione delle Valli del Natisone alla Slovenia, per citare il titolo di una marcia su Cividale di qualche anno fa. Una campagna a volte silenziosa, fatta di subdole insinuazioni da bar su neanche lontanamente vere indagini della finanza su presunti fondi neri a qualche associzione slovena. O, anche, sull'obbli-go di istruzione in sloveno che in caso di vittoria del candidato sindaco di centrosinistra sarebbe stato imposto a tutti i bambini delle valli. Una campagna, altre volte, urlata, nero su bianco, su programmi elettorali e ‘bollettini distribuiti gratuitamente’ contro i fondi che - da sempre alla luce del sole - arrivano alle associazioni slovene. Proprio da chi, tra l'altro, con i fondi della Slovenia, anzi (pardon) dell'allora Jugoslavia comunista ha costruito a lungo parte delle proprie (diciamo così) fortune personali. Su questo noi, che non abbiamo nelle corde la capacità di nasconderci dietro un dito e che, come dice la nostra testata, siamo un settimanale sloveno, abbiamo le nostre responsabilità. Abbiamo sotto-valutato la percezione reale di un pericolo immaginario: la nazionalizzazione slovena in atto delle valli. Non siamo stati abbastanza incisivi a disinnescare paure anacronistiche che, per troppi anni, abbiamo sperato si potessero superare grazie all'Unione europea, a Schen-gen o ai buoni rapporti fra Italia e Slovenia. Non siamo stati abbastanza chiari nel dire ciò che ci sembrava un'ov-vietà, ossia che non siamo in Crimea. Da qui, quindi, ci riproponiamo di ripartire. Garantendo a chi ci segue (anche a quanti non stiamo affatto simpatici) che - finché ci sarà possibile e anche dopo - continueremo ad impegnarci per quello che crediamo sia il bene di questa comunità, (ab) L’addio a Giovanni Pelizzo Grande partecipazione venerdì 23 maggio in Duomo a Cividale alle esequie di Giovanni Pelizzo, morto all'età di 78 anni. Figlio del senatore Guglielmo, di cui seguì le orme, ha svolto la professione di avvocato, ma è stato anche molto impegnato in politica e nelle istituzioni. Politico di primo piano della De negli anni Ottanta e Novanta, è stato consigliere e poi assessore in Provincia a Udine. Nel 1995 fu eletto presidente a Palazzo Belgrado con circa 170 mila preferenze. Politico presenzialista, Pelizzo era apprezzato per la sua cordialità, modera- zione ed un alto senso delle istituzioni. È stato anche consigliere comunale a Cividale e fu uno dei firmatari, nel 2003, della richiesta di inclusione della cittadina ducale nell'ambito in cui si applica la legge di tutela della minoranza slovena. Un atto coraggioso, viste le resistenze di allora, ma anche le sue radici politiche, in piena sintonia però con i mutamenti del contesto europeo ed internazionale. Dal 1972 al 1995, per 23 anni, Giovanni Pelizzo è stato anche presidente della sezione cividalese del CAI. Giovanni Pelizzo “Un voto negativo sotto tutti i punti di vista, e non solo per quanto riguarda Pulfero” è il caustico commento del sindaco uscente di Pulfero Piergiorgio Domeniš, la cui lista (era candidato al consiglio) è stata sconfitta da quella di Camillo Melissa. “Ora c’è il rischio - aggiunge Domeniš - anzi la certezza di tornare indietro di vent’anni.” Anche a Pulfero molti elettori che per le europee hanno votato PD non si sono sono espressi poi per il centrosinistra sulla scheda delle amministrative. “Avessero votato coerentemente, e almeno una metà dei voti dati al Movimento 5 Stelle fossero venuti alla nostra lista, non avremmo avuto problemi. Molti hanno votato diversamente anche per certi malumori nati negli ultimi tempi in persone che ci erano vicine e che poi hanno lavorato per gli altri” commenta Domeniš, che comunque con le sue 79 preferenze siederà ancora in consiglio. Soddisfatto dell’elezione il nuovo sindaco di S. Pietro al Natisone, Mariano Zufferli, che alla vigilia era “un po’ preoccupato per l’esito del voto nel capoluogo, non nelle frazioni, dove sapevo che la risposta sarebbe stata buona, in ogni caso nel complesso il risultato è andato leggermente al di là delle aspettative.” Zufferli, vice-sindaco uscente, ha intenzione di occuparsi fin da questi primi giorni di due aspetti in particolare, quello della scuola - considerate le prossime opere di ristrutturazione che interesseranno sia le medie Dante Alighieri che la sede della bilingue in viale Azzida - e quello dell’associazione intercomunale, per la quale intende verificare quanto prima lo stato dei fatti assieme ai sindaci di Pulfero e Sa-vogna. “Sono cosciente, dopo dieci anni di esperienza amministrativa, del compito che mi attende, e del fatto che una cosa è rispondere a qualcuno del proprio lavoro, altro è il ruolo che mi è stato dato dal voto di domenica. Devo ringraziare la comunità di S. Pietro che ha risposto e creduto in noi” conclude il neosindaco. Un’altra new entry sulla poltrona più ambita è quella di Antonio Comugnaro, nuovo primo cittadino di San Leonardo che pure ha una lunga esperienza come consigliere comunale. “Stando ai risultati di cinque anni fa, e con due li- Dall’alto i municipi di Pulfero, San Pietro al Natisone e Grimacco ste, pensavamo che avremmo avuto più possibilità dei nostri avversari. Così è stato, anche se la politica può riservare qualche sorpresa” è il primo commento di Comugnaro al voto. “Ora, tra le prime cose da affrontare - afferma il nuo- vo sindaco - c’è l’aspetto legato al-l’accorpamento dei servizi. Su questo, e su un’eventuale fusione, prima di esprimermi vorrei sentire anche gli altri sindaci, sono aperto ad ogni soluzione, rispetterò la posizione di tutti.” Atmosfera tutta particolare a Grimacco, dove è stata confermata Eliana Fabello. La lista civica Garmak/Grimacco guidata da Adriano Stulin ha ottenuto cinque voti in più rispetto alle passate consultazioni, “ma alcune persone che avrebbero votato per noi - sostiene Stulin - hanno preferito dare l’appoggio alla lista di Fabello per bloccare la possibile avanzata di una terza lista, quella di Luca Trusgnach.” C’è in ogni caso delusione per l’esito del voto (“ci aspettano cinque anni di stasi, come lo sono stati gli ultimi cinque”) ed una certa rassegnazione “anche per il risultato generale nelle Valli del Natisone”, in una lista che comunque presentava molti volti giovani. “Occorre ora ricompattare il gruppo che ha guidato in passato questo comune - conclude Stulin -anche perché il centrosinistra qui ha una sua maggioranza, quello che serve è mettere da parte i personalismi che hanno diviso il gruppo in passato.” EVROPSKE VOLITVE - REZULTATI V NAŠIH OBČINAH ELEZIONI EUROPEE - I RISULTATI NEI NOSTRI COMUNI OBČINE LEGA NORD PARTITO DEMOCRATICO L’ALTRA EUROPA LISTATSIPRAS VERDI EUR. GREEN ITALIA SÙDTIROLER VOLKSPARTEI MOVIMENTO 5 STELLE ITALIA DEI VALORI IO CAMBIO MAIE FORZA ITALIA SCELTA EUROPEA FRATELLI D’ITALIA ALLEANZA NAZ. NCD UDC Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % Voti % DREKA 4 8,88 22 48,88 0 0 0 0 3 6,66 8 17,77 1 2,22 0 0 5 11,11 0 0 0 0 2 4,44 GRMEK 41 18,06 101 39,60 12 4,70 1 0,39 4 1,56 45 17,64 0 0 0 0 48 18,82 1 0,39 10 3,92 13 5,09 SREDNJE 86 30,82 76 33,48 8 3,52 2 0,88 4 1,76 38 16,74 4 1,76 0 0 41 18,06 1 0,44 4 1,76 8 3,52 SV. LENART 100 13,88 238 33,05 27 3,75 11 1,52 16 2,22 166 23,05 2 0,27 3 0,41 82 11,38 3 0,41 18 2,50 54 7,50 SOVODNJE 10 5,43 72 39,13 13 7,06 2 1,08 2 1,08 53 28,80 0 0 0 0 24 13,04 0 0 6 3,26 2 1,08 SPETER 149 11,54 485 37,56 45 3,48 21 1,62 29 2,24 271 20,99 8 0,61 0 0 176 13,63 5 0,38 58 4,49 44 3,40 PODBONESEC 74 13,55 218 39,92 9 1,64 4 0,73 6 1,09 101 18,49 2 0,36 2 0,36 87 15,93 1 0,18 22 4,02 20 3,66 PRAPOTNO 99 21,42 143 30,95 10 2,16 2 0,43 5 1,08 117 25,32 