PRIMORSKI dnevnik Je„ začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Sovcu pri Gorenji Trebu-S', od 18. septembra 1944 d° 1 maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka- Bil je edini tiskani par-fzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 25 (13.855) Trst, sreda, 30. januarja 1991 Iraško nepredvidljivost še stopnjujejo zagonetna dogajanja zadnjih dni na iransko-iraški meji Prebeg iraških letal v Iran se nadaljuje Sadam Husein skuša razširiti zalivsko vojno? Iran se vsestransko trudi, da bi dokazal svojo nevtralnost - S prebegi letal zadovoljni predvsem v Izraelu Zgražanje in zaskrbljenost ob Sadamovih izjavah za CNN - Smrt ameriškega »živega ščita« v Bagdadu t>AnASHlNGTON' TEHERAN, BAG-— Zagonetni prebeg iraških le-. ha iransko ozemlje, reakcije na in-.^rvju Sadama Huseina ameriški CNN j ®rnrt nekega ameriškega pilota, ki sjvbil kot živi ščit v poslopju ministr-j® za industrijo v Bagdadu, so ob .^haljevanju vojaških operacij ozna-Zali včeraišnii trihhjsti dan vojne v p Generalštabi zavezniških sil so sku-rj s Politiki tudi včeraj zaman skušali If^hietj’ zakaj so najsodobnejša iraš-lltl .YDjna letala zapustila svoje podze-vMe hangarje in poletela v Iran. K dosedanjim ugibanjem je treba ^ dodati še novo, po kateri je Sa-„‘l* Husein začasno žrtvoval svoja hljša letala v prepričanju, da mu tu^Pelo prej ali slej v spopad vplesti Pad Zrael in tako zanetiti splošni spo-ojC' v katerem Iran ne bi uspel več Hoditi svoje nevtralnosti. Teheran olj -‘hi ne skriva svojega nelagodja ralCel°tni zadevi in je včeraj mobilizi-svoje diplomatske sile, da bi pfg^ dokazal, kako so ga ti prebegi letl .enetili, da ostaja dosledno nevtra--pfe,/1 da ne bo dovolil vzleta teh letal PtM koncem vojne. Stalni iranski Po avhik pri OZN je včeraj formal-la jr °l;estiral, ker so iraška letala krši-0ppoatlski zračni prostor. Teheranske PlOf.?6, da bi razblinili vsak sum v Ntn tni tajni iraško-iranski dogovor Alijaadn° potrjuje poseg ajatulaha Hameneja, Homeinijevega ver-je j:4 haslednika, ki naj bi ukazal, da ^Pca * letala pilote zadržati do Prgrt, v°jne. Že pred dnevi je iranski M biie^n*k Rafsandžani poudarjal, da VPletp]Za lran pravi samomor, če bi se G[ ’ v zalivski spopad. Se v«6 števila prebeglih letal vlada i voi n.° Popolna negotovost. Ameriš-, 4P ,a, krogi navajajo, da se je v , tal a,klo kakih sto najsodobnejših °Vski v orai vsi bombniki suhoj 24, Ohibniki mig 29 in mirage F-l, kpt kot i ai zastarelih migov 25, kar je ^1 odstotkov iraškega vojnega 'Pdi v 4' Prebegi pa so se nadaljevali Nna Zadnjih urah, da pa bi bila mera t 4 turi■ baie na iransko ozemlje zbe-š10 da * ^evilne enote iraške vojske, Sl,ie, p6 marsikdo upravičeno spra-^Pari , 9dad ne skuša vplesti Iran v V*0 prit redki namreč verjamejo, da n kpke, 9 razsuln Sadamove vojske, h^^lik hv Pentagonu ne delajo ,0 tpofpi skrbi, nekaj več radaristov ? nadzorovati še ta iranska a''0j sgjt ta*C0 ^a Ei letala po vzletu a!? Poldno veseli pa so v Izraelu, v^*14 irasfGajo, da so bili suhoj 24 ska letala, ki bi lahko brez 1> lsk0 a tankanja lahko napadla iz-Prav teh letal so se v ‘dhobioj^P.lj bali za morebitni ke- napad. Izraelci in z nji- ^ Podpira akcijo P.^N v Zalivu a Je previdnejša K DDD ■ ^0ntraadmiral facchia sprožil °Ve polemike Na 2- STRANI S 000 Jamove grožnje Of^kemičnitn ro^«i v Zalivu A Zadnji strani mi Američani zelo resno jemljejo Sadamove grožnje v intervjuju televizijski CNN, da bo segel tudi po nekonvencionalnem orožju. V glavnem pa tako v Izraelu kot v ZDA poudarjajo, da je v intervjuju Sadam Husein v bistvu prepričal še zadnje omahljivce, da je bil napad na Irak neizbežen. Marsikdo tudi z velikim poudarkom navaja, kako se je Sadam obrnil na vse mirovnike sveta, ker računa na njihovo pomoč. Da od iraškega diktatorja lahko pričakujemo najnižje udarce, zgovorno priča tudi včerajšnja vest bagdadskega radia, da je v raketnem napadu na ministrstvo za industrijo izgubil življenje neki ameriški pilot, več drugih pa je bilo ranjenih. Glede samih vojaških operacij je treba navesti, da so podatki zaradi cenzure skrajno pomanjkljivi. Nadaljevalo se je letalsko in raketno bombardiranje Iraka, predvsem Bagdada in Basre. Prišlo je tudi do prvega kopenskega spopada, zavezniški helikopterji so potopili 5 iraških izvidniš-kih čolnov, letala pa popolnoma uničila neki konvoj iraških tankov in transporterjev v kuvajtski puščavi. Minister Chevenement prva žrtev francoskega posega v Zalivu PARIZ — Francoski obrambni minister Jean Pierre Chevenement (ha sliki AP) je prva politična žrtev zalivske vojne, saj je včeraj zaradi nesoglasij z vlado glede vloge francoskega kontingenta v sklopu večnacionalnih sil v Zalivu odstopil, njegov resor so takoj poverili dosedanjemu notranjemu ministru Pierru Joxeu. Chevenement je bil od vsega začetka nasproten vojaški opciji pri reševanju kuvajtskega zapleta, ker je prepričan, da bo to imelo negativne posledice za francoske odnose z arabskim svetom, med drugim pa je imel v preteklosti dobre osebne odnose s Sadamom Huseinom. Ko se je Francija aktivno vključila v spopad, je Chevenement poudarjal, da se bodo francoske vojaške operacije omejile na kuvajtsko ozemlje. To pa so ostale le njegove pobožne želje, francoska letala so namreč v zadnjih urah razširila svoj radij tudi na Irak. Francoski generalštab je tako demantiral svojega zunanjega ministra. Da pa bi bila mera polna, je že dalj časa desnica v Rocar-dovi vladi zahtevala odstranitev tega svojeglavega »levičarskega prostega strelca«, ki ga je kljub osebnemu prijateljstvu Mitterrand le s težavo brzdal. Zaskrbljujoči seznami slovenskih osebnosti, ki jim JLA grozi z aretacijo Sedaj na vrsti Slovenija? Slovenski notranji minister Bavčar BOGO SAMSA LJUBLJANA — Srbski tisk napoveduje reprizo filma: tokrat bo na vrsti Slovenija. Ža to je več zunanjih znamenj. Predvsem so vedno bolj verjetne vesti, da je JLA sestavila tudi seznam slovenskega političnega vodstva, ki bi ga bilo treba zapreti. Na njem sta oba odgovorna ministra: za notranje zadeve Igor Bavčar in za obrambo Janez Janša, toda na koncu je menda tudi zapisano »in tako dalje«, kar pa naj bi pomenilo vrh slovenske državnosti. Datum je že za nami: 15. januar, rok izvršitve dva dni. Podoben, širši in obsežnejši seznam kroži po Hrvaški. Lepo po hierarhiji se pričenja s predsednikom republike Tudjmanom, nadaljuje s predsednikom sabora Domijanom in nato po vrsti sledijo vsi odličniki in vrhovništvo države, strank, predvsem pa seveda HDZ. Zdaj napovedujejo še nekaj dni premora. Danes bodo v Sloveniji predstavniki Črne gore, njihov obisk sodi v okvir dvostranskih razgovorov med republikami. Pogovori bodo relativno kratki; pričeli se bodo ob 11. uri, po dveh urah naj bi bila skupna tiskovna konferenca, zatem še kar špartansko kosilo, ob 16. uri pa se bodo vrnili domov. V četrtek bo v Beogradu razširjeno zasedanje zveznega predsedstva, o katerem se Slovenija logično sprašuje, ali je sploh še smiselna razprava o združevanju in sodelovanju in ali ni bolj logičen razgovor, kako bi se mirno razšli. Vojska je torej postala pomemben element jugoslovanske krize. Vojska ni več jugoslovanska, temveč ima dve značilnosti. Po eni strani je to velikosrbska vojska, ki ščiti interese velike Srbije, po drugi pa je to vojska, ki se sklicuje na realni socializem in komunistične ideje. Še vedno izvajajo pritiske, da bi se vsi oficirji vpisali v Zvezo komunistov - Gibanje za Jugoslavijo, češ da je socializem izgubil samo eno bitko, vojne pa ne, da je treba obnoviti nekdanji socialistični sistem, trdno federacijo itd. Oni, ki so proti, so seveda sovražniki, kako pa se s sovražniki ravna, je znano. In že smo pri zloglasnih spiskih oseb, ki bi jih bilo treba v.dveh dneh po 15. januarju aretirati v Sloveniji in na Hrvaškem. V nekaterih »tako imenovanih tajnih dokumentih« je Sloveniji sicer posvečenih samo nekaj vrstic, Hrvaški pa cele strani. Toda v teh vrsticah so zajeti vsi elementi obtožb: Slovenska teritorialna obramba je sestavni del JLA, poveljstvo je v pristojnosti petega armadnega poveljstva. To pa je bil ukaz zveznega predsedstva, ki še ni bil izvršen. Poseben problem je orožje in vse zadeve, ki so z njim povezane in popolnoma podobne hrvaškim. Nacionalne strasti se zaostrujejo, toda tokrat ne morejo prekriti resničnega in poglavitnega jugoslovanskega problema: socialne eksplozije. Včeraj so srbski delavci vzklikali pred srbsko skupščino: »Hočemo kruha«, »Nočemo miloščine«, »Hočemo delati« in podobna gesla. Dopoldne so se zbrali v zemunskih podjetjih, v znani Rakovici, ki je bila vedno osrčje moči nekdanje in sedanje Miloše-vičeve partije. Sindikalisti so jih prepričevali, da je srbska skupščina že sprejela ustrezne ukrepe in da naj počakajo na rezultate, toda niso se pustili prepričati in se odpravili v osrčje mesta. Tako je stanje v nekaterih kolektivih, za katere je srbska politika vedno skrbela, da so dobivali (relativno) dobre in redne prejemke. Toda sedaj denarja tudi za njih ni, zmaga njihove stranke na volitvah ni nič prinesla. Še huje je z upokojenci. Povsem jasno je še, da 1. fabruarja v Srbiji ne bo rednih pokojnin, kar pa velja tudi za večino drugih republik. V Sloveniji ni bistveno bolje. Pokojnine sicer bodo, in to v rednem roku, toda ne bo izplačanih predvidenih poravnav, ker so bile izplačane razlike za naraščanje življenjskih stroškov, v slovenskih bankah pa denarja preprosto ni. O srbskem vdoru v Narodno banko se ne govori več, z raznimi bančnimi in drugimi prijemi se skuša zmanjšati negativne učinke na cene, pri čemer delno »pomagata« tudi slaba konjuktura in nelikvidnost. Ni denarja, da bi plačevali blago, trgovine so polne, toda ni sredstev za nakup. Vse to seveda samo zadržuje grozeči inflacijski val, ne more pa zadržati stečajev, novega vala brezposelnih, ki v kratkem grozi v Sloveniji z rekordno številko tristo tisoč. Včeraj je o tem govoril na zasedanju slovenske gospodarske zbornice podpredsednik vlade Mencinger. Benke niso več likvidne. Ljudje vstajajo ob 4. uri zjutraj in se postavljajo pred bančna okenca in če še pridejo na vrsto, lahko dvignejo do tisoč mark lastnih valutnih hranilnih vlog. Včeraj smo izvedeli za konkreten primer: po tisoč mark je v viški poslovalnici Ljubljanske banke dobilo trinajst ljudi, ki so seveda prej stali nekaj ur na jutranjem mrazu, za njimi pa je še nekaj varčevalcev prejelo z vseh koncev zbrane šilinge in lire, nato pa se je okence zaprlo. O menjavanju dinarjev v tuje valute pa seveda ni niti govora več. Konvertibilnost je izginila in se o njej ne razpravlja. Na vidiku sta morda nova devalvacija in drseči tečaj dinarja, če ne bo prišlo do česa hujšega. . Turistična sezona bi lahko bila odlična. Tuja nesreča bi utegnila biti sreča za Jugoslavijo. Po vsej Evropi namreč odpovedujejo letalske polete, preklicujejo zimske in spomladanske rezervacije po hotelih, ker se boje arabskih terorističnih napadov. Za Jugoslavijo pa velja prepričanje, da je pred napadi arabskih teroristov zavarovana in imuna. Toda za nasprotno so poskrbeli kninski srbski hajduki, JLA pa predvsem za to, da je Jugoslavija izgnila z vseh seznamov počitniških rezervacij in da je v hotelih, po rivieri ih celo po letoviščih, zdraviliščih in drugih objektih v Sloveniji tako malo gostov, kot jih še ni bilo nikoli. Italija nasprotuje nasilnim rešitvam RIM — Italija sledi z veliko zaskrbljenostjo razvoju dogodkov v Jugoslaviji, je dejal včeraj zunanji minister de Michelis, ki je tudi izrazil prepričanje, da bodo Jugoslovani dosegli nov ustavni sporazum. Zelo hudo bi bilo za vso Evropo, če bi Jugoslavija ne ohranila svoje enotnosti. Italija bo zato podvzela vse potrebne korake, da bi pripomogla k ohranitvi enotnosti in zato bo okrepila odnose ne samo z osrednjo vlado, temveč tudi z vladami posameznih republik. Na vprašanje, kakšno bi bilo stališče Italije do morebitnega poskusa beograjske vlade, da ohrani enotnost s silo, je De Mihelis dejal, da je Italija odločno proti taki rešitvi. Zagovarjal je mirno rešitev zalivske krize Admiral Buracchia dvignil mnogo prahu RIM — »Z malo več modrosti t?i se lahko izognili vojni. Dovolj bi bilo, da bi bolje ocenili položaj in se zavedali tistega, čemur gremo naproti. Po mojem bi morali priti do mirne rešitve, recimo, da bi nadaljevali z embargom še nekaj časa...« To so presenetljive izjave kontraadmirala Maria Buracchie, ki vodi italijanske pomorske šile v zalivski vojni irt ki jih bomo lahko brali v odmevnem italijanskem katoliškem tedniku Famiglia cristiana. »Ko je izbruhnila vojna, sem pomislil na toliko stvari, ne nazadnje tudi na mojo družino. Vprašal sem se tudi, če se niso enostavno z nami pošalili in nas vključili v neko igro, ki je večja od nas samih. Skrbi me, kaj bo potem, ko bomo morali vse graditi spet nanovo.« Te in druge njegove izjave so včeraj dvignile ogromno prahu, saj so se o njih opredelili čisto vsi vidnejši pred-satavniki italijanskega političnega življenja. Obrambni minister Virginio Rognoni je bil v svoji izjavi dokaj previden ter se je najprej vprašal, če je intervju res verodostojen in če ni bilo njegovo bistvo in sporočilo slabo interpretirano in spremenjeno. »Poznam Buracchio,« je dejal Rognoni, »saj sem se z njim zadnjič pogovarjal pred nekaj tedni, in vem, da je resen profesionalec.« Predstavniki parlamentarne večine in MSI so intervju ostro kritizirali in ga sprejeli z ogorčenjem, komunisti, zeleni in radikalci pa so ga sprejeli z odobravanjem in zadovoljstvom. O tej polemiki je med razpravo v komisiji za zunanje zadeve in obrambo spregovoril sam Rognoni, ki je v razpravi o zalivski vojni med drugim dejal, da je Irak še vedno zelo nevaren. V večernih urah pa je Buracchia preklical svoj intervju v Famiglii cris-tiani ter dejal, da se je v dneh od 19. do 24. januarja na vojni ladji Audace pogovarjal z mnogimi novinarji ter da so pri italijanskem verskem tedniku napačno razumeli njegove izjave in spregledali njegovo mnenje. Kmalu nato se je s komunikejem oglasila sama Famiglia cristiana ter dejala, da je njihov dopisnik na ladji Audace registriral izjave Buracchie in da je torej intervju dobreseden, da niso bile njegove izjave napačno zapisane, da pa ni njihova naloga in namen teh izjave interpretirati. Izraelski odgovor na obstreljevanje južnega Libanona JERUZALEM — Več deset raket tipa katjuša je prejšnjo noč padlo na »varnostno območje« v južnem Libanonu v neposredni bližini izraelske meje. Po trditvah radia Jeruzalem so bombardiranje opravili predstavniki organizacije Al Fataha pod vodstvom najvidnejših predstavnikov PLO. Izraelski radio je nadalje še sporočil novico, da je Sadam pozval predstavnike PLO, naj sprožijo teror v Izraelu in da tega še niso storili le zaradi učinkovite protiakcije zahodnih protivohunskih služb. V včerajšnjih prvih popoldanskih urah so palestinski predstavniki v Saidi v južnem Libanonu izjavili, da je napade osebno ukazal predsednik PLO Jaser Arafat iz solidarnosti do iraškega diktatorja Sadama Huseina. Le nekaj ur kasneje je glasnik PLO v Tuni-zu demantiral to trditev. V večernih urah pa je Izrael kot povračilo s 130 in 155-milimetrskimi topovi bombardiral baze filoiran-skih šiitov v južnem Libanonu. Krogle so zadele pet krajev oddaljenih približno 20 kilometrov od mesta Saide. Bombardiranje je trajalo približno eno uro. V zasedenem Kuvajtu so neznani atentatorji ubili vidnega predstavnika PLO Rafika Šakika Kublavija. Novico je uradni egiptovski tiskovni agenciji Mena sporočil predstavnik Al Fataha v Kairu Suhdi Al Ka-dara, ki je dejal, da je bil Rafik Šakik ubit z enim strelom v glavo. Suhdi je še dodal, da je bil med atentatom ranjen tudi neki drug predstavnik PLO v zasedenem Kuvajtu. V Turčiji val atentatov na tuja predstavništva LONDON, ANKARA — Nobena država ne sme podcenjevati možnosti terorističnih akcij širom po svetu, PraV obratno, kjer je mogoče morajo pristojne oblasti okrepm nadzorstvo, še posebej pa morajo zaščititi objekte, ki 1,1 lahko postali tarča bombnih napadov. Tako sta v bistvu sklenila srečanje italijanski notranji minister Scotti in nje; gov britanski kolega Kenneth Baker. V Evropi pa se zaradi odprtih mej nahajajo pred posebnim problemom, in sicer kako nadzorovati pretok tujcev, predvsem Arabcev, da ne bi nadzorstvo izpadlo kot diskriminiranje nekaterih tujcev-Britanska vlada je do tega vprašanja zavzela izredno ostro stališče, na Otok lahko pridejo samo »akreditirani« IjudjC’ ostale članice EGS pa se s takim ravnanjem ne strinjajo. Medtem pa se atentati kar vrstijo, čeprav je bil doslej krvavi davek k sreči omejen. V ponedeljek so zakrikan* možje streljali na policiste, ki stražijo fakulteto agronomi) ameriške univerze nedaleč od Bejruta. Rektor te univerze, Thomas Sutherland, je med talci proiranskih integralistov- Pravi val terorizma pa te dni doživljajo v Turčiji, kjer je eksplodiralo že najmanj enajst peklenskih strojev. V Izmiru so včeraj odvrgli zažigalne bombe proti ameriškemu ku turnemu centru, francoskemu konzulatu in nekemu skladi5' ču. Eksplozija je eno osebo huje ranila. Turška tiskovn® agencija Anadolia poroče še, da je eksplodirala bomba tud na gradbišču knjižnice v Nusajdinu v jugovzhodnem del države. Umrli sta dve osebi, vendar točnejših podatkov, a je dejansko šlo za atentat, še ni. Pozno zvečer pa je pri’1 vest, da je strašilna bomba eksplodirala tudi pred italijal\ skim konzulatom v Istanbulu in povzročila le malenkostn škodo. Ustrahovalne eksplozije pa so bile tudi pred begUI1 skim uradom OZN in ameriško zvezo cerkva. SZ sicer podpira akcijo OZN v Zalivu opozarja pa na potrebo po previdnosti MOSKVA — V sovjetskih sredstvih javnega obveščanja še ni uradnih reakcij na odloženo vrhunsko srečanje Bush-Gorbačov, pač pa je glasnik sovjetskega predsednika Vitalij Ignatenko opozoril zlasti na zalivsko vojno in tehnične razloge okrog sporazuma o strateškem ofenzivnem orožju. Del tiska ne skriva ocene, da je v odnosih med državama vzniknilo razhajanje in nerazumevanje okrog vrste vprašanj. Sovjetska zveza se boji, da bi poseg sil OZN v Zalivu šel preko pooblastil, ki jih je določil varnostni svet svetovne organizacije. V Pribaltiku v prvih reakcijah ugodno ocenjujejo preložitev summita. Glasnik sovjetskega predsednika Vitalij Ignatenko je na tiskovni konferenci razgovore Aleksandra Besmertniha v Washingtonu ocenil kot tridelne. Prvi del naj bi namreč tekel o zadevah, glede katerih se ZDA in ZSSR popolnoma strinjajo. Drugi del se je nanašal na sklop vprašanj, pri katerih so stališča obeh držav zelo sorodna, a jih je potrebno še precizirati, tretji sklop pa je zadeval vprašanja, okrog katerih obstaja nesoglasje. Po besedah Ignatenka leži poglavitni razlog za preložitev summita v zalivski vojni in dejstvu, da je George Bush vrhovni poveljnik oboroženih sil. Dodal je, da je okrog 5-urni razgovor s predsednikom Bushem v glavni meri zadeval dogodke v Pribaltiku in Sovjetski zvezi v celoti. O podrobnostih ni govoril, pač pa je dodal, da se je sovjetski zunanji minister pred odhodom v ZDA izčrpno pogovarjal z Mihailom Gorbačovom, kar pomeni, da je nastopal izključno po naročilu sovjetskega predsednika. Ob tem ni znano ali je Aleksander Besmertnih dejansko šel na