0 0 0 0 63 13,63 2 0,43 12 2,59 9 1,94 TAVORJANA 144 15,09 399 41,82 15 1,57 12 1,25 6 0,62 183 19,18 1 0,10 0 0 126 13,20 1 0,10 31 3,24 36 3,77 ČEDAD 532 10,45 2.122 41,70 211 4,14 47 0,92 13 0,25 962 18,90 27 0,53 8 0,15 770 15,13 32 0,62 152 2,98 212 4,16 AHTEN 157 14,03 436 38,96 23 2,05 3 0,26 3 0,26 200 17,87 3 0,26 3 0,26 201 17,96 10 0,89 29 2,59 51 4,55 FOJDA 146 11,23 534 41,10 30 2,30 21 1,61 5 0,38 296 22,78 8 0,61 1 0,07 163 12,54 9 0,69 47 3,61 39 3,00 NEME 166 15,10 403 36,66 21 1,91 5 0,45 7 0,63 190 17,28 2 0,18 0 0 202 18,38 6 0,54 45 4,09 52 4,73 CENTA 429 11,23 1.559 40,81 214 5,60 21 0,54 11 0,28 719 18,82 12 0,31 6 0,15 549 14,37 25 0,65 128 3,35 147 3,84 BARDO 51 12,87 182 45,95 11 2,77 2 0,50 3 0,75 64 16,16 1 0,25 2 0,50 53 13,38 3 0,75 16 4,04 8 2,02 TIPANA 37 9,61 118 30,64 7 1,81 0 0 4 1,03 83 21,55 3 0,77 1 0,25 72 18,70 5 1,29 20 5,19 35 9,09 REZIJA 70 11,02 269 42,36 11 1,73 10 1,57 8 1,25 106 16,69 5 0,78 2 0,31 106 16,69 1 0,15 25 3,99 22 3,46 NABORJET 54 9,09 295 49,66 6 1,01 2 0,33 43 7,23 72 12,12 2 0,33 0 0 82 13,80 1 0,16 20 3,36 17 2,86 TRBIŽ 204 11,25 698 38,49 29 1,59 15 0,82 26 1,43 327 18,03 5 0,27 4 0,22 355 19,58 6 0,33 87 4,79 57 3,14 Na listi Demokratske stranke je bila izvoljena senatorka Isabella De Monte V Bruslju ponovno predstavnica FJK Furlanija Julijska krajina bo ponovno imela svojega predstavnika v evropskem parlamentu, kar je velik rezultat za maloštevilno deželo kot je naša. Deboro Serrac-chiani bo nasledila 43-letna odvetnica Isabella De Monte, bojevita in dinamična županja v Tablji (do prejšnje nedelje) in od 15. marca lani senatorka (potem, ko je kot predstavnica Renzije-ve usmeritve v DS osvojila prvo mesto na primarnih volitvah). V nedeljo je Isabel- la De Monte prejela 73.964 preferenčnih glasov in se s tem uvrstila na peto mesto na listi Demokratske stranke. Veliko podporo je prejela v sami FJK, kjer je DS povsem nepričakovano imela celo za 1 odst. boljši rezultat kot na vsedržavni ravni. Zanjo je glasovalo 52.611 volilcev, od katerih 30.317 v videnski pokrajini, 10.909 v Pordenonu, 5.809 v Gorici in 5.576 v Trstu. Preko 20 tisoč glasov pa je prejela v drugih deželah okrožja, kamor spadajo močne dežele kot so Veneto, Tridentinsko Gornje Poadižje in Emilia Romagna. Isabella De Monte je že napovedala, da bo odstopila iz Senata, kjer jo bo nadomestila goričanka Laura Fasiolo. V Evropskem parlamentu, kot je poudarila, bo v okviru skupine socialistov in demokratov delala za rast in ekonomski razvoj dežele FJK, ki predstavlja s svojo zgodovino, geografsko lego in večkulturno posebnostjo specifiko, ki jo je treba valorizirati. Posebno skrb pa bo namenila problematiki goratih področij. voti % Forza Italia 463 13.89 Partito Democratico 1.212 36.35 Italia dei valori 17 0,51 Leaa Nord 464 13.92 NCD UDC 143 4,29 lo cambio - MAIE 5 0,15 Fratelli d’Italia Alleanza naz. 118 3,54 Movimento 5 stelle 682 20.45 Scelta europea 11 0,33 Verdi eur. Green Italia 41 1,23 L’altra Europa Lista Tsipras 114 3,42 Sudtiroler Volkspartei 64 1,92 TOTALE 3.334 100 Med zamejskimi kandidati izvoljena samo koroška Slovenka Angelika Mlinar Na letošnjih evropskih volitvah so se za izvolitev v evropski parlament v Italiji, Sloveniji in Avstriji potegovali tudi zamejski Slovenci. Najboljše se je odrezala koroška Slovenka Angelika Mlinar, ki je bila izvoljena na listi stranke NEOS. Mlinarjeva je bila konec septembra 2013 izvoljena tudi v dunajski državni zbor, sicer pa je bila že poslovo-deča tajnica Narodnega sveta koroških Slovencev NSKS in je aktivna članica Zbora narodnih predstavnikov ter članica kompetenčne skupine NSKS za pravna vprašanja. V Italiji je kot edina predstavnica slovenske manjšine na listi Južno-tirolske ljudske stranke - SVP, katere nosilec je bil evroposlanec Herbert Dorfmann, kandidirala tudi Tanja Peric (Slovenska skupnost). Prejela je 1.296 osebnih preferenc, na listi SVP pa je bila po številu glasov na tretjem mestu. Dva pripadnika slovenske narod- ne skupnosti v Italiji pa sta tokrat kandidirala na evropskih volitvah v Sloveniji. Najboljše se je odrezal deželni tajnik Slovenske skupnosti (to funkcijo je sicer trenutno zamrznil) Damijan Terpin, ki se je za mesto v evropskem parlamentu potegoval na Usti Slovenske demokratske stranke SDS. Terpin je na koncu prejel 1.229 osebnih preferenc, kar je bil četrti najboljši rezultat na listi slovenske stranke, ki je v evropski parlament izvohla tri svoje predstavnike, dva po številu preferenc in enega na podlagi mesta na Usti. Med kandidati na listi levičarske stranke SoUdarnost, ki je na voUtvah prejela le 1,67 odstotka glasov, pa je bil tudi zgodovinar Jože Pirjevec. Zanj je glasovalo 471 volivcev stranke SoUdarnost. Število preferenc tako za Terpina kot za Pirjevca bi se lahko še zvišalo po preštetih glasovnicah, ki bodo prispele po pošti iz tujine in s slovenskega konzulata v Trstu. Evropske volitve v Sloveniji Absolutna premoč desne sredine Na nedeljskih voUtvah v evropski parlament je v Sloveniji nesporna zmagovalka desnica, ki je osvojila pet od osmih poslanskih mandatov. SDS ima tri poslance, naveza SLS+NSi pa dva. Po en poslanski mandat je šel še Usti Verjamem nekdanjega predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, DeSUS in SD, ki pa sije pred petimi leti zagotovila dve mesti v evropskem parlamentu. Slovenska demokratska stranka je v nedeljo prejela kar 24,9% glasov, skupna Usta, ki sta jo sestaviU Slovenska ljudska stranka in Nova Slovenija, pa 16,6%. Na tretje mesto se je po številu glasov uvrstila lista Verjamem, kije prejela 10,5%, Socialni demokrati so se morali zadovoljiti z 8 odstotki, za 0,1 odstotne točke pa jih je prehitel celo DeSUS. V Sloveniji za evropski parlament ni nobenega vstopnega praga, tistega, ki velja za parlamentarne vohtve, pa so presegli samo še Pozitivna Slovenija, Združena levica, Usta Konkretno in Slovenska nacionalna stranka. Za primerjavo pa naj povemo, da sta se boljše kot Državljanska Usta, kije bila zadnja leta koalicijska vladna stranka in je zdaj prejela le 1,1%, odrezali tudi listi Sanjske službe in Piratske stranke. Novi slovenski evropski poslanci so tako Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin (vsi trije SDS), I Franc Bogovič in Lojze Peterle (oba J SLS+NSi), Igor Šoltes (Verjamem), ‘J Ivo Vajgl (DeSUS) in Tanja Fajon (SD). Bogovič, ŠuUnova, Tomčeva in Šoltes so v evropskem parlamentu novinci, ostaU pa so biU izvoljeni že leta 2009 ali imajo za sabo že več mandatov. Po neuspehu oziroma slabem rezultatu na evropskih volitvah pa so že odstopih tudi prvaki strank Socialnih demokratov (SD) Igor Lukšič, Državljanske Uste Gregor Virant in Zares Pavel Gantar. Kot najbolj negativen podatek na voUtvah v Sloveniji pa velja omeniti izredno nizko udeležbo. Na voUš-ča je šlo le 24,08% upravičencev, kar je bila doslej na evropskih voUtvah v Sloveniji najnižja udeležba. Na evropski ravni pa je bil delež volivcev, ki je šlo na voUš-ča, manjši le na Slovaškem (13%) in Češkem (19,5%). Regione e minoranze, crescono ambiguità e contraddizioni Manca l’ok al Piano di politica linguistica per il friulano e ci sono segnali preoccupanti Come Dottor Jekyll e Mister Hide. Dal punto di vista delle politiche di tutela delle minoranze linguistiche l’azione della Regione richiama alla mente la trama del celebre romanzo dello scozzese Robert Louis Stevenson. A questo riguardo si potrebbe parlare di una Regione “Giano Bifronte”, alla luce di quanto emerge tanto da dichiarazioni pubbliche quanto da azioni, norme e atti. Per ciò che attiene la comunità friulana, per esempio, non è difficile cogliere ambiguità e contraddizioni. In