pot z vedenjem, kakšen bo rezultat sestanka. Pravda vvashingtonski sestanek povzema pod naslovom »Obnovitvena dela v Washingtonu« in napovedim, pred sestankom zunanjega ministra Besmertniha v Beli hiši dodaja staro krilatico, da je diplomatom namreč dan jezik, da z njim prekrijejo svoje misli. Med razlogi za očitna razhajanja v ocenah sovjetskega in ameriškega vodstva opozarja zlasti na zalivsko vojno in izjavo Aleksandra Besmertniha, da je namreč okrog množičnih vojaških operacij potrebno izraziti previdnost, čeprav ZSSR podpira resolucije ZN. Previdnost bi morala veljati zlasti glede nevarnosti, da vojaške operacije ne bi terjale življenj (tako iraških kot ameriških), da ne bi bila uničena iraška gospodarska infrastruktura in iraška mesta. Kritike v slogu, češ da ZSSR podpira resolucije VS OZN, toda v vojni noče sodelovati, Pravda zavrača z dejstvom, da je Moskva od vsega začetka dala vedeti, da v Zaliv lastne armade ne bo poslala. Med pomembnimi elementi razhajanj omenja zlasti težave okrog sklepnih priprav pri podpisu sporazuma o strateškem ofenzivnem orožju, ki naj bi ga bila oba predsednika tudi podpisala ob februarskem summitu v Moskvi. Podpis bi predstavljal tudi najpomembnejši dogodek vrhunskega sestanka. Po mnenju strokovnjakov bi sicer tovrstne težave do sestanka lahko še odpravili, če bi seveda obe strani izrazili voljo, da se to res zgodi. Pravda piše, da sicer ni nujno, da bi se predčasno prepustili čezmernemu pesimiznu in dodaja, da je bilo vselej jasno, kako dvostranski odnosi nikakor ne bodo »brez oblaka«. Razhajanje, nerazumevanje in razlike so in bodo, piše glasilo CK KPSZ. »Izboljšanje sovjetsko-ameriških odnosov v minulih letih pomeni soliden temeljni kamen prihodnjega razvoja. Upamo lahko, da bo nastale razpoke mogoče odpraviti,« dodaja dopisnik glasila. Sodeč po pisanju Pravde je bil obisk Aleksandra Besmertniha v Washing-tonu zastavljen tako, da bi ustavil tendenco drsenja nazaj, ki bi namreč obe državi vrnilo v čase nasprotovanja. Vitalij Ignatenko ni hotel komentirati'izjave polkovnika Viktorja Aleksnisa, ki je v intervjuju za tednik Argumenti in fakti med drugim dejal, da so komiteji narodne rešitve v Pribaltiku nastali po naročilu Moskve. Da je namreč ves scenarij nastal po želji »centra«, ki pa je potem odstopil od načrtovanega scenarija. MIHA LAMPREHT Prvi pogovori med Mandelo in Buthelezijem CAPETOWN — Kaže, da je prvo srečanje med Nelsonom lo, podpredsednikom Afriškega bil° de- koa' gresa in voditeljem zulujske straI1a[i Buthelezijem plodno. Po sedmih ur pogovorov sta oba črnska vod gj. naslovila na njune pristaše, naj 56 v rečejo medsebojnemu nasilju, zadnjih 5 letih povzročilo nad 6-mrtvih. :Uf Na tiskovni konferenci po srečaRlV prvem po 28 letih, sta Mandela in b v helezi zahtevala od svojih Pris^ijUb naj takoj prenehajo z nasiljem. K J.0t vsemu pa je pogovor le bil dokaj '•',h in dokončnega soglasja niso d°s saj niso izdelali skupnega komun1 :a in stališča, temveč sta oba vod1 prebrala vsak svoj poziv. Domenn^jj se tudi, da bosta skupaj obiskala . del črnskih naselbin, da bi se P°9 j0-rili s krajevnimi voditelji naspr0 .^, čih si taborov. Sedaj bo treba V1 ma da če bo poziv Mandele in Buthe^L. dovolj za zatrtje dolgoletnega _s° ^ tva med Zuluji in Xhosi, sovrašt ^ je povzročilo odločno več žrtev posegi južnoafriških varnostnih 51' Siad Barve se je začasno zatekel na kenijski otok Lamu Somatski predsednik prisegel MOGADIŠ — Petdesetletni gospodarstvenik Ali Mahdi Muhammad (na sliki AP na skrajni desni), lastnik enega največjih hotelov v Mogadišu, predstavnik uporniške formacije Kongresa somalske enotnosti, je od včeraj novi predsednik Somalije. To novico so včeraj sporočili po somalskem radiu ter dodali, da ima Mahdi v rokah tudi vso izvršno oblast. Ta pravzaprav nagla odločitev je bila nujna, saj mora sedaj predsednik s svojimi sodelavci začeti pogajanja na vseh ravneh za ustvaritev trdne državne strukture. Vendar pa naj bi bilo imenovanje le začasno. Za ministrskega predsednika pa je bil še kar presenetljivo potrjen Omar Arteh Ghalib, katerega je imenoval sam Barre le dva dni pred begom. Prav Artehu je Mahdi naročil, naj čimprej sestavi novo vlado, v kateri naj bi bili prisotni predstavniki vseh političnih skupin v Somaliji. Glasnik somalskega osvobodilnega gibanja je včeraj dejal, da se Siad Barre trenutno nahaja na kenijskem otoku Lamu, kamor je prišel ponoči z ladjo iz mesta Kišmaja. Ni še znano, kam se bo sedaj podal Barre, saj ima kenijska vlada namen dati Barreju dovoljenje, da zapusti državo. Govori se, da je tudi Italija eden izmed možnih Barre-jevih ciljev, čeprav je včeraj italijanski zunanji minister Gianni De Miche-lis dejal, da je to pravzaprav malo možno. Kljub umestitvi novega somalskega predsednika se je včeraj stanje v Mogadišu presenetljivo poslabšalo. Očividci celo govorijo o spopadih po mestnih ulicah in o ponovni postavitvi barikad. Jutri se v Riminiju začne kongres KPl CD « RIM — Kongresna komisija KPI je včeraj objavila dokončne uradne izide volitev posameznih sekcijskih kongresov’. Po predvidevanjih ni prišlo do vidnih razlik med delnimi rezultati, ki so sicer že sprožili polemiko med strankino večino in predstavniki ostalih dveh kongresnih resolucij. Dokončni izidi so potrdili, da je Occhettovo resolucijo podprlo 67,4 odstotka udeležencev sekcijskih kongresov, resolucijo Tortorella, In-grao, Cossutta jih je podprlo 26,9 odstotka, medtem ko je Bassolino zbral 5,6 odstotka simpatizerjev. Na podlagi teh izidov so izdelali tudi sezname delegatov na kongresu v Riminiju, ki se bo začel jutri. Poleg teh pa se bo kongresa udeležilo še tristo delegatov, ki predstavljajo razne klubske organizacije, forume in odbore, ki so nastali po objavi treh kongresnih resolucij ter Hars^ kulturne, politične in gosp0 kroge. j^oi1’ Komunisti se pripravljajo °avpra; greš s celo vrsto še nerešenih šanj in z nekaterimi čisto vozli. Prav včeraj je strankin ed-na ponovno odločno zavrnil3 ijgva" log o federativnem paktu za jočo so Demokratično stranko ■, Pristop v DSL bo lahko 1® dualnega značaja in vodstvo s 0J-bo edino lahko imelo pristoJ ločanja. Predstavniki stlC0ral ! manjšine pa trdijo, da bi p p stranki vladati princip večlIiotižII1fj ne bi smel povzročati deSL,jšin a temveč bi moral tudi rh® 3redh omogočiti, da postane ^ večini. Poleg tega pa refo^uli ^ trajajo pri zahtevi po PreaI j0 izrf 5. tuta, v kateri mora priti. s0cia'l-e »demokratični, napredni traj Učni duh« nove stranke, pa mora zagotoviti plurab2 Tudi računski dvor začel novo sodno leto RIM — Ob odprtju sodnega leta računskega dvora je generalni pravdnih te Emidio di Giambattista opozoril na številne težave, s katerimi se ta institucija spopada. Krivda je v veliki meri v neprožnem, zastarelem birokratskem sistemu, opozoril pa je tudi na zatiskanje oči vlade, ki večkrat raje spregleda opozorila računskega dvora, kot da bi pravočasno ukrepala. V Catanii aretirali enajst mafija^ CATANIA — Po skoraj štiriletnih potrpežljivih in podrobnih preiskavah je sodnik za preliminarno preiskavo iz Catanie izdal zaporni nalog za enajst oseb, ki so osumljene sodelovanja z mafijo. Pred štirimi leti so preiskovalci prišli na sled voditeljema dveh rivalskih mafijskih skupin Sciutto in Cappello. Rivalstvo se je končalo s prevlado družine Cappello, ki si je poleg trga z mamili zagotovila tudi dobro organizirano oderuško »službo«. Trgovcem in obrtnikom je posojala denar, v glavnem je šlo za zasebnike, ki niso bili v stanju vrniti ogromnih obresti, namesto denarja pa so na to' delali Cappellovim pajdašem razne »usluge«- _Tali 01 se je hitro širil, oderuhi pa so mafijašem omog men zaslužek. . brab ■ 0 Prav na podlagi teh podatkov, ki so jih z uenci 5 jfl njerji, je sodnik izdal zaporne naloge. Vsi °sljzSjijeVan)rgti' imeli opravka s sodstvom, v glavnem zaradi a od p je uvajanja v kriminalno dejavnost. Na domu e .^gjnik jii!1 ranih je policija zasegla nekaj orožja in radio areti bil naravnan na policijsko valovno dolžino. Ijud1, pa so sodnim oblastem prijavili še drugih tri Zakon o obmejnih območjih na seminarju videmske KPI Deželnim dejavnikom glavno besedo pri izvajanju te pomembne norme deželna sekcija KPI je v ponedeljek °r9anizirala v Vidmu seminar o prav-ar izdanem zakonu za obmejna ob-oziroma kot se naslov norme radno glasi, o "določbah za razvoj 9°spodarskih dejavnosti in mednarod-p9a sodelovanja dežele Furlanije-Ju-dske krajine, pokrajine Belluno in so-q ritih območij" (zakon štev. 19 z dne s‘ januarja 1991). 1 ^sminarja, ki je menda prva poglob-ena razprava o tej tematiki pri nas, 0 se udeležili številni predstavniki P uličnega, gospodarskega in uprav-tee9a življenja iz naše dežele, med . nn sen. Spetič, predsednik ustanove {n jiocredito Mastropasgua, direktor 1 r’anske industrijske zveze Del Piero drugi. Glavno poročilo je podal po-^anec Pascolat, zaključke pa je ob si ncu strnil podpredsednik poslanske aPine KPI Giuseppe Macciotta. z poročil in številnih posegov v Pravo, med katero so posamezniki Drnki li razne aspekte obravnavanega osn” ertla' Pr^^a d° izraza predvsem nov°hna u9otovitev' ^a utegne sklop 0, Ju norm temeljito poseči v našo itibh^110 st:varnost, da pa bo treba že p0 a Pripravo izvajalnih določb in tudi na aeie med samim izvajanjem zako-člP aoP0lrijevati njegove posamezne ki Uk odpravljati razne nejasnosti, J m zakon danes nedvomno vsebuje. ra,.. 0 bo treba na primer povsem 2ak 1Sta,a' kakšna naj bo pri izvajanju žav°na vloga posameznih akterjev: dr-t e' naše dežele in dežele Venelo ter ;roPske gospodarske skupnosti. Da- lt0L^akšna naj bo teža posameznih lih pri novih inštitucijah, ki i^Psk' 0n uvaia' rn t° zlasti pri Itali-jipj 3 družbi za mešana podjetja v tu-cjij ^EST, pri njeni avtonomni sek-deželo Venelo, pri Centru za skor i*16 zavarovalne storitve (off Hja I rn pri Centru za blagovno me-tiost Obstaja namreč stvarna nevar-Oah' da bi bili ob nerazčiščenih vlo-i4vniVSameznih akterjev tukajšnji de-ko Potisnjeni v ozadje, medtem Diejj.. Sa sodelovanje med našimi obiti pJJJ}* območji in Vzhodno Evropo oziro donavjem razvijalo mimo nas Heru ,a tez naše glave. V takem pri-Dl obmejni kraji zamudili zgodo-W,° Priložnost svoje uveljavitve v bvjjdu tokovih mednarodnega sode-obsežnem delu Evrope. Da ^Ofjj i nevarnosti zanesljivo izognili, vse zdrave sile v naši deželi enotno, in že v pripravljalni *eiQJjdegniti k sodelovanju tako de-Jsrp ■ eneto kot tudi tuje države, v ka-s»ja QeKZakon usmerjen, da bo tukaj-Pt«vije meina stvarnost temeljito pri-Jstrpi n5 na prevzem novih nalog in ehi j dolžnosti. Žal pa se prav v ^ivečf*1' bila v deželi potrebna ^st 0Ia Politična in operativna enot-> med posameznimi kompo- deželne stvarnosti slabšajo, so Žak- ardi na seminarju. Ntijk]:, 0 obmejnih območjih je po-t °v. v *;.ud' iz nekaterih drugih vi-i ike« ?Ja^a namreč med ostalim tudi a sko.'i, ot so na primer skupni itali-;fhe0]A 9°slovanski posegi proti toči, z 1 de gi ° ureditev Ogleja in podob- slePomemb na t0 pa gre praV 9otovo ’ .^dana fhibno normo, saj nobena do- >5 ai»Stvfcl !?- bliAega Jn siceršnjega sodelovala k0 z <-ua norma ni tako odločno Aatistvp>,gosP°ciarskega, kulturnega, koru!1.111 in daljnim zaledjem. lioVe u pa naj ponovimo, da čien va dosggp Zakona predvideva določe- S>! ^0Vp^,_A korist manjšin. Kar zade-A6tič jj Ko manjšino v Italji, je sen. Pm ^ bg ®eininarju poudaril nujnost, ka ^itvi n.®09očeno sodelovanje pri liAaPih JJerijev za porazdelitev na- ijkA da Hp*St?v in da i1 bo zag°tov- ktit a'a teh Zelna uPrava ne bo upo-ffi ' *z dm ?edstev za pobude, ki so C ?Vzel tim Vir0V' Spetič se ie kon' 'Pof'idevnikUdl za to' da bi bila naše-lS.žPredviHU V celoti nakazana po-C ena 7alTena po zadnjem odstavku ikonskega besedila. ELIO FORNAZARIČ ^eč tujih trgovin k . ^tanjMju (in*'6?1 80 nedavno odpr- li p a,’ Se nrinbplitu> veleblagovnico zdaj še na od-ki bo st eietr9°vine "Da u9°"- ».Ul._________, ;da italijanski partner, M lVp. stmj;rtakih trgovin v Italiji V°dinal r1,^ tud^ ze v Suboti-N u. s Puiiti,;Ustrezno pogodbo je >U1iPhLra' Že sni? tr90vskim podjet-ri.teVjQja doqP ,v Pulju se domača Maila z Icebergom iz %tpnaPrav in°dPrtje v, ‘ “ bjlo, p ‘n hotp? opreme bi' z avŽVetno,edf,Ce skočimo v Slove-nibjau sJrijsko j -io.bdercator ustano-N v r ,Wifty.fjtt r.uzb0 Spar mešano 1Ubljani namerava od- tn blagovnice. e velikega skla-za trgovske Del Piero: Center za blagovno menjavo naj bo v Trstu Direktor industrijske zveze iz videmske pokrajine Del Piero (na gornji sliki v okviru med udeleženci videmskega seminarja KPI) je v svojem posegu v razpravo opozoril na dejstvo, da je bil zakon o obmejnih območjih izdelan izven naše dežele in brez pravega sodelovanja s strani tukajšnjih dejavnikov. Posledica tega je, da center »off shore« nastaja bolj pod okriljem Andreatte in Desiate kot pod okriljem dežele oz. deželne finančne družbe Friulie. Obstaja torej nevarnost, da bo center »off shore« bolj poslušen rimskim ali milanskim krogom kakor nam. Zaradi tega se mora deželna javnost v vseh svojih komponentah, zlasti pa seveda s svojimi gospodarskimi strukturami, pa tudi s svojimi sindikati, zavzeti za »nostrifikacijo« pobude. Kar zadeva delovanje novih inštitucij, bi bilo treba kontaktirati podobne organizacije, ki že delujejo v zunanjem svetu in zlasti v Franciji. Tudi za to, da bi čim prej zvedeli, kako gledajo na nastajanje in delovanje takšnih inštitucij pristojni organi EGS. V tekstu novega zakona je nekaj točk, ki dopuščajo precejšnje nejasnosti. Tako ni še določeno, kje naj bo sedež novega Centra za blagovno menjavo. To je občutljivo vprašanje, ki ga prav gotovo ne morejo ugodno rešiti v Rimu ali kje drugje. To vprašanje bi morali rešiti v naši deželi in najbolj pripravni kraj za sedež nove družbe bi bil glede na predmet njenega poslovanja mesto Trst, saj se je prav Trst v vseh teh povojnih letih, pa še poprej, v največji meri v deželi Furlaniji-Julijski krajini uveljavil na področju mednarodne blagovne menjave in še zlasti trgovanja z deželami v srednjeevropskem zaledju in v Podonavju, se pravi prav s tistimi deželami, na katere je v glavnem usmerjeni novi zakon o obmejnih območjih. E. F. Vesti z Obale Sindikati tudi formalno samostojni KOPER — Konec prejšnjega tedna je obalna sindikalna organizacija tudi formalno končala proces osamosvojitve, ki ga je začela aprila lani in ga nadaljevala tudi po 1. kongresu ZSSS. Na četrtkovi skupščini so za predsednika Obalnih sindikatov znova potrdili Borisa Mazalina. Lani je k Obalnim sindikatom pristopilo okoli 18.500 delavcev, kar nekaj več kot dve tretjini od 27.000 zaposlenih na obalnem območju. Obalni sindikati so se lani kot enakopraven sogovornik uveljavili. v podjetjih, ki jih je doletel stečaj in pri organiziranju vse številnejših stavk. Na skupščini so kot prvi v Sloveniji revalorizirali tudi članarino in sprejeli ključ njene porabe. Člani Obalnih sindikatov bodo odslej plačevali odstotek od plače. Tri desetine naj bi ostalo v podjetju, sedem desetin pa bo šlo za delo obalne organizacije in za ustanovitev solidarnostnega sklada, s katerim naj bi krili stroške priprav stavk, nudili gmotno pomoč delavcem... Na skupščini so tudi sklenili, da bo obalna sindikalna or-, ganizacija pristopila k sindikalni konfederaciji, za katero so bili tudi pobudniki za njeno ustanovitev. Skupščina je tudi sprejela protest proti neupoštevanju pripomb in stališč sindikata pri sprejemanju delovne zakonodaje v slovenski skupščini. IZTOK UMER Manjšina volila parlament KOPER — Italijani, ki živijo v Istri, na Reki in Kvarnerskih otokih so v soboto in nedeljo (ponekod pa tudi prej) volili svoje predstavnike v ustavodajno skupščino, ki jih bo odslej zastopala. Nova organizacija italijanske manjšine, ki bo zrasla iz teh prvih splošnih in svobodnih povojnih volitvah, bo nadomestila dosedanjo Unijo Italijanov Istre in Reke. Poslanskih mest je v novem mini-parlamen-tu italijanske manjšine 65, vsaka konzul-ta Skupnosti Italijanov pa bo imela 13 mest. V trenutku, ko to pišemo še nimamo uradnih, dokončnih podatkov o izidu volitev. Nedvomno pa je, da so volitve med italijanskim prebivalstvom v Istri in na Reki naletele na nepričakovano velik odziv. Volitev se je udeležilo okrog 13 tisoč volilnih upravičencev od skupnih 15 tisoč vpisanih pripadnikov italijanske manjšine. Tokrat so na volitvah nastopile tudi liste kandidatov z različnimi programi. Prvi rezultati kažejo, da je povsod tam, kjer je nastopila, požela največ uspeha lista Gibanja za obnovo (Movimen-to per la Costituente), ki je v zadnjem obdobju pravzaprav vodila proces demokratičnih sprememb v italijanski manjšini. Med njenimi najvidnejšimi predstavniki (ki so nastopili tudi na volitvah) so med drugimi prof. Antonio Borme, bivši predsednik Unije Italijanov, v sedemdesetih letih žrtev čistk, Ezio Gi-uricin, neformalni vodja Gibanja in nekdanji sekretar Unije, Fulvio Varljen in drugi. Pravi triumf je ta lista dosegla na Reki, kjer ji je od osmih razpoložljivih poslancev uspelo izvoliti sedem (med temi tudi Ezio Giuricin in Fulvio Varljen). Tudi v Rovinju je tej listi uspelo izvoliti svoje kandidate (med katerimi tudi Antonia Bormeja). V Puli je bilo izvoljenih največ kandidatov iz vrst Pul-ske enotnosti 90 (Comunita polese 90 -Giovani per Pola), ki je lokalno obarvana mnenjska skupina. Tudi na Koprskem so velik uspeh dosegle »nove sile«. V Kopru so nastopile pod siglo »Istria nobilissima« in izvolile vse svoje kandidate. V Piranu ni bil izvoljen samo en kandidat z liste »Iniziativa giovane«, v Izoli pa ni bilo različnih mnenjskih list. Skratka, velik uspeh novih sil in seveda, nepričakovana velika udeležba na teh volitvah, kar nakazuje novo oživljanje italijanske manjšine v Istri in na Reki. Volitve seveda niso minile brez običajnih polemik. Največ prahu so tudi v širši javnosti povzročile izjave prof. Antonia Bormeja v Tempu. Tu je Borme med drugim dejal, da Italijanov v Istri nihče ne more prisiliti, da ostanejo, če Jugoslavija razpade. Prav tako pa niso pripravljeni sprejeti pogodb, ki so nastale v drugačnih družbeno-političnih situacijah. »Če bo' situacija postala še bolj brezizhodna, potem se želimo vrniti v Italijo,« je dejal Borme. »Sramota Osima ne more več ležati na duši našega političnega razreda.