questo senso il positivo avvio del nuovo corso dell’ARLeF (Agjenzie Regjonàl pe Len-ghe Furlane), segnato tra l’altro dall’approvazione del regolamento sulla certificazione linguistica, costituisce solo una delle due facce della medaglia. Ve ne è anche un’altra e si è manifestata in modo preoccupante in più occasioni. Un primo elemento di criticità, che è stato rilevato da parte di amministratori locali e operatori, consiste nel pro- Dal ripari dai fonts de ieg 482/1999 ae decision de Zonte di indregà la plui part des risorsis pai media par furian sui programs des televisions la Regjon e somee Doctor Jekyll e Mister Hyde. Par salta fur di cheste ambiguitàt a coventin segnai concrets, a tacà de aprovazion dal Pian gjeneràl di politiche linguistiche gramma di riparto degli esigui fondi statali della Legge 482/1999 dell’esercizio 2012. La delibera n. 119 approvata dalla Giunta il 24 gennaio scorso dà conto di un approccio che non considera la realtà effettiva ed in particolare la qualità dei progetti riguardanti l’uso nella pubblica amministrazione delle lingue ammesse a tutela. La scelta di riservare tutte le risorse agli sportelli linguistici e tra questi di privilegiare i progetti dei comuni “con popolazione superiore ai lOmila abitanti” appare discutibile, perchè esclude ini- ARlfF A /V /V /V A A A A /V ✓V A AGJENZIE REGJONÀL PELENGHE FURLANE ziative di comunicazione istituzionale importanti e di qualità, realizzate in questi anni da diverse amministrazioni, e non considera l’effettivo impatto dei vari sportelli, negli ultimi anni troppo spesso lasciati a sé stessi e alla mutevole sensibilità di amministratori e amministrativi. Se la Regione avesse raccolto il parere degli organismi tecnici e rappresentativi delle minoranze, come faceva anni addietro proprio per il riparto della legge 482, forse avrebbe potuto valutare meglio la situazione ed agire di conseguenza. Lo stesso vale per la decisione della Giunta di destinare alle tv la quasi totalità (90mila) dei lOOmila euro per i programmi radiotelevisivi in lingua friulana: un confronto con la realtà e con l’AR-LeF sarebbero stati particolarmente opportuni per una gestione oculata di queste scarse risorse. A proposito dell’ARLeF, creano non poche perplessità alcune dichiarazioni dell’assessore Torrenti, riportate dalla stampa locale, che, accanto all’impegno positivo in merito ad un rimpinguamen-to dei finanziamenti con le variazioni di bilancio, danno conto di una certa confusione in merito all’attività dell’Agjen-zie. Per non parlare del fatto che la stessa ARLeF ha consegnato già da tempo alla Giunta il Piano generale di politica linguistica, come previsto dalla legge regionale 29/2007, e la perdurante attesa della sua approvazione pare rafforzare questa situazione di ambiguità. C’è chi teme che, senza auspicabili segnali positivi, tra Jekyll e Hyde rischi di vincere il peggiore. In tal caso non sarebbe una buona notizia e non solo per la lingua friulana. Radio Onde Furlane in festa il 21 giugno al Parco del Cormór L’evento si chiama ‘Viva Onde Furlane’ e da alcuni anni è diventato un’occasione speciale di incontro tra la “radio libare dai furlans” e il suo pubblico. Una festa, con musica dal vivo e non solo, che permette alla sua “int” di manifestare concretamente la propria vicinanza all’emittente e a ciò che fa. Un momento di confronto diretto e speciale, che va oltre la frequentazione e l’interazione quotidiana tra ascolto e dia- logo via web o telefono e permette di contribuire direttamente al sostegno e alla resistenza quotidiana dell’emittente. Quest’anno l’appuntamento è fissato per il 21 giugno, dalle 21 in avanti, al Parco del Cormòr, alle porte di Udine. Il programma dell’iniziativa, realizzata dall’Associazione Lenghis dal Dràc in collaborazione con Homepage Festival, è in via di definizione nei suoi ultimi dettagli, ma è già possibile tracciarne l’identikit di massima. Si tratta di una serata particolare con i dj set di Onde Furlane e la presenza di una band sul palco. Si tratta infatti di Daisy Chain, misterioso power trio che mescola texmex e surf rock’n’roll con energia e con quel gusto rètro che rimanda ai b-movies e alle visioni cinematografiche di Quentin Tarantino. Dietro le maschere di scena si celano tre musicisti - e non solo - assai noti in Friuli, Mirco Tondon al basso, Jack Ja-cuzzo alla batteria e Leo Virgili alla chitarra: una band di mariachis elettrificati che promette meraviglie e un’atmosfera molto “pulp”. Proprio da queste peculiarità sonore deriva il titolo dell’intera manifestazione, che si chiama ‘Viva Onde Furlane. Pulp Pulp Pulp’, e accanto al trio mascherato propone anche le selezioni musicali introduttive, tra hip hop e dintorni, a cura di Gabriellina e della crew di Gabriterapia, e quelle afterhour, tra suoni robusti e punk rock, senza limiti di spazio, di tempo e “di scuola”, firmate Abrasive. Presentano i Cjastrons che daranno prova della loro consueta verve “pevarine” e per l’occasione “pulp”. Info in rete: www.ondefurlane.eu. Ai 21 di Jugn e sarà ore di dì “Viva Onde Furlane”. Li dal pare dal Cormór, la radio libare dai furlans e fàs fieste, cu la colaborazion di Homepage Festival, cuntun conciert e doi dj sets. E sarà la ocasion par viodi in azion i Daisy Chain e i Cjastrons, e par scolta lis musichis di Gabriterapia e Abrasive in collaborazione con / v sodelovanju z / in colaborazion cun RADIO ONDE FURLANE ## 90.0 MHz Udiri, Gurize, Basse Furlane e Friùl di mie^, 90.20 | 106.50 mhz Cjargne | 96.60 Colonia Caroya (Argrjentine) ^i 1 Na tisoče ljudi na manifestaciji vbrangalicijščini Na tisoče ljudi se je udeležilo manifestacij, kijih je organizirala organizacija Queremos Galego v podporo jezikovnim pravicam Galicijcev. Udeleženci so demonstrirah proti politiki, ki jo na tem področju izvaja desničarska vlada v Galiciji. Vsa glavna mesta te avtonomne skupnosti, in sicer A Coruna, Ferrai, Lugo, Ourense, Pontevedra, Santiago de Compostela in Vigo, so bila prizorišča protestnih shodov in zasedanj. Udeležili so se jih, med drugimi, tudi številni predstavniki opozicije, sindikatov, mladinskih organizacij, kulturnih društev. V zaključnih govorih je prišla na dan zahteva po vsakodnevni rabi galicijščine na vseh družbenih področjih: od šole do javnih uprav, od medijev do sodstva, odjavnih prevozov do prostega časa. Des aministrazions baschis 146 milions pai euskara Daùr dal ultin rapuart sui finanziaments pe leng-he basche, riferit al 2012 e presentàt ta chestis zor-nadis intal Parlament de Comunitàt Autonome Basche, hs aministrazions pubhchis di cheste comunitàt a àn metùt a prò dal euskara 146 milions di euros e a àn impleàt in maniere direte pe promozion de len-ghe 715 personis. Il guvier base al è chel che al à in-vistìt di plui cun 96 milions di euros; i vegnin daùr i comuns cun 28,5 milions e hs provinciis cun 21,5 milions. Plui de metàt des risorsis, ven a dì 81 mi-hons, e je lade par slargjà l’aprendiment e la co-gnossince de lenghe tra il personal de aministrazion publiche, tes scuehs e tai euskaltegis, ven a dì i istituts che a ufrissin cors di base par adults. Altris 34 mi-lions a son làts invezit intal cjamp de promozion de lenghe, massime tal setòr pubhc, ma ancje tes im-presis, tal timp libar e tes gnovis tecnologjiis. Cuarte edizion de corse pe lenghe bretone Redadeg, o sei la corse pe lenghe bretone, e je chest an ae so cuarte edizion. Ispirade ae Korrika basche, la manifestazion e scjavace intune setema-ne - dai 24 ai 31 di Mai - dute la Bretagne dilunc di un percors di passe 1.500 chilometris. La corse, che e dame dongje miàrs di personis, e je compa-gnade di