« ROBERT ŠKRLJ Deželna konferenca o VIDEM — V soboto popoldne, 2. februarja, ob 14.30 se bo na videmskem sejemskem razstavišču v Torreanu di Mar-tignacco začela deželna konferenca o kmetijstvu v organizaciji deželnega od-borništva za kmetijstvo. Začela se bo s poročilom odbornika za kmetijstvo Ivana Benvenutija, sklenila pa s posegom predsednika deželnega odbora Adriana Bia-suttija. Konferenca oziroma okrogla miza na temo "Deželni kmetijski sistem: organizacijske potrebe", se bo morala soočati s širšim evropskim kmetijskim okvirom, ki je pred pragom z nastajanjem vedno svobodnejšega in manj zajamčenega tržišča, v katerem bosta zmagovali učinkovitost in organizacijska sposobnost. Na ta problem in na stanje kmetijske politike v državi in seveda tudi v deželi so kmečke strokovne organizacije v zadnjem času večkrat opozarjale pristojno deželno od- borništvo in konferenca oz. okrogla miza je tudi rezultat teh opozarjanj. Konferenca ali okrogla miza bo potekala po naslednjem dnevnem redu: ob 14.30 - začetek del s pozdravom predsednika videmske velesejemske ustanove Santeja Biasuttija, s poročilom deželnega odbornika za kmetijstvo Ivana Benvenutija ter s poročili operativnih ustanov: Emilia Del Gobba za Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva, Oliviera Della Picca za Deželni eksperimentalni center in Pietra Pittara za Deželni vinogradniški center; ob 15.30 - poročilo Pietra Susmela z videmske univerze na temo "Opažanja glede deželnega živinorejskega sistema" in poročilo prof. Maria Prestamburga s tržaške univerze na temo "Gojenje žitaric v deželnem kmetijskem sistemu: problemi in perspektive"; ob 16.00 - poročila predsednikom zadružnih združenj: Luigija Burtula za De- Jubilej novogoriškega zdravnika Dr. Anton Prijatelj danes 60-lethik Danes obhaja šestdesetletnico v Sarajevu rojeni Novogoričan, zdravnik dr. Anton Prijatelj. Več kot polovico svojega življenja živi na Goriškem pri opravljanju poklica, ki ga najtesneje povezuje z vso pestrostjo dogodkov svojega časa. Dr. Prijatelj pripada tistim slovenskim zdravnikom (preteklih in današnjih dni), ki se tudi izven poklica predajajo javnemu življenju, pri čemer pa njihovi posegi ne morejo skrivati poudarkov, ki izvirajo iz njih strokovne naravnanosti. Ob branju Prijateljevih "Obrazov", ki jih sedaj v nadaljevanjih objavljajo Primorska srečanja, se nehote utrne misel na "Zdravnikove spomine" (Gorica 1938) vipavskega rojaka dr. Antona Breclja, uglednega zdravnika pred prvo svetovno vojno v Gorici. Čeravno ni mogoče drugače razmišljati kot da gre za slučajnost, pa novogoriški jubilant samodejno sledi poti svojega predhodnika: zdravnik v polnosti svojega zdravniškega znanja, ljudski zdravnik, ki želi v prvi vrsti preprečevati, plodoviti zdravstveni publicist in javni delavec. In da bi znova zavrli misel o kakem vzorovanju, moramo seveda dodati, da živi dr. Prijatelj v času, ko je izjemni gospodarski razvoj človeške družbe pospešil ustvarjanje novih medicinskih panog, med katere sodi tudi medicina dela. Dr. Prijatelj je na Primorskem njen utemeljitelj, zato je medicina dela temeljna oznaka njegovih strokovnih usmeritev in dosežkov.. Že od začetka svojega službovanja na Primorskem (od leta 1957 nepretrgoma) si dr. Prijatelj prizadeva za uveljavitev medicine dela. V več kot tridesetih letih je gradil temelje in dosegel raven, ki jo ta panoga medicine danes predstavlja. Izkušnje v novogoriškem Meblu so bile podlaga, da se je odločil za specializacijo (1960). Svoje znanje je gradil ob magistrskem študiju na zagrebški univerzi, kjer je postal magister medicine z nalogo o delovanju lesnega prahu na delavce pohištvene industrije v Novi Gorici in Logatcu (1975). Najvišjo izobrazbeno stopnjo pa je dosegel leta 1983, ko je na ljubljanski univerzi zagovarjal doktorsko nalogo o bolezenskih izostankih pri delavcih Mebla in šempetrske Iskre. Med tem izobraževanjem je seveda opravljal poklicno delo (novogoriški Zdravstveni dom), se uveljavljal kot publicist in predavatelj. Ni golo reklo, če zapišemo, kako preveč je vsega, da bi lahko povzeli vse tisto, kar je nemirni in nadvse marljivi novogoriški zdravnik ustvarjal v svojem dosedanjem dinamičnem življenju. Delo dr. Antona Prijatelja poznajo tudi bralci Primorskega dnevnika, poznajo ga bralci drugih slovenskih listov, pozna ga tudi strokovni tisk. Znanje in izkušnje pa je posredoval tudi preko televizije in radijskih postaj. Od poljudnejših srečanj z uporabniki svojega znanja pa seveda prehaja tudi na take oblike kot je do-centsko delo na ljubljanski medicinski fakulteti. Uveljavljeni strokovnjak za medicino dela pa se zadnje čase kaže tudi kot politični delavec in na aprilskih volitvah lani je na Severnem Primorskem pravzaprav med vsemi strankarskimi kandidati dosegel moralno zmago. Kaj naj ob koncu želimo našemu jubilantu drugega kot še veliko ustvarjalnih let, da bi z dejanji in besedo služil tistemu, kar je pred natančno dvestodesetimi leti (1781) zapisal še en znameniti goriški dr. Anton, svetolucijski Muznik: "Prizadevam si vam prikazati tista sredstva s katerimi se ohranja človeški rod zdrav in si bolan pridobiva prejšnje zdravje." Te večno veljavne besede so bile in verjamemo, bodo tudi v bodoče, merilo priljubljenemu novogoriškemu zdravniku, šestedesetletnemu dr. Antonu Prijatelju. B. MARUŠIČ kmetijstvu želno zadružno združenje FJK; Enora Casanove za Zvezo zadrug FJK in Zacca-rie Cisilina za Splošno združenje italijanskih zadrug; ob 16.30 - poročila predsednikov dežel-neih kmečkih organizacij: Paola Micoli-nija za Deželno združenje neposrednih obdelovalcev (Coldiretti), Danteja Savor-gnana za Italijansko združenje kmetov v Furlaniji-Julijski krajini (Confcoltivatori) in Douglasa Attemsa za Deželno združenje veleposestnikov (Confagrioltura); ob 17.00 - operativna sinteza deželnega odbornika za kmetijstvo Ivana Benvenutija; ob 17.15 - zaključki predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija. V petkovem Vestniku Kmečke zveze v Gospodarstvu bo objavljen članek o nekaterih bistvenih problemih kmetijstva v sedanjem obdobju, (j. k.) Zagotovilo občinske odbornice za decentralizacijo Arielle Pittoni Zmanjšanje števila okrožij ne pomeni krčenja občinskih storitev na ozemlju Tržaška občinska odbornica Ariella Pittoni je oktobra lani izpolnila obvezo, ki jo je sprejela za prvi dve leti svojega mandata, in izdelala globalen projekt za reformo upravne decentralizacije na občinskem ozemlju. V tem okviru je bil izdelan predlog za nov pravilnik delovanja rajonskih svetov, ki ga je odbornica že predstavila občinskemu odboru, povrhu pa tudi študija o novi ozemeljski porazdelitvi okrožij in o racionalizaciji njihovih funkcij. Pravilnik je zasnovan na predpisih novega zakona o reformi krajevnih avtonomij (142/90), temelji pa na pojmovanju okrožij kot sestavnih delov »občinskega stroja« in na kritiki 15-letne upravne izkušnje od njihove uvedbe leta 1976. »Rajonski sveti niso nikoli dobili pomembnejših pooblastil in niso postali - kot je bilo zamišljeno - sklicna točka za potrebe prebivalstva,« opozarja odbornica, »pač pa so se spremenili v zgolj formalne in vsebinsko nevplivne sogovornike občinske uprave. Nov pravilnik je iz teh razlogov še posebno pomemben, saj med drugim tudi piriznava doslej neobstoječo vlogo okrožij in odnos do njih. Jamči jim namreč instrumente za posvetovanje, analiziranje in nadzorovanje in je torej rezultat prizadevanj, da bi odpravili razširjeno nezadovoljstvo nad delovanjem okrožij in spremenili vse tisto, kar se je v letih njihovega obstoja izkazalo kot neustrezno.« Pravilnik, ki ga sestavlja 42 členov, vnaša v delovanje rajonskih svetov tudi nekatere nove spodbujevalne elemente, kot npr. stalno skupščino predsednikov in rajonsko skupščino, medtem ko se glede rabe slovenskega jezika pri njihovem delovanju - v pričakovanju normativa, ki naj bi uredil to vprašanje na globalen način - zgleduje po 27. členu dosedanjega pravilnika in torej to rabo dovoljuje. Petnajstletna izkušnja z delovanjem okrožij pa je v obilni meri dokazala tudi nesorazmernost njihovega števila, k čemur so prispevale tudi korenite spremembe, ki jih je doživel občinski kontekst - nadaljuje Ariella Pittoni -zato je zmanjšanje števila okrožij oziroma njihovo združevanje danes neizbežno. Če je bilo leta 1976 ustanovljenih kar 12 okrožij, se je to zgodilo pod vplivom takratnih zahtev po decentralizaciji storitev na ozemlju in po sodelovanju prebivalstva pri upravljanju občine, povrhu pa je bila tudi demografska slika precej bolj spodbudna. Medtem so se kot rečeno razmere spremenile, spremenila se je tudi družbena skupnost, ki ne sodeluje več, posledica pa so nefunkcionalna in za osnovne naloge neprimerno zasnovana okrožja. Od tod torej predlog odbornice Pittonijeve o združevanju okrožij in o racionalizaciji njihovih funkcij, ki ga je zasnovala na celi seriji analiz in različnih hipotez. Izdelanih je bilo kar 10 variant nove rajonske razdelitve občinskega ozemlja, pri čemer so bili upoštevani najrazličnejši kriteriji, od števila prebivalcev in starostnih pasov, ozemeljske razsežnosti, zelenja in športno-rekreacijskih objektov do značilnosti ozemlja ipd. Med- Ariella Pittoni tem ko je odbornica predlog za nov pravilnik že predstavila občinskemu odboru, pa tisti o združevanju rajonov še vedno čaka na njeni mizi, ker je po njenih besedah še v razpravi. »Seveda pa sem trdno odločena, da ga predstavim, saj sem prepričana, da je potrebno skrčiti število okrožij,« dodaja odbornica preden se loti specifičnega problema združitve zahodnok-raškega okrožja z vzhodnokraškim. »Ta združitev pa nedvomno ne pomeni združevanja (in s tem krčenja) občinskih storitev na njunem ozemlju,« poudarja, »in torej nimam nobenega namena za zapiranje občinske izpostave na Proseku. Res je, da imamo tačas probleme z osebjem, a so na poti reševanja in z njimi bomo rešili tudi vprašanje nadomestitve tajnika zahodnok-raškega rajonskega sveta.« Glede vprašanja, ali ne bi bila ta združitev neprimerna glede na oze- meljske, gospodarske in družbene značilnosti obeh kraških okrožij, pa je odbornica prepričana, da bi bilo anahronistično misliti, da bi interese teritorija lahko reševali rajonski sveti. Zahod-nokraški rajonski svet po njenih besedah z združitvijo ne bo prizadet, saj je tisto, kar ga penalizira, premajhno število prebivalcev, ima jih manj kot pet tisoč, medtem ko jih ima npr. rajon za Staro mitnico skoraj 30 tisoč. »Od povečanja okrožij pa bi morala le-ta imeti koristi, saj bodo imela več pristojnosti, upravni postopki bodo bolj hitri, število svetovalcev (tako kot med drugim tudi občinskih) se bo skrčilo (za kakih sto), to pa bo sprostilo občinska finančna sredstva, ki jih bomo lahko investirali v okrožja,« pravi odbornica in dodaja, da bo povrhu tudi olajšano komuniciranje in torej izmenjava informacij med centrom in periferijo. Skratka, v svoje načrte je trdno prepričana, čeprav se zaveda, da odprava polovice sedanjih okrožij (od 12 naj bi jih prešli na 6) ne more biti neboleča operacija. »Vsa okrožja bodo izgubila nekatere stvari, toda v zameno bodo imela več pristojnosti oziroma oblasti kot sedanja,« zaključuje dinamična odbornica za decentralizacijo. »Ves projekt je bil izdelan v dveh letih, tako kot sem se ob prevzemu tega od-borništva (ki je bilo med drugim za celo desetletje melonarske uprave popolnoma zapuščeno, če že ne opusto-šeno) obvezala. To pa pomeni, da je nared tudi dve leti pred naravnim iztekom mandata občinskega sveta in da torej v naslednjih dveh letih tvegamo precejšnjo nepopularnost. Krčenje svetovalskih mest je namreč mnogo manj nevarno ob izteku mandata,« je bil še zadnji z nekoliko grenkim priokusom zabeljen kometar Arielle Pitto- m VLASTA BERNARD Se odprte igre pred sejo pokrajinskega svetu Kdo bo novi sekretar Slovenske skupnosti? Pokrajinski svet Slovenske skupnosti bo na drevišnji seji izvolil novega političnega tajnika in nov izvršni svet stranke. Dosedanji tajnik Miro Opelt bo na zasedanju formalno potrdil svoj odstop, uradnih kandidatov za njegovo nasledstvo pa do včeraj zvečer ni bilo, precej pa je bilo govoric in hipotez, tako da sklepamo, da bo končna odločitev padla šele na seji, ki se v vsakem primeru obeta živahna in po vsej verjetnosti tudi dokaj polemična. Na tapeti ni namreč samo izvblitev novega tajnika, ampak tudi splošna politična strategija SSk v pričakovanju važnih odločitev, tako v okviru pogajanj za izvolitev novih tržaških uprav in tudi devinsko-nabrežinskega občinskega odbora. V petek bo na programu važno srečanje glede tržaških štafet, na katerega so tajniki pet-strankarske koalicije uradno povabili tudi delegacijo SSk, v Nabrežini pa se bodo pogajanja pričela v kratkem. Tajnik, ki ga bodo izvolili drevi, bp vsekakor vodil stranko do rednega pokrajinskega kongresa, ki bo na osnovi statuta čez dva ali najkasneje tri mesece. Opelt nam je včeraj znova potrdil, da nima namena umakniti svojega odstopa in istočasno tudi ne zaostrovati vzdušja v stranki v tem precej kočljivem političnem trenutku. »Vzroke mojega odstopa sem že utemeljil na seji pokrajinskega sveta in danes te motivacije lahko samo ponovim. Zato iskreno upam, da ne bo novih polemik«, je še rekel Opelt, ki na drevišnji seji napoveduje zelo kratko poročilo, tako da bo čimveč časa na razpolago za trezno in predvsem odkrito razpravo. Kot rečeno uradnih kandidatur za novega tajnika ni, krožijo pa raznovrstni glasovi, ki dajejo kot enega izmed glavnih kandidatov za Opeltovega namestnika dosedanjega podtajnika Pet' ra Močnika. Slednji je bil pred dvema letoma že med kandidati za to funkcijo, v balotažnem glasovanju pa je nato prevladal Opelt. Močnik vsekakor m hotel komentirati te svoje morebitne kandidature ter prepustil zadnjo odločitev pokrajinskemu svetu. V političnih krogih se je včeraj tudi razširila vest, da utegne pokrajinski svet SSk danes izvoliti neke vrste di-rektorij, ki naj bi vodil stranko do bližnjega kongresa. Ta hipoteza Pa' kot smo lahko preverili, uživa zel malo simpatij, saj bi po mnenju nekaterih to hočeš nočeš ustvarilo politi^ no praznino na vrhu stranke, kar o gotovo ustvarilo težave v tem spečih^' nem trenutku. Pokrajinski svet stranke, ki je bil iz voljen na zadnjem kongresu spomla leta 1989 v Zgoniku, sestavlja 31 či® nov in članic. Notranjo dialektiko stranki je celo vrsto let označevalo so očanje med laično in katoliško kom^ ponento, zadnji pokrajinski kongr® pa je v določeni meri precej premos ta idejna razhajanja ter odprl pot ne koliko drugačnemu soočanju, ki tem® Iji bolj na zemljepisni raznolik05^ strankinih organov. Če so dolgo ca imele glavno besedo svetovnonazo ske komponente, ki vsekakor niso P polnoma izginile, igrajo sedaj vaZ, vlogo krajevne, posebne občinske so cije. Najmočnejša sekcija je devinsk^ nabrežinska, ki ima precejšen vphv življenje znotraj stranke. Opelt je vodil izvršni odbor, v ka rem sta bila podtajnika Peter Mod ^ in Boris Gombač, njegovi redni cl® pa Maja Lapornik, Marjan BreC.e.n Alojz Tul, Marij Maver, Antek TerC in Aleš Lokar. S. Poziv raznih tržaških organizacij glede vojne v Zalivu: Ustavite spopad Glede vojne v Zalivu se tudi na tržaški krajevni ravni opredeljuje vse več organizacij. Pred dnevi se je sestal generalni svet sindikata prevoznikov FILT-CGIL, ki je ostro zavrnil uporabo vojne kot sredstva za urejevanje odnosov med državami oziroma notranjih odnosov. V tiskovnem komunikeju sindikat nadalje obsoja odločitev italijanske vlade o sodelovanju italijanskih vojaških enot v spopadu z Irakom, kajti s tem je prišlo do kršitve 11. člena italijanske ustave. Generalni svet FILT-CGIL je odobril dokument, v katerem se zavzema za vse pobude, ki bi privedle do ponovnih diplomatksih pogajanj, do prekinitve vseh vojnih akcij, do umika Iraka iz Kuvajta, do sklica mirovne konference o Bližnjem vzhodu, na kateri pa bi brez ločevanj obravnavali vsa najbolj pereča vprašanja tistega območja: palestinsko vprašanje, varnost Izraela, Libanon, vprašanje Kurdov ipd. Vojno vihro bi bilo treba nemudoma ustaviti, saj je že dosedaj požela veliko žrtev med civilnim prebivalstvom raznih držav. Ob prizadetosti zaradi tega pa FILT-CGIL izraža zaskrbljenost nad posledicami, ki bi jih zaradi vojne lahko utr- pelo tržaško gospodarstvo. V istem dokumentu pa generalni svet te sindikalne organizacije obsoja tudi poseg sovjetskih vojnih enot v Pribaltskih državah. Obžalovanje, ker je orožje prevladalo nad razumom, je izrazila tudi zveza upokojencev CGIL devinsko-nabrežinske občine, ki poziva italijansko vlado, na se posluži vseh možnosti, da bi čimprej prišlo do prekinitve vojne in do sklica mirovne konference. Na predsednika republike Cossigo pa se s posebno peticijo namerava obrniti skupina tržaških žensk. Protestni dokument, v katerem se sklicujejo na italijansko ustavo in na mednarodno konvencijo o civilnih in političnih svoboščinah iz leta 1946 (Italija jo je ratificirala leta 1977), bodo podpisnice izročile danes ob dvanajstih na prefekturi predstavniku vlade. V dokumentu, v katerem je omenjen tudi deželni zakon št. 15 iz leta 1987 o »kulturi miru in sodelovanju med narodi«, ženske odločno zavračajo uporabo nasilja v mednarodnih odnosih in oporekajo upravičenosti glede visokih vojaških stroškov. Drago Ocvirk v DSl o človekoljubni družbi Na rednem srečanju v Društvu slovenskih izobražen^ je v ponedeljek predaval dr. Drago Ocvirk na temg- . je ščanska izhodišča za človekoljubno družbo." Gost ^{0p-spregovoril o uveljaviti postmoderne ali, v vzhodnoe j0 skih državah, post totalitaristične družbe, v kateri PoSj;va' medsebojni odnosi vse bolj pomembni. Drugi del Pre jfjjo nja pa je posvetil prizadevanju kristjanov za bolj Prajerat, družbo, v kateri bi vsak človek našel svoj prostor. ”e ,aV-ki ga je prebral v DSI, je dr. Ocvirk posredoval na ne nem teološkem tečaju v Ljubljani. . je V postmoderni družbi se uveljavljajo nove vredno ^ opozoril predavatelj. Posebno v vzhodnoevropskih dr je v sodobnem času opazen občutek nebogljenosti in .gK godja; prav v takšnem kriznem ozračju se je začel c‘ tre godja; prav v takšnem kriznem ozračju se je zacei tre-zavedati pomena medčloveških odnosov, pojavlja se P^a ba po bližini drugega človeka. "Medsebojni odnosi so resnična človekova domovina," je poudaril dr. Ocvirk-boljša družba je tista, v kateri ljudje sodelujejo k J edstava) ,30, (°b (ob 11.30 11.30 zaključena pred Jutri, 31. t. m., ob 20.: zaključena predstava). DRAMSKI STUDIO SL^ Zagreb j b. Moliere ŠKAPINOV* ZVIJAČI' _ ^ V soboto, 2. februarja^ Drevored d’Annunzio dvosmeren, Ul. Raffineria zaprta za osebni promet Od danes nova ureditev prometa po ulicah okrog Trga Garibaldi .?■ današnjim dnem se bodo morali aški avtomobilisti spopadati z do-čin i? novostjo, ki so jo pristojni ob-ti m uradi uvedli v mestnem prome-■ Novost se nanaša na delno preus-v ril;ev prometa po središčnem Dre-.redu d'Annunzio, ki bo v svojem za-nem delu spet postal dvosmeren. S ni? k°do razbremenili malo vzpored-s1o° Ul. Raffineria, po kateri bodo od- Previ oseb; estnega vozili samo avtobusi m °zn, taksiji, dostavna vozila in na vozila, ki bodo morala imeti p — ' rvi muiaia uucui Ce ebn° dovoljenje. Zaenkrat bodo si-jj,0 P° delu te ulice vozili tudi avto-želoi- 1 bodo s Trga Largo Sonnino pf1 zaviti v Ul. Gambini. kor avni razlog, da so se odločili za m.