apontaments e concierts inmaneàts di aministrazions e associazions locàls. I bécs cjapàts sù cun cheste iniziative a laran pe rèt des scuehs bre-tonis Diwan e par finanzia diviers progjets che a pro-movin la lenghe proprie framieq dai fruts e dai fan-tats. A cheste edizion de corse a àn partecipàt cuntun contribut economie diret sù par jù un centenàr di comuns, ma ancje cetancj tra associazions cul-turàls, ents, aziendis e citadins. Promocijska kampanja za rabo katalonščine na spletu Fundacija PuntCat je začela s kampanjo “Srfaj po katalonsko”, ki spodbuja internetne uporabnike, naj uporabljajo katalonščino, da bi se na tak način povečalo povpraševanje po vsebinah v tem jeziku. Pobudo podpira tudi Direkcija za jezikovno politiko katalonske vlade in organizacija Softcatalà. Med tiskovno konferenco je Fundacija predstavila tudi novo spletno stran (www.navegaencatala.cat), ki uporabnikom omogoča konfiguracijo orodij za spletno navigacijo v katalonščini. Ustvarili so tudi “widget” Giny, ki ga je mogoče naložiti na katerokoh stran in ki vabi uporabnike, naj srfajo po katalonsko. šola Trideset let in še možnosti razvoja Učenci 5. razreda dvojezične šole namenili posvet prav svoji šoli s prve strani Paolo Petricig je bil oče dvojezične šole, je povedala na posvetu prof. Silvana Schiavi Fachin, ki se je sama poimenovala kot ‘mati’ te šole, saj je predvsem v prvih težkih časih strokovno pomagala pri eksperimentiranju dvojezičnega pouka. “Prvi otroci so prihajali iz okolice - so povedali učenci 5. razreda - potem so začeli obiskovati šolo učenci iz vseh Nadiških dolin, iz Čedada in iz bližnjih vasi Furlanije, zadnja leta pa prihajajo tudi iz Slovenije, iz Kobarida, dvojezična šola torej ni bila nikoli samo špe-trska šola.” Veliko pozornost so učenci namenili učiteljem: “Kdo jih je izbiral? Na začetku ni bilo kaj izbirati. Treba je bilo iskati ljudi, ki so bili pripravljeni učiti na novo nastali šoli. Nekatere učiteljice so se morale šele začeti učiti slovensko, ker so doma govorile v narečju, knjižne slovenščine pa niso znale.” Zgodba se nadaljuje, šola raste. Številni ‘stari’ učenci so že diplomirali ali končujejo univerzo. Mattia Cendou, kije sedaj profesor telesne vzgoje na nižji srednji šoli, je povedal, daje začel obiskovati šolo, prav ko so v Sovodnji zavrnili predlog dvojezičnega pouka. Bilje potem med prvimi, ki se je vpisal na ljubljansko univerzo. O svoji izkušnji sta nekaj povedali tudi Ma-riagiulia Pagon in Martina Marmai, ki sta sedaj med predstavniki skupine ‘Mladi Benečani’, ki združuje mlade iz Nadiških dolin in Posočja. “Med nami govorimo slovensko - je povedala Martina -in to nas veseli.” Matteo Blasutig, ki obiskuje nižjo srednjo šolo, pa je pokazal risbo, s katero je želel voščiti vse najboljše dvojezični šoli za trideset let plodnega delovanja. Na začetku posveta je (zdaj bivši) špetrski župan Tiziano Manzini med drugim povedal, da je deželna uprava sprostila sredstva za obnovo starega sedeža šole. O tem je nekaj povedala tudi ravnateljica Živa Gruden: “Morda sem danes bolj optimistka kot realistka, naša šola ima še veliko možnosti razvoja. V dveh do treh letih bomo spet imeli svoj sedež. Upamo, da bomo dobili nekaj več prostora, kot je sedaj predvideno.” Ravnateljica je govorila tudi o izzivih, kijih za učence in učitelje predstavlja nova tehnologija, in o možnosti, da bi se model dvojezične šole razširil tudi v Terske doline. “Naš vrtec pa šteje sto otrok - je še dodala - in zaradi pomanjkanja prostora bo treba začeti razmišljati o možnosti, da bi se del šole razvil drugje v našem teritoriju.” La bidella Giuliana Che bello restare altri dieci minuti qui a scuola, quando non c’è più nessuno, solamente tu e Giuliana, la nostra bidella. Lei lavora in questa scuola da parecchi anni e la conosciamo bene. Con lei, perlomeno io mi confido perché so che non dice niente a nessuno di ciò che le racconto. Che bello sentirla cantare per i corridoi mentre lava. Quando ti guarda con quei suoi occhi tra il verde e l’azzurro, sembra un ruscello in pieno inverno con l’acqua che scorre velocemente con quel suo colore misto. Io, invece di chiamarla Giuliana, la chiamo con un leggero accento francese del tipo Ghiulì. Forte, vero? Lei mi guarda e sorride con i suoi denti che brillano come diamanti. Quel sorriso, sempre stampato sulle labbra, mi ricorda il sole d’estate, sempre lucente. È una bidella buona come lo zucchero filato, solo che lei non caria i denti. Ghiulì è molto magra, porta quasi quasi i vestiti che indosso io. Ha il piede da fata, piccolo, porta le scarpe numero trentasette. Ogni tanto, quando chiedo di andare in bagno, la vedo lisciarsi i capelli corti, sfilacciati, biondi, castani e grigi... Sembrano dipinti da Picasso. Eh già, è una bidella proprio bella, e oltre ad essere bella è anche simpatica e sensibile. Per me, lei è come una zia! Quando legge le circolari porta gli occhiali. Sapete, ha dei Ray-ban neri e le stanno a meraviglia. Ha uno stile che sembra un po’ il mio: jeans, felpa, maglietta a maniche corte sotto e calza delle scarpe casual. E davvero bello avere una bidella così: sempre pronta ad aiutare tutti, e fa l’impossibile per la scuola. Amelia Učiteljica Sabina Ko je učiteljica Sabina imela sedem let, so jo starši poslali v Gorico v Dijaški dom. Ves teden je bila v domu in ob sobotah seje vračala domov. Takrat ni bilo v Benečiji ne slovenskih ne dvojezičnih šol. Sabinina mama je bila iz Novega Mesta, njen oče pa iz Terske doline. Spoznala sta se v Švici, ker sta bila emigranta. Doma so govorili slovensko in zato so jo starši hoteli poslati v slovenske šole. Sabina je preživela v Dijaškem domu 13 let. Tu so bili tudi drugi otroci iz Benečije, med temi je bila tudi učiteljica Ivana. Večkrat je Sabina imela domotožje. Še posebno gaje občutila ob sredah, ko ji je mama telefonirala. Sabina pravi, da je v Dijaškem domu kmalu postala samostojna, sama je skrbela zase in za druge manjše od nje. Po nižji srednji šoli se je vpisala na učiteljišče. V tretjem letu učiteljišča je prebrala na Novem Matajurja, da so v Špetru ustanovili dvojezično šolo. Naslednje leto se je oglasila pri ravnateljici Živi Gruden in nato septembra začela delati na naši šoli. Sabina je ponosna na dvojezično šolo, ker je s svojimi kolegi verjela v svoje delo in misli, da to, kar so skupaj posejali in z ljubeznijo gojili je dobro obrodilo. Prvi Sabinini učenci imajo sedaj 34 let. Nekega dne jo je šestletni učenec vprašal, kaj bo delala, ko bo velika. Bila je tako mlada učiteljica, da se je zdela še majhna. Zarja Silvana Schiavi Fachin in Živa Gruden Lepi spomini V prvem razredu sta nam učiteljici Luana in Isabella pripovedovale zgodbe o mačku Muriju in mišku Teu. Z njima smo se naučili brati in pisati. V tretjem razredu smo sestavili video o ogrevanju. Z Murijem in Teom smo spoznavali drevesa v gozdu in si šli ogledat črno kuhinjo v Robedišče. Martina Najlepši izlet je bil, ko smo si šli ogledat Isabel-lin kazon. Isabella nam je skuhala dobro pašto in palačinke. Njen mož pa nam je razlagal, kako je prestregel vodo, daje pritekala v kazon. Isabella je zares pridna kuharica. Ti trenutki mi bodo manjkali! Giovanni Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije nam je tudi letos ponudilo izlet v Ljubljano in v Postojno. Ogledali smo si mesto in hodih po Zmajevem mostu. Šli smo na grad in na zastavi zagledali zmaja. V Postojnski jami pa nismo videli zmaja; čeprav je podobna malemu zmajčku, je to bila človeška ribica. Ivo Slovenski pisatelj in režiser Goran Vojnovič v Vidnu predvsem o vprašanju identitete V torek, 13. maja, je Univerzo v Vidnu obiskal pisatelj, režiser, scenarist, pesnik in kolumnist Goran Vojnovič. Srečanje sta povezovala prof. Marija Bidovec in prof. Roberto Dapit, kije poskrbel za uvodni pozdrav, prof. Bidovec pa je predstavila biografijo avtorja in njegova najpomembnejša dela, med njimi dva romana, nagrajena s Kresnikovo nagrado, Ce-furji raus! in Jugoslavija, moja dežela. Besedo je nato prevzel Vojnovič in takoj pritegnil pozornost publike. Glavna tema srečanja je bila emotivna geografija, s katero avtor opredeljuje svojo identiteto, odnos do materinščine, Slovenije, nekdanje Jugoslavije in koncept nacionalnosti. Govora je bilo o t.i. čefurjih in o vprašanju identitete ter o jezikovnih in prevajalskih vidikih njegovih del. Dotaknil seje vojne tematike, čustev, kulturne izmenjave in pomena lektoratov slovenščine po svetu. Postregel je tudi z nekaj zabavnimi družinskimi anekdotami. Srečanje je minilo izredno hitro in žal ni bilo časa, da bi gost odgovoril na številna vprašanja publike, zato si katedra za slo- venščino želi njegovega ponovnega obiska prihodnje akademsko leto, mogoče tudi za projekcijo fima Piran-Pirano. Goran Vojnovič med Marijo Bidovec in Robertom Dapitom Na srečanju so aktivno sodelovale tudi študentke drugega in tretjega letnika slovenščine Fakultete za tuje jezike in književnost. Pre- brale so odlomke iz romana Jugoslavija, moja dežela in prevode, ki so jih pripravile na predavanjih lektorata pod vodstvom lektorice Eve Srebrnič. Zahvala pri organizaciji dogodka gre tudi lokalnim časopisom, ki so se potrudili za promocijo ter založbi Beletrina in Javni agenciji Republike Slovenije za knjigo, ki sta finančno podprli srečanje in sta vedno aktivni pri širjenju slovenske književnosti in kulture v Italiji. Incontro con Di Piazza Gli alunni della seconda e terza media bilingue di San Pietro al Natisone organizzano per venerdì 6 giugno, alle 18, presso l’Istituto per la cultura slovena a S. Pietro un incontro con don Pierluigi Di Piazza, fondatore del centro Balducci. Alla fine dell’incontro ci sarà anche una sorpresa! m Nell’Alta Val Torre riprendono i corsi Arte Vacanza I poeti con le scuole di S. Pietro e Cormons Una bella mattinata, quella vissuta venerdì 23 maggio nella sala consiliare di S. Pietro da un centinaio di ragazze e ragazzi delle tre classi della terza media dell’Istituto comprensivo di Cormons e della terza media bilingue di S. Pietro. L’iniziativa rientra nel festival internazionale di poesia Acque di acqua organizzato da Culturaglobale. I ragazzi hanno ascoltato i versi di Michele Obit in sloveno, Lussia di Uanis in friulano e di Luigi Natale in italiano (sardo di origine, ha recitato una filastrocca anche in quella lingua), intervallati dalla fisarmonica di Mit- I giovani presenti all’incontro, sopra i poeti invitati da Culturaglobale all’incontro Glasbena, zaključni koncerti pred akademijo V sredo, 21. maja, je bil v slovenskem kulturnem domu v Spettai prvi od štirih zaključnih koncertov špetrske Glasbene matice. Igrali so učenci Luna Mottes, Davide Spessot, Dana Dorbolò, Andrea Sdraulig, Amelia Bos-cutti, Carlotta Qualizza, Serena Obit, Chiara lussa, Emanuele Sciocchi, Stefano Tomasetig, Daniel Mazzarella (na sliki zgoraj), Massimo Qualizza, Matteo Bla-sutig, Gabriele Trusgnach, Biagio Tomasetig, Martina Tomasetig in skupina, ki jo sestavljajo Pietro Cromaz, Marco lussa, Marco Rudi in Matteo Venturini (spodaj). Profesorji teh učencev so Andrej Perjevec, Franko Reja in Davide Tomasetig. Kot je povedal pred začetkom koncerta koordinator špetrske glasbene šole Davide Clodig, bodo najboljši učenci tega šolskega leta nastopili na zaključni akademiji, ki bo vedno v isti dvorani v sredo, 4. junija. ja Tuli. Un reading vero e proprio in cui i poeti, nelle diversità delle lingue e dei suoni, hanno comunicato in forma poetica tematiche attuali e importanti quali l’identità, la diversità, l’ambiente, il rispetto per il prossimo, l’accoglienza ed il confine. A Njivica estate all’insegna dell’arte Che cos’è il mandala? È una rappresentazione simbolica di forma circolare che inizia dal suo centro e si sviluppa armoniosamente tutt’intorno. Quest’estate sarà possibile impararne le tecniche a Njivica, grazie all’impegno dell’associazione culturale “Play art - alta vai Torre”. L’associazione è presieduta dall’artista Calogero Condello che mette a disposizione gli spazi del suo atelier per organizzare laboratori creativi di pittura, scultura, teatro, percussioni e mandala. Il loro avvio è previsto per il 25 giugno. I corsi sono rivolti a principian- ti e a coloro che vogliono approfondire le tecniche nell’ambito prescelto. Possono partecipare anche giovani della scuola primaria e delle medie che avranno la possibilità di praticare tutte le attività artistiche proposte. Le iscrizioni sono già aperte, ma l’inaugurazione della quinta edizione dei corsi intensivi d’arte si terrà domenica 15 giugno alle ore 18.00 a Njivica. Per l’occasione sarà organizzata da tutti i docenti una mostra di opere pittoriche, scultoree e fotografiche, e verrà eseguita una performance di teatro e percussioni. Si esibiranno anche i ballerini Luca Condello e Elisa Cipriani del corpo di ballo di Verona. Nell’edizione 2014 Aldo Ghirardello terrà il corso di acquarello, Calogero Condello quello di scultura su marmo e pietra oppure su terracotta, cemento e resina. Alessandro Conte insegnerà tecniche performative della narrazione e delFimprovvisazione, Paolo Furlanis seguirà il corso di disegno. Il corso sulla fotografia è affidato a Stefano Tubaro. Si potrà imparare a suonare il tamburo africano djembe con Roberto Lugli, mentre Carla Sello insegnerà la tecnica del mandala. Per maggiori informazioni su programmi e costi si può visitare il sito www.play-art.it Kultura & Šport & izleti FARmEAT, incontro tecnico giovedì 29 maggio L’Aprobio, in collaborazione con il Kmetijsko Gozdarski Zavod di Nova Gorica, all’interno del progetto europeo FARmEAT organizza alle 14.30, presso l’azienda Borgo dei Sapori, via Pla-nez 60 a Cividale, un incontro tecnico sul tema ‘Valutazione tecnica ed economica delle strutture per l’allevamento dei suini biologici allo stato brado’. Informazioni: 347.7118718. Glasbeno tekmovanje v Beneški palači v Naborjetu od 29. maja do 1. junija V Kanalski dolini bo že drugo glasbeno tekmovanje Tomaž Holmar, ki je namenjeno pianistom in harmonikarjem in ga organizira društvo Tomaž Holmar v sodelovanju z Glasbeno matico in Slovenskim kulturnim središčem Planika. Letos se je vpisalo približno sto glasbenikov iz sedmih evropskih držav. Pobudnik in umetniški vodja je pianist in harmonikar ter profesor Glasbene matice Manuel Figheli. Blue Fingers godejo v Zamiiju v saboto, 31. maja V Zamirju bo ob 22. uri rock koncert mladega benda Blue Fingers. Godejo Davide Tomasetig, Jani Skočir, Matteo Monai, Luca Clinaz an Martina Marmai. L’orso bruno nelle Valli venerdì 6 giugno A Prossenicco, presso le ex scuole elementari, è in programma alle 18.30 un incontro informativo sulla presenza dell’orso bruno nelle Valli del Natisone e del Torre. A fine serata sarà possibile degustare piatti tipici al costo di 15 € presso l’agriturismo Brez mej. Prenotazione al 339/7190406. Gremo v Rezijo s Planinsko družino Benečije v nediejo, 6. julija Planinska družina Benečije par-pravja izlet s koriero v dolino Rezije. Če bo lepo vreme, bo pohod v naravi pod Kaninom, imiel bomo pa parložnost tudi se učit plesat njih plese. Če pa na bo ta prava ura an bo daž, bomo videli pa muzej Gente della Val Resia, muzej brusačev an druge zanimivosti tele liepe doline. Bomo mogli pokušat njih domače dobruote an tudi kupit kiek dobrega, ki ga gorè pardielajo. Podroben program napišemo drugi krat. Memorial Vlady lunedì 2 giugno Il Gs. Azzida Valli del Natisone organizza il 10. 