^nito preureditev prometnega voz-stoa pkrog Trga Garibaldi, je visoka br?11 onesnaženosti in prometnega Žei Pa v Ul. Raffineriai istočasno pa so Irj 1 nekoliko urediti prometne vale, Hene Vsakodnevno stekajo po ulicah v Posredni bližini Trga Garibaldi. Doslej je bilo namreč mogoče z nekaterih ulic zavijati tudi v levo, medtem ko bo to odslej prepovedano.'Ker velikokrat bolj kot besede zaležejo dejanja, so mestni redarji že včeraj na nekaterih dosedaj dovoljenih prehodih namestili zasovražene »panetone«, se pravi cementne ovire, preko katerih avtomobili ne morejo. Predvidoma naj bi preureditev vozlišča okrog Trga Garibaldi stopila v veljavo že danes zjutraj, vendar pa sinoči še niso namestili ustreznih tabel s prepovedmi. Nova ureditev bo zato začela veljati, ko bodo vsi znaki in oznake nared, da ne bo (vsaj z vidika prometne zakonodaje) nobenih dvomov, kod smejo oziroma morajo zavijati avtomobilisti. Kot že rečeno, se ena izmed poglavitnih novosti nanaša na uvedbo dvosmernega prometa po začetnem delu Drevoreda d'Annunzio in po »njegovem podaljšku« ob Trgu Garibaldi, to pa pomeni, da avtomobilisti, ki vozijo po Drevoredu d'Annunzio v smeri proti Trgu Garibaldi, ne bodo več na križišču na Largo Sonnino zavili v desno po Ul. Raffineria in z leve strani obkrožili Trg Garibaldi, temveč bodo nadaljevali ravno. Vse do semaforja v Ul. Oriani ne bodo smeli zavijati v levo, kar pomeni, da nikakor ne bodo mogli zaviti v Ul. Molino a vento. V levo ne bodo smeli zavijati niti avtomobili z Ul. Foscolo, ki se bodo morali usmeriti v desno po Ul. Oriani. Treba je priznati, da je bil prehod z Ul. Foscolo (kjer je postajališče taksijev) levo preko prometnice ob Trgu Garibaldi zelo priljubljen in nevaren obenem, zato so se odločili, da to možnost ukinejo. S tem pa se seveda precej podaljša obvezna pot, ki jo bodo morali prevoziti avtomobilisti, če bodo hoteli iz Ul. Foscolo preiti v Drevored d'An-nunzio oziroma v Ul. Molino a vento. Na ulicah, po katerih bodo uvedli dvosmeren promet, bo absolutno prepovedano parkiranje in tudi začasno ustavljanje in, kot so »zagrozili« mestni redarji, se bodo v začetni fazi posluževali pajkov. Medtem se nadaljujejo polemike v zvezi z zaprtjem strogega mestnega središča. Včeraj se je občinski odbornik za promet Trauner sestal z odborom Združenja trgovcev, ki so ponovno protestirali zaradi preureditve prometa v Terezijanski četrti. Kot izhaja iz tiskovnega sporočila Združenja trgovcev, naj bi odbornik Trauner soglašal z ugotovitvijo, da je občinska uprava pokazala premajhno pripravljenost za vnašanje nujno potrebnih popravkov v novo prometno ureditev. Na sliki (foto Križmančič): uslužbenci specializiranih podjetij so včeraj na ulicah ob Trgu Garibaldi postavljali ustrezne znake in tudi na cestišča zarisavali oznake o smereh, ki jih bodo morali odslej upoštevati avtomobilisti. ^zadovoljiv odgovor ministra tla vprašanje o nadaljnji usodi r°janske srednje šole Levstik N^Iinister za šolstvo je te dni nezadovoljivo odgovoril na V Vlentarno vprašanje o usodi srednje šole Fran Erjavec de ,.5 probleme združevanja slovenskih šol, zlasti gle-P<£rtovane priključitve srednje šole Erjavec v Rojanu vPfa< ! srednji šoli Fran Levstik, ga je s parlamentarnim tor j^atljem opozoril 26. septembra lani valdostanski sena- V vpr nY na prošnjo Šolske komisije Slovenske skupnosti. skeg^ anju je bilo jasno poudarjeno nasprotovanje sloven-Po Prebivalstva temu ukrepu, posebej pa je bilo ožigosa- 2a?tauje določil Londonskega memoranduma in šolske-So) z 5°na iz leta 1961, kar zadeva zaščitenost slovenskih ultini?ednarodnimi pogodbami in pa postopek o njihovem Vvt?u- V vprašanju je bil še podatek, da je Deželno “ auuisce zj. septembra suspendiralo učinke zadev-Min' P3 tržaškega šolskega skrbnika. IJViu, rilster je 22- januarja zelo kratko odgovoril sen. Duja-.a Sa je ministrstvo uklonilo odredbi upravnega so-?jave(n.da zato za šolsko leto 1990-91 ostajata srednji šoli !*sk ng J11 Levstik samostojni. SSk v tej zvezi v sporočilu za f Ua i/j vba' da ni minister z nobeno besedo omenil pro-S°^ko i j Ve zakonodaje, jasno pa je tudi omejil na tekočo ?Qštov=) Vse zadevne sklepe. V bistvu je le povedal, da je 'Ubeg 1 sodne sklepe, k čemur je tako in tako obvezan, 9a jamstva pa ni dal za naprej. Zbranih dovolj podpisov za sklic občinskega sveta Svetovalci KRI, MSI, Liste za Trst in Zelene alternativne liste so včeraj izročili občinski upravi peticijo za sklic tržaškega občinskega sveta, ki se mora sedaj v skladu z zakonom sestati v roku dvajsetih dni. Skupščina se vsekakor ne bo ukvarjala z odstopom župana in odbora, ki je že polnomočen, ampak z raznimi resolucijami ter s sklepi, ki jih je od srede lanskega decembra odobril odbor. Odstop upraviteljev bodo svetovalci vzeli na znanje in formalno sprejeli pred izvolitvijo novega odbora. Isto proceduro bodo ponovili tudi v pokrajinskem svetu, ki je na svoji zadnji seji med drugim odobril finančna sredstva za priredbo pokrajinske konference o vprašanjih gospodarstva. Liberalci so medtem na včerajšnji tiskovni konferenci pozvali KD in PSI, da pospešita pogajanja za izvajanje tako imenovane štafete na Pokrajini in Občini Trst. Voditelji PLI so bili precej kritični do dela Richettijevega odbora, češ da je bil preveč neodločen in premalo učinkovit, socialistom in demokristjanom pa so očitali, da so premalo upoštevali vlogo laičnih strank. Liberalci so se vsekakor zavzeli tudi za vstop SSk v tržaško koalicijo, precej kritičnih pripomb pa so izrekli na račun predsednika Trgovinske zbornice Tombesija in dejansko znova zahtevali njegov odstop. Številni pokloni znanstveniku in človeku Prazničen življenjski jubilej Abdusa Salama Predsednika vlade Giulia Andreottija resda ni bilo, kakor je bil tudi odsoten še kdo od napovedanih gostov, med temi znani italijanski fizik Anto-nino Zichichi, toda kljub temu je bilo včerajšnje praznovanje 65-letnice nobelovca Abdusa Salama v »njegovem« miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko nadvse slovesno in kar zmagoslavno. Nabito polna zborna dvorana ga je prav na dan življenjskega jubileja sprejela nekaj po 10. uri z dolgim toplim aplavzom, nakar so si za dobri dve uri sledili za mikrofonom sodelavci in predstavniki znanstvenega in političnega življenja, ki so prišli od blizu in daleč, da mu izrečejo čestitke in vsestransko priznanje. Najprej je imel besedo Hassan Dala-fi, posebni Salamov svetovalec, ki je v resnici pravi tac totum ravnatelja mi-ramarskega centra, še zlasti odkar je pakistanski nobelovec moral to in ono izpreči ali vsaj popustiti zaradi starosti in še bolj zaradi slabega zdravja. Dala-fi je voščil Salamu, da bi še dolgo ostal na čelu Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, poleg tega pa je dokončno naznanil, da Andreottija ne bo na slovesnosti zaradi vladnih obveznosti. Slavljencu sta posebno občutene besede naslovila tržaška fizika Paolo Bu-dinich in Luciano Bertocchi. Prvi je na kratko obnovil dogodke, ki so pred 30 leti pripeljali pakistanskega fizika v naše mesto ustanavljat center za teoretsko fiziko, in to prav na Budiniche-vo vabilo, drugi pa je govoril predvsem o lastnih izkušnjah kot dolgoletni namestnik ravnatelja miramarskega centra. Oba sta izrazila veliko občudovanje Abdusu Salamu kot znanstveniku in znanstvenemu organizatorju, pa tudi in še prej kot življenjskemu prijatelju. »S tabo sem se kdaj tudi skregal,« je dejal Budinich, »a to prav zato, ker sem lahko računal na tvoje globlje prijateljstvo, nekako tako, kot se dogaja v trdnih zakonih.« »Abdus, s teboj je trdo in težko delati, a tudi nadvse navdušujoče,« je zaključil svoj govor Bertocchi. Oba pa sta med drugim podčrtala pomembno delo miramarskega centra za zbližanje med narodi in mir na svetu. V, ceraj spet kupci z onstran meje izteku razprodaj v trgovinah ml?® Premoru smo včeraj na juun ,e9a središča ponovno sre- nev0tVaai?ske kuPce' Seveda še »j . takšnem številu, kot v pre- Vi • Pa tore3 pred devalvacijo di-v sred??dar 80 bili lastniki trgo-nU1 junrKi cu mesta, ki imajo v glav-C^Nci naVa?Ske kuPce' predvsem pa kimr? ^r9u Ponterosso, z včeraj-?kaZt&Ini še kar zadovoljni. * Prnf,nieno močno znižali cene hr? od r, v°dom,« nam je povedal k' že-._ inskih nogavic. Da bi le Prodaj 6 se bližajo h koncu. In Sov1 ^aip ^r,°daialcev na omenjenem vgJ Itenirk ? prodal kar precej jean-in Ze,nskih ih moških pulo- % Rajalo » ‘“lern nekaj dni. V nasprot-Npi°?aini rt,om° vsi ostali z veliki- v tmkai več £ePr°danega blaga.« ča vihah _ ?Pcev je bilo včeraj tudi Predvsem ^avtako.v.sIefiš' l9 avtr,K Sem Pa v blrzmi zelez-- °usne postaje. Na ulicah TV h kha naročnine ki ?°rajo vsi1?t?ndanca obvešča, Plačati -rvte'evizijski porabni-91ohanuarja .'Naročnino do jutri, ha ^ ~ ' ~ vhi Post>,.niho ni=i pa 142 tisoč lir. mi fa^ni š?^ P0sebnimi smo srečali več kupcev s polnimi plastičnimi vrečkami. Na naše vprašanje, kaj so nakupovali in zakaj so se zopet odločili za prihod v Trst, so nam povedali, da so jih privabili še zadnji dnevi razprodaj. »Kljub slabi menjavi dinarja smo še kar ugodno kupili razna oblačila in čevlje. Manj smo kupovali kave in prehrambenih izdelkov, ker so se dobre vrste kave podražile, cenejše vrste pa niso okusne.