'Memorial Vlady1, manifestazione a coppie (non obbligatoria) in ciclo mtb e podistica per ricordare la figura di Vladimiro Tuan. La partecipazione dei solisti è riservata solo per la mtb. Ritrovo ed iscrizioni ad Azzida presso il Bar Rinascita dalle ore 8.30 alle 10. Partenza presso la zona del canile di Clenia alle ore 10.30. L'arrivo è previsto ad Azzida. Gremo na Koroško v nedeljo, 15. junija Srebrna kaplja organizava izlet v Spital (Spittal) na Koroško. Ob 7. uri odhod iz Spetra (zbirališče pred kamunam), ob 7.10 iz Čedada (Mitri). Ob 10. uri bo maša v Podkloštru (Arnoldstein). Potle se gre nabirat jagode, ob 12.30 bo kosilo, popudan ogled Spitala. Povratek okrog 20.30. Cena (avtobus an kosilo): 38 evrov. Informacije in vpisovanje pri Inac v Čedadu (0432 703119) do petka, 6. junija. Approfondimenti Con il Cipa.at e la Kmečka zveza in visita il 7 giugno in Slovenia, in luglio alla fiera Interforst di Monaco di Baviera Il Cipa.at in collaborazione con la Kmečka zveza-Associazione Agricoltori organizza sabato 7 giugno una visita guidata alle aziende agricole slovene. Partenza alle ore 6 da S. Pietro e alle 6.15 da Cividale. Alle 10 è in programma la visita guidata alla SIP-indu-stria macchine agricole a Šempeter v Savinjski dolini; alle 12.30 visita con degustazione presso l’azienda agrituristica Ar-bajter (allevamento selvaggina e produzione salumi) a Skomarje; alle 14 visita e degustazione prodotti della distillerija Kejžar a Zreče; alle 15 il pranzo presso la trattoria Ulipi a Ze-če; alle 17 rientro con sosta a Trojane. Arrivo a S. Pietro alle 22. La Kmečka zveza-Associazione Agricoltori di Cividale del Friuli sta raccogliendo le adesioni anche per partecipare alla fiera forestale Interforst di Monaco di Baviera. Si tratta di una visita di 2 giorni con partenza da San Pietro al Natisone venerdì 18 luglio e rientro sabato 19 luglio. Al fine di organizzare il trasporto, l'ingresso alla fiera ed il pernottamento si prega di contattare gli uffici della Kmečka zveza di Cividale del Friuli entro sabato 7 giugno. Sulla base delle adesioni raccolte entro questa data, si valuterà la possibilità di organizzare la visita ed il relativo prezzo di partecipazione. Per maggiori informazioni e prenotazioni rivolgersi agli uffici della Kmečka zveza in via Manzoni 31 a Cividale (telefono e fax 0432 703119, kz.cedad@libe-ro.it) dal lunedì al sabato dalle 8.30 alle 12.30. Festival èStoria Dopis z Goriškega Preko sto dogodkov. Nepretrgan tok predavanj od jutranjih do večernih ur. Morje knjižnih stojnic. Številni ugledni gostje: od novinarja Paola Mielija in violinista Uta Ughi-ja mimo vnuka svetovno znanega pisatelja Ernesta Hemingwaya do slovenskega pisatelj a Borisa Pahorja in politika Walterja Veltroni-ja. Pa še bi lahko naštevali: glasbeni koncerti, tematske razstave, avtobusni izleti in eno-gastronomske pobude. Ta je seštevek dogajanja na letošnjem tridnevnem mednarodnem festivalu zgodovine èStoria, kije bil prejšnji konec tedna v ljudskem vrtu v Gorici; del programa je potekal tudi v obnovljenih prostorih Trgovskega doma. Pobuda, ki jo deseto leto zapored organizira kulturno društvo èStoria, je nedvomno presegla lokalno raven in postala pomembna izložba v mestni turistični ponudbi. Letošnja rdeča nit celotnega zgodovinskega festivala z naslovom »Trincee« (Strelski jarki), ki je potekal ob obeleževanju 100. obletnice prve svetovne vojne, je bila v celoti posvečena vojni vihri in njenim številnim odtenkom: kulturnim, družbenim, diplomatskim in gospodarskim. Uverturo v letošnji festival je predstavljal celodnevni mednarodni simpozij, ki se je odvijal v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici. Srečanje na temo »globalna vojna: miti in izvor prve svetovne vojne« so oblikovali številni poročevalci iz evropskih zgodovinskih inštitutov in univerz: Ljubljane, Dunaja, Beograda, Stuttgarta, Oxforda. Kljub različnim obravnavanim tematikam so si bili zgodovinarji edini pri razčlenjevanju vprašanja, kaj je zgodovina: zapleten proces družbenih interpretacij ali zgolj nizanje dejstev, obletnic in letnic? Iz posveta je izšlo, da obravnavanje golih dejstev, brez historične in družbene interpretacije, še ni dovolj za izgradnjo zgodovinske- Gojiti spomine Coltivare memorie ‘Gojiti spomine - Coltivare memorie’je naslov predstave, s katero se bodo učenci dvojezične špe-trske osnovne šole predstavili na letošnjem Mit-telteatru, srečanju gledaliških, glasbenih in filmskih prireditev mladih za mlade, ki poteka že devetnajsto leto v Čedadu. Gre tudi za zaključno prireditev šolskega leta, ki bo potekala v gledališču Ristori v petek, 30. maja, ob 17.30. Kot smo že napisali v prejšnji številki, bo v okviru Mittelteatra v četrtek, 29. maja, ob 20. uri, Kolovrat prizorišče velikega čezmejnega kulturnega dogodka, protagonisti katerega bodo najmlajši, in sicer učenci večstopenjskih zavodov iz Čedada in Špetra (tako italijanskega kot dvojezičnega) ter osnovne šole Franceta Bevka iz Tolmina. Prireditev z naslovom »Puer natus est. Vojna deli, glasba združuje - umetniki na fronti«, ki jo režirata Marjan Bevk in Andrea Martinis, bodo ponovili v petek, 30. maja, ob 20.30, v gledališču Ristori. pmiHoiMk' del mttjPOlMlI Vii oz 2.PGL “r!N3Àcns'èi čni fazi potrjeval le mnenja cesarjevih diplomatov, da je kompromis s Srbijo nemogoč. Tok dogodkov se prepleta z besedami »verjamem v združitev vseh južnih Slovanov«, ki jih je atentator Gavrilo Princip izrekel pred sodnikom. Istega leta pa je o političnem dogajanju na Slovenskem dnevnik Slovenec poročal: »SLS pozdravlja združitev Slovencev in Hrvatov v eno celoto, da se tako napravi jez velikosrbski propagandi in ustavi to povodenj pred našimi vrati.« »/.../Il confine tra l'Italia e l'Au-stria-Ungheria, teatro di scontri tra i più aspri e prolungati del conflitto, è oggi un'area di pace e prosperità attraversata Uberamente dai cittadini dell'unione europea, di cui anche la Repubblica Slovena fa parte da ormai dieci anni. Occorre perciò ricordare, soprattutto alle giovani generazioni, l'importanza che il processo di integrazione europea ha avuto nel favorire e preservare condizioni di pace stabili nel nostro continente/.../«: je v spomenici naslovljeni organizatorjem letošnjega festivala èStoria izpostavil predsednik republike Giorgio Napolitano. Pa smo že spet tu. Poveličevanje 8. avgusta 1916, stote obletnice vdora italijanskih čet v Gorico - na katero se mestna uprava verjetno že pripravlja -, ostaja golo dejstvo izven aktualnega konteksta časa... Vanja Sossou ga diskurza. Streljanje na prestolonaslednika, 28. junija 1914, je le postranska in mitizirana podoba vira, ki ga mora zgodovinar interpretirati s kritičnim poznavanjem mreže okoliščin in vsega takratnega ozadja. Vladar Franc Jožef, stric sarajevske žrtve, je tudi po priključitvi otomanske Bosne leta 1908, že večkrat razmišljal, da se bo lotil srbskega nacionalizma, kije ogrožal njegovo takrat že majavo cesarstvo. Atentat je v kon- šport Stagione conclusa, iniziano i tornei giovanili ed amatoriali \!.ÌOTOFt\ adidtf* Conclusi quasi tutti i campionati (gli Esordienti della Valnatisone di Luca Pecchia sabato hanno superato il Sedegliano e sabato prossimo chiuderanno le loro fatiche a Pradamano con la Serenissima) le società sono impegnate nei vari tornei, sia a livello giovanile che amatoriale. Gli Allievi della Valnatisone nel torneo di Buttrio hanno pareggiato con la Cormonese e domani sera, 29 maggio, affronteranno la Aris S. Polo di Monfalcone. I Giovanissimi e gli Esordienti hanno festeggiato insieme la fine dei campionati I Giovanissimi della Valnatisone e quelli della Forum Julii hanno festeggiato la fine dei campionati. Da segnalare che i ragazzini di Mirko Vosca e gli Allievi di Claudio Molinari hanno conquistato la Coppa Disciplina nelle rispettive categorie! La formazione dei Pulcini 2005 della Valnatisone, allenati da Bruno lussa, stanno disputando a Corno di Rosazzo il Memorial Silvano Mazzoni. Nel primo turno hanno superato il Tricesimo/B e i Rangers. Domani, 29 maggio, alle ore 18 inizieranno le finali affrontando nell'ordine Manzanese e Tricesimo/A. I Pulcini misti, sempre a Corno, hanno giocato il primo turno con Buttrio e Union Mar- tignacco. I ragazzi guidati da Mattia Cendou hanno superato il Buttrio e perso con l'Union Marti-gnacco. Stasera, mercoledì 28 giugno, sempre alle 18 affronteranno nell'ordine Cussignacco e Ancona. La squadra sarà impegnata a Zi-racco nella giornata di lunedì 2 giugno nel torneo organizzato dall'Aurora Buonacquisto. Sabato a Podpolizza (Pulfero) organizzato dal Reai si giocherà il Memorial Enrico Cornelio, (p.c.) In pista a Gemona primeggia il Gs Natisone con i più giovani Domenica 18 maggio sulla pista di atletica di Gemona del Friuli, si è disputato il trofeo 'Modena' dove per la prima volta hanno gareggiato con buoni risultati. Nove i piccoli atleti del Gruppo Sportivo Natisone, che hanno realizzato i propri record personali. Questi i risultati ottenuti: 60 metri ragazze Linda Cassina 10"9. Secondo posto assoluto per Lorenzo Brugnizza in 3'13"; decimo Francesco Dri 3'32"2. Quinta Aurora Comis in 3'40"; sesta Chiara Mlinz (foto a destra) 3'56'; settima Antonella Franco 4'02". Vittoria per Davide Zavagno (foto in basso) in 6'30"9, ottavo Federico Bais 6'44"4 nei 200 mt. Cadetti. Nella categoria Cadette mt. 2000 dodicesima Federica Iuri 8'31”. V soboto, 24. maja, je bil 10. Tek prijateljstva iz Posočja v Benečijo. Tek prijateljstva (Corsa dell'amicizia) se je rodiu lieta 2003. Namen je biu, de se tudi na tak način parbližajo, spoznajo an ratajo parjatelji slovienski (z obieh strani Matajura an Kolovrata), laški an italijanski tekači an planinci. Slava ura jih je ustavla dvie lieta, takuo de lietos so tekli deseti krat. Začel so letat blizu Nediže par vasici Robič. Pot jih je pejala čez blok (ki ga nie vič) do Štupce, an potle napri čez vasi Log, Podvaršč, Ščigle, Kras, Bijača, Podšpanjud. Te petnajsti kilometer je biu, ku nimar, v Nokuli. Te narbuj hiter je vso telo pot prelietu v adni uri. Na koncu so bli vsi veseli, ne samuo tisti, ki je paršu te parvi, pa tudi te drugi, ki po pot so imiel muoč an sapo tudi za poklepetat an se še lieuš spoznat. Ja, bluo je zaries lepuo an vsi čakajo že na drugo lieto. Tek so organizal Planinska družina Benečije, Inštitut za slovensko kulturo, Fundacija poti miru v Posočju an Planinsko društvo Kobarid Festa del Velo Club per il Giro d’Italia Per domenica 1. giugno il Velo Club Cividale Valnatisone Kolesarski klub Benečija ha previsto una gran festa in onore del Giro d’Italia e sarà presente nell’attuale spazio dedicato al mercato del sabato. In attesa del passaggio della corsa rosa (che nella sua tappa finale partirà da Gemona del Friuli), si terrà sullo sterrato nei pressi della vecchia Stazione ferroviaria una ginkana per bimbi e bimbe. A seguire un saluto in diretta ai ciclisti professionisti che, per l’occasione, passeranno anche per il centro di Cividale per poi dirigersi verso il traguardo finale a Trieste. Nel fine settimana successivo i miniciclisti biancorossi riprenderanno a gareggiare. Domenica 8 giugno si misureranno a Flaibano su strada, mentre il 15 giugno correranno in casa, a Grupignano di Cividale. La gara, sempre su strada, sarà organizzata, come da consuetudine, proprio dal Velo Club Cividale Valnatisone. In quest’occasione debutterà anche un nuovo Gl (7 anni), il piccolo Tommaso Dinoni, avvicinatosi da poco al mondo del ciclismo. INTER CLUB CIVIDALE organizza 14-15 Giugno 2014 2° Torneo di Calcio a 6 MEMORIAL LUIGI IAC0NCIG 1 ° Torneo di Calcio “Pulcini” MEMORIAL ADRIANO JURMAN presso il campo Sportivo di Savogna étk ISCRIZIONI FINO AL 25 MAGGIO 2014 - MASSIMO 16 SQUADRE ADULTI QUOTA ISCRIZIONE It4wt A SOHAMA - li« AL POBTt 0431.777026 - 330-4742119 - FU 0437-7277» h wlhtwaiwi w lÉjfc jpgpin__________________________________________________ UHItB'aurrrciVIDULfi V nediejo, 8. junija, bo v Dolini (blizu Trsta) 43. srečanje obmejnih planinskih društev. Lietos je v rokah Slovenskega planinskega društva Trst, ki vabi vse planince na to lepo srečanje in je za tole par-ložnost napravu liep program. On 9.30 se zberemo v Boljuncu pred sprejemnim centrom Naravnega rezervata doline Glinščice, blizu gledališča France Prešeren. Ob 10.00 bojo vodeni izleti an vsak lahko vebere tisti, ki se mu zdi buj parložen: a) starma planinska pot, tri ure hoje; b) položna planinska pot, tri ure hoje; c) sprehajalna pot novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorni urednik: MICHELE OBIT Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst / Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: info@novimatajur.it; novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 40 evrov • Druge države: 45 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 03 S 01030 63740 000001081165 SWIFT: PASCITMMXXX Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € Mercoledì 30 aprile, subito dopo pranzo, un gruppetto di otto persone si è dato appuntamento alla stazione di Cividale per iniziare un'avventuroso viaggio di 5 giorni. Destinazione: Amsterdam! Con la macchina siamo andati fino all’aereoporto di Treviso, da dove abbiamo preso l’aereo che è atterrato a Bruxelles. Da li, con un treno veloce, verso l’una di notte siamo arrivati all’albergo Hilton vicino ad Amsterdam. Dopo una bella dormita, il giorno dopo con un treno locale abbiamo raggiunto Amsterdam. Qui siamo saliti su un battello da dove abbiamo potuto ammirare questa splendida città percorrendo i suoi numerosi canali. Il pomeriggio invece abbiamo visitato il Rijksmu-seum, dove sono conservati dei magnifici quadri di pittori fiamminghi. Il giorno successivo, sempre con un treno locale, ci siamo recati la mattina a Alkmaar a visitare un affollatissimo mercato di formaggi, ed il pomeriggio a Zaanse Schans, un posto magnifico che se non lo vedi con i tuoi occhi non credi possa esistere: è un museo all'aperto dove sono concentrati tantissimi mulini a vento, tuttora funzionanti e visitabili dai turisti. Qui si fabbricano anche i famosi zoccoli in legno. Gor na varhu skupina parjatelju, ki je šla na potovanje v Amsterdam, se je slikala v tradicjonalnih lesenih coklah, ki jih šele runajo an nucajo na Nizozemskem, an na Grand place v miestu Bruxelles. Imiel so cajt an iti gledat malne na vietar. Tle par kraj Elisa an Manuel miez tulipanu. Kar sta se damu uarnila, sta nam napisala tudi članek, ki ga tle prebierata. Puno reči sta se gor navadla an doživiela. An tudi imiela parložnost spoznat posebno miesto Amsterdam, ki sta ga pregledala par nogah, s kolesom, na batelu an z vlakam Il giorno dopo ancora, sempre ve ogni anno vengono piantati ben con il treno locale, siamo andati a 7 milioni di bulbi di tulipani. Qui Keukenhof, un bellissimo parco do- abbiamo noleggiato tutti e otto la bicicletta (anche quelli che dicevano che non ci sanno andare!) e abbiamo percorso le piste ciclabili lungo le quali, per nostra fortuna, proprio quel giorno passava la parata dei carri fioriti. Che spettacolo! Poi, visto che avevamo preso gusto ad andare in bici, siamo andati a visitare un bellissimo lago. La sera eravamo proprio distrutti! Domenica, ultimo giorno, siamo ripartiti la mattina presto con il treno per Bruxelles, dove abbiamo avuto tempo per visitare anche questa città. Verso sera abbiamo preso l’aereo che ci ha riportati a Treviso. È stata proprio una bella avventura: aereo, treno, battello, bici, piedi... che giro! Elisa e Manuel Coren Foto: Annemarie kronaka Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klancic 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE/GIUGNO lž Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33,9.33, 10.33, 11.33, 12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan **samuo pred prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Čedad....................... 7081 Bolnica Videm........................5521 Policija - Prva pomoč.................113 Komisarjat Čedad...................703046 Karabinierji..........................112 Ufficio del lavoro.................731451 INPS Čedad.........................705611 URES-INAC..........................730153 ENEL...........................167-845097 Kmečka zveza Čedad.................703119 Ronke Letališče 0481-773224 Muzej Čedad........................700700 Čedajska knjižnica.................732444 Dvojezična šola....................717208 K.D. IvanTrinko....................731386 Zveza slov. izseljencev 732231 Dreka..........................721021 Grmek..........................725006 Srednje........................724094 Sv. Lenart.....................723028 Špeter.........................727272 Sovodnje.......................714007 Podbonesec.....................726017 Tavorjana......................712028 Prapotno.......................713003 Tipana.........................788020 Bardo..........................787032 Rezija...................0433-53001/2 Gorska skupnost................727325 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 30. MAJA DO 5. JUNIJA Čedad (Minisini) 0432 731175 Como di Rosazzo 759057 Remanzag 667273 Tarbiž 0428 2046 V nediejo, 8. junija, gremo v Dolino s Planinsko družino Benečije z ogledi, tri ure hoje; č) kolesarska tura; d) plezanje v Dolini Glinščice. Ob 14.30 bo kulturni program na Dolgi kroni. Sodelovali bojo Pihalni orkester Jeseniških železar-jev, zbor PD Obala Koper, Zenska pevska skupina Stu ledi. Sloviensko planinsko društvo Trst, ki lietos slavi 110 liet delo- vanja, poskarbi tudi za hrano an pijačo, pru takuo za zabavo z glasbo v živo. Sevieda, na takem srečanju na more parmanjkat Planinska družina Benečije, ki za telo parložnost organizava koriero za iti vsi kupe davje tja, je pa trieba se hitro vpisat (Joško 328 4713118). Odhod bo iz Špietra (sriednje šuole) ob 7.45. Ma che bel viaggio ad Amsterdam! Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. kronaka In alto a sinistra il gruppo folkloristico Razor e le maschere del pust di Rodda, il gruppo folkloristico Živanit, quello di Novo mesto e Anna Bernich (Živanit). I saluti del ‘Razor” agli ospiti I---------------------------------- 1 Do 31. maja! Entro il 31 maggio! Obveščamo naročnike, da imajo čas še do 31. maja za obnovitev naročnine za leto 2014. ★ ★ ★ Informiamo gli abbonati che il termine per il rinnovo dell’abbonamento per il 2014 scade il prossimo 31 maggio. I__________________________________ I An koščič velike kulturne bogatije, ki jo imamo v naši Benečiji so predstavili ruonški pustje an folklorna skupina Živanit na prireditvi “Naši ta stari pravjo tako”. Lepo manifestacjon jo je že sedmi krat parpravla folklorna skupina Razor iz Tolmina, ki že dvie lieta sodeluje z našo folklorno an kupe so tudi zaplesali na Dnevu emigranta, na srečanju v Bovcu, an že dvakrat lie-tos v Tolminu. Njih učitelj, Boris Laharnar, uči tudi naše plesauce. Na oder v kulturnem domu v Tol-mine so parvo skočil ruonški pustje s pustiči, z zluodjam an anjulcam. S klieščami an z vilami so nesli vse V Tolminu naši ta stari pravjo tako po luhtu, razveselili an “ustrašli” gledauce, ki so do konca napunli dvorano. Za jih pomerit se je oglasila ramonika, saj tudi tle v Ne- diških dolinah, nie pravega pusta brez nje. Ta par godcem je biu mož s pletenico, kije čaku, de mu kaj denejo not za Ion. piesmi an plesi so zarobil telo vičer. Se na stvar: plesauci iz Nediških dolin nieso imiel obedne težave se zastopit s tistimi iz Tolmina an No- vega Mesta. Sevieda, nieso guoril po italijansko, pač pa po sloviensko, vsak v svoji varianti... ja ben, ko-ranina je le tista! “Živanit” je za telo parložnost parpravla lepo igrico, tisto od Ma-rijance, kije šla na senjam an tam je vidla nje muroza, ki je z drugo plesu. Med no potresauko an početauko so se stvari postrojile an Marij anca se je za tisto vičer pomerila. Potle so zaplesali, zapieli an predstavili no igro tudi parjatelji od folklorne skupine Razor an velika skupina mladih folklornega društva Kres iz Novega Mesta. Na koncu so zaplesali vsi kupe an za se nabrat moči so šli v Tolminska korita, kjer so jim gostitelji napravli vičerjo z domačimi dobruotami. Ramonike, Prima della serata culturale organizzata nel teatro locale dal gruppo folkloristico Razor, gli stessi componenti hanno accompagnato gli ospiti alla scoperta del Tolminotto e così Bruno (autore delle foto) ha potuto incontrare anche un’amica delle nostre krivapete! Parvo obhajilo v Tarbju Parvo sveto obhajilo v Gorenjim Tarbju. Obhaju seje Biagio Dorbolò, ki z mamo Eriko Balus - Fejcjovo, s tatam Amerigam iz Špietra an s sestrico Dano živi v teli vasi srienjskega kamuna. So med riedkimi mladimi družinami, ki šele žive po naših gorskih vaseh. Biagio an Dana sta srečna, zak imata tudi take none an biž-nono, ki jih učijo vse, kar je našega: jezik, kulturo, navade... Za obhajilo puobčja je biu velik senjam an par maš so bli tudi vsi parjatelji od Biagia, ki kupe z njim se učijo lotrino z meštro Al- do. Par sveti maši je lepuo pieu zbor Rečan z Lies. Bluo je ganljivo an le grede tudi veselo. Pru lie-pa nedieja za vse. È stato un felice momento di unione della parrocchia di Tribil superiore attorno a Biagio grazie a don Michele di San Leonardo che ha reso piacevole la cerimonia ed ha riempito la chiesa anche con i suoi compagni di catechismo della maestra Alda. Il coro Rečan ha accompagnato la messa con canti in latino e sloveno. Telo vam jo mi povemo... - Halo? Pridite subit k nam! Tašča če skočit skuoz okno. - Ste zgrešiu, gospuod. Mi smo mizarji, ma-ringoni, niesmo policisti. - Ne, ne, nisem zgrešiu. Problem je, de na more odpriet okna. ★ ★ ★ An star mož je sedeu na tribuni nogometnega stadiona na finalu lige prvaku (champions league). Blizu njega je biu pra- zan prestor, zatuo an radoviedan mož mu di-je: - Kuo je tuole, de imate prazan prestor blizu sebe, če so predal vse karte že miesce pri-et pred telo tekmo? - Kar sem kupiu karte za tekmo, sem vzeu adno za mojo ženo. Pa je umarla, na žalost. - Oh, tuole se mi ries hudo zdi. Pa zaki niste povabiu kakega od sorodniku al parjate-lju namest nje? - Sa sem, pa so mi vsi j al, de ne morejo prit, zak so na nje pogrebu. Župnik an mežnar stojita ob ciesti, ki pe-je skuozi vas, an postavljata tablo, na katie-ri piše: “Konac je blizu! Obarnite se, dokier ne bo prepozno!” Tam mimo parleti auto, voznik pogleda tela dva moža an jima zaueče: - Pustita ljudi par mieru, vidva, vierska fanatika! No malo cajta potle se čujejo tulit žlajfi an subit potle je močnuo pljuskinlo. Mežnar se obarne k župniku an mu dije: - Morebit je bluo buojš, če sma bla napisala samuo: “Ahtite se! Muost je podart”! ★ ★ ★ - Kmalu bomo šli živet v lepše okolje! - dije adna žena svoji sosiedi. - An mi pa v buj mierno - ji odguori so-sieda. - A, niesem vedla, de se selite an vi! - Ne, ne, mi ostanemo tle.