« Nekaj več kupcev je bilo tudi v veletrgovinah, kot tudi v Standi in Upi-mu, kar precej dela pa so imele razne mehanične delavnice, kjer so čakali na večja in manjša popravila avti s Koprskega, pa tudi avti iz drugih sosednih republik. Pri pokriti tržnici smo naleteli na nekaj moških in žensk, ki so kupovali in prodajali dinarje. Povedali so nam, da so jih bolj prodali kot kupili. »Verjetno zato, ker odhajajo ljudje na smučanje in izlete onstran meje,« je bila njihova razlaga. Ob morju, kjer so ponavadi jugoslovanski kupci parkirali svoje avte, le-teh ni bilo posebno veliko. Zasledili smo le nakaj avtobusov in to s hrvaškimi in srbskimi registrskimi tablicami. Lep in sončen dan, ki je torej prinesel tudi tržaškim trgovcem nekaj optimizma. Ko smo se vračali v uredništvo, smo srečali mestna "pajka", ki sta odvažala dva jugoslovanska avta s prepovedanega parkirišča. Kako bo le pri duši šoferjema, ko bosta morala plačati vsaj 100.000 lir globe? (ni) Pri tržaških industrijah se nadaljuje tečaj za mlade madžarske podjetnike Okrog 20 mladih Madžarov je že tretji teden v Trstu na »Izpopolnjevalnem tečaju za podjetništvo in mednarodno trgovino za Madžarsko«, ki ga prireja italijanski inštitut za zunanjo trgovino (ICE) v sodelovanju s Tržaškim združenjem industrijcev, Tržaškim tehnološkim naseljem in Šolo ža podjetniško upravljanje iz Genove (SOGEA). Tečaj se seveda uokvirja v italijanska prizadevanja, da bi okrepili trgovinske in sploh gospodarske stike z Madžarsko. V prvih dveh tednih so na tečaju obravnavali svetovna gospodarska gibanja, strukture italijanskega gospodarskega sistema, logiko mednarodnih trgovinskih sporazumov in problematiko mednarodnih prevozov. Tečaj bo v celoti trajal dva meseca. Šest tednov bo posvečenih predavanjem v učilnicah, zadnja dva tedna pa bosta namenjena obiskom in kratkim delovnim izkustvom v podjetjih. Kmalu po kaznivem dejanju pretor obsodil dva Tržačana Pretor Frezza je včeraj zjutraj po hitrem postopku obsodil 34-letnega Gian-paola Montedura (mož nima stalnega bivališča) in 44-letnega Ennia Grattagliana iz Istrske ulice 44 na šest oz. osem mesecev zapora zaradi obtožbe, da sta kradla v obremenilnih okoliščinah. Oba bosta kazen presedela v koronejskem zaporu. Sodnik je Grattaglianu prisodil višjo kazen, ker je obtoženec že bil na nadzorovani svobodi in bi se moral držati odredbe, po kateri bi po 20. uri moral biti doma. Grattagliano je v noči od ponedeljka na torek krepko prekršil omejitev, saj je ob 2.40 s pajdašem Montedurom še bil »na delu«. Pravzaprav sta zlikovca priznala, da sta bila »na delu« že v nedeljo zvečer, ko sta ukradla alfa romeo, ki ga je njegov 42-letni lastnik Nevio Cardelli iz Ul. Industria 2 parkiral v Ulici dei Gradi. Prav s tem avtom sta se v omenjeni noči popeljala v Ulico Costalunga, kjer je na št. 177 neko skladišče, zraven njega pa bar 53-letnega Claudia Pizzuli-na s Krmenke 465. Najprej sta skozi okno vdrla v skladišče, nato pa sta v steni, ki ga ločuje od bara, z okornim orodjem naredila luknjo, skozi katero sta se splazila v javni lokal. Ko sta šarila po njem, pa je prišlo do nepričakovanega in zanju neprijetnega razpleta; 56-letni Bruno Russodorfer, ki se je pravkar vračal domov, je opazil poškodovano okno skladišča, slišal je glasove, in poklical policijo. Tatova so tako agenti lahko zasačili »pri delu« in ju pri priči aretirali. Ugotovili so tudi, da sta medtem že segla v železno blagajno in otroški hranilček. Prof. Bertocchi je Salamu čestital tudi v imenu Mednarodne agencije za atomsko energijo z Dunaja (IAEA), medtem ko je v imenu druge organizacije Združenih narodov, pod okriljem katere deluje miramarski center, in sicer UNESCO, izrazil čestitke Vladimir Kuzminov. Govorili so še predsednik Accademie dei Lincei Giorgio Salvini, ki je pravzaprav slovesnosti predsedoval, prof. Luciano Fonda v imenu Univerze v Trstu, dolgoletni Salamov znanstveni svetnik Andre Hamende, najstarejša uslužbenka miramarskega centra Maria Zingarelli, Mohammed Hassan v imenu Akademije znanosti 3. sveta, Avguštin Papič v imenu Komisije Jug-Jug, A. Tavkhe-lidze v imenu sovjetske in še posebej gruzijske akademije znanosti ter kitajski fizik Yu Lu kot predstavnik znanstvenikov iz držav v razvoju. Na slovesnosti so prebrali tudi čestitke, ki so jih poslali ministri za znanost in visoki funkcionarji iz najrazličnejših držav, od Šrilanke do Argentine, dolgi spored pa so popestrili I Ca-meristi Triestini, ki so pod vodstvom Fabia Nossala zaigrali Pergolesijevo in Vivaldijevo skladbo. Šlo je za glasbeni poklon deželne uprave Furlanije-Julijske krajine in hkrati tržaškega in širšega političnega sveta, ki so ga sicer na slovesnosti zastopali številni krajevni upravitelji in parlamentarci. »Sem musliman, a veliko sem se naučil tudi od kristjanov,« je vidno ganjen ob zaključku dejal Abdus Salam. »Prav zato nisem v Trstu nikoli hotel osnovati nekakšne Meke. V našem centru je prostora za ljudi vseh verstev, za vse, ki so dobre volje. V svojem zdaj že dolgem življenju sem se naučil, da je najvažnejše to-le: deliti, kar imaš, z drugim, biti radodaren.« Na sliki (foto Magajna): najstarejša uslužbenka miramarskega centra Maria Zingarelli izroča zlato spominsko kolajno Abdusu Salamu. + Zapustil nas je naš dragi brat | in stric Stanislav Bogateč V Pogreb bo jutri, 31. januarja, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kriško cerkev. Žalostno vest sporočajo: sestra Mi-lijana, Lina z družino in ostalo sorodstvo. Križ, 30. januarja 1991 t Nenadoma nas je zapustila naša draga ' Kristina Krajnc vd. Merlak Pogreb bo v petek, 1. februarja, ob 11.45 iz glavne bolnišnice v škedenj-sko cerkev. Žalostno vest sporoča nečakinja Mira vsem, ki so jo imeli radi. Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene. Škedenj, 30. januarja 1991 n gledališča včeraj - danes koncerti prispevki VERDI Operna sezona 1990/91 Jutri ob 20. uri (red F) ponovitev Verdijeve opere NABUCCO. Dirigent Pier-giorgio Morandi, režiser Pasguale D'As-cola. Ponovitev v soboto, 2. februarja, ob 20, uri (red F). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. V sredo, 6. februarja, ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert ORKESTRA GLEDALIŠČA VERDI pod vodstvom Donata Renzettija. Na sporedu skladbe Borodina in Stravinskega. GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. Danes ob 16. uri ponovitev predstave Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine STADELMANN Claudia Magri-sa. V glavnih vlogah nastopata T. Schi-rinzi in B. Valmarin. Režija E. Marcucci. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstave se bodo vrstile do 10. februarja. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Nocoj ob 20.30 bo na sporedu delo Slavomira Mrozka EMIGRANTI. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopata Cochi Ponzoni in Orazio Bob-bio. Gledališče Ul. Ananian V petek, 1. februarja, ob 20.30 bo na odru peta predstava na repertoarju: R. Grenzi UN SOLO TREDICI, ki ga bo predstavila skupina Amici di S. Giovan-ni. Ponovitvi 2. in 3. februarja. kino ARISTON - 18.10, 20.10, 22.15 Cacciatore bianco, cuore nero, r. Clint Eastwood. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Mamma, ho perso 1'aereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci. EKCELSIOR AZZURRA - 18.15, 22.00 Taxi Blues, r. Pavel Lounguine. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Aracnofo-bia, srh. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 II profon-do sapore delTamore, r. Pierre Unia, □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Verso sera, i. Marcello Mastroianni. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tre scapo-li e una bimba, i. Tom Selleck, Steve Guttemberg, Ted Danson. MIGNON - 17.00, 22.00 II te nel deserto, r. B. Bertolucci. EDEN - 15.30, 22.00 Vanessa, il trans e lo stallone, pom, □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney. LUMIERE - 15.45, 22.00 Dersu Uzala - II piccolo uomo delle grandi pianure, r. Akira Kurosawa. ALCIONE - 16.30, 22.10 Riflessi sulla pelle, r. Philip Ridley. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ šolske vesti 5. februarja zapade rok za prošnje za premestitev na osnovnih in višjih srednjih šolah. Potrebne obrazce in informacije nudi SSŠ, Ul. Carducci 8/III, tel. 370301, vsak torek in četrtek med -11. in 13. uro, v sredo med 17. in 18., uro v petek med 16. in 17. uro. __________mali oglasi________________ OSMICO je v Ricmanjih na št. 118 odprl Berto Pregare. Toči belo in črno vino. OSMICO imata odprto Mirko in Danila v Zabrežcu št. 4. V NAJEM išče društvo skromne prostore tudi potrebne popravil za tedenske sestanke, eventualna možnost odkupa, v okolici Opčin do Sesljana. Telefon 722301-9-13. ITALIJANSKO podjetje išče komunikativne in sposobne osebe za trgovsko poslovanje z Jugoslavijo. Telefonirati samo resni interesenti od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure na št. (040) 299012. PRODAM peugeot 205 GTI 1,9, februar '88. Telefonirati na št. 200232 od 14. do 15. ure. KUHINJSKO POHIŠTVO, 15 let staro, hladilnik, štedilnik, pralni in pomivalni stroj podarim. Tel. 231685 od 12. do 14. ure. 3-SOBNO STANOVANJE v Ricmanjih dajem v najem zakoncema, oba zaposlena, 420.000 lir mesečno. Tel. 360644. PRI TREBČAH smo našli lovskega psa sivo-črne barve. Telefonirati na št. 212730. TRIČLANSKA družina išče stanovanje ali hišo na Krasu zaradi bolezni otroka. Telefon 228390. PRODAM klavir v dobrem stanju. Telefon 360891. ŠPORTNO društvo - ribiška sekcija išče v dar trgovinsko tehtnico. Telefon 412951. PRODAM za 5 milijonov lir volvo 244 D6 letnik 83 s klimatsko napravo in full-optionaj; vse v garanciji. Telefon 578193. MLADA gospa nudi pomoč pri. gospodinjstvu najraje v okolici Sv. Ivana ali Ul. Giulia. Telefon 578193. PRODAM počitniško prikolico ROLLER 2001, 3,85 m, 4 ležišča v dobrem stanju. Telefonirati 826527 ob večernih urah. IŠČEMO pomočnico za slaščičarno. Telefon 213055. PRODAM autobianchi Y10 letnik febr. 89, sivokovinske barve, s pomično streho. Cena po dogovoru. Telefon 212674. Danes, SREDA, 30. januarja 1991 HIJACINTA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.07 - Dolžina dneva 9.38 - Luna vzide ob 17.39 in zatone ob 7.28. Jutri, ČETRTEK, 31. januarja 1991 JANEZ PLIMOVANJE DANES: ob 3.28 najnižja -22 cm, ob 9.06 najvišja 48 cm, ob 15.44 najnižja -69 cm, ob 22.21 najvišja 49 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 4 stopinje, zračni tlak 1023,9 mb pada, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Svetlana Djurič, Francesco Vinci, Alessia Ferrigno. UMRLI SO: 51-letni Trino Pacor, 78-letna Gerda Silbergleit, 88-letna Cateri-na Kovacevich, 74-letna Liliana Borstnar, 79-letna Elodia Mašino, 91-letna Albina Vecchiet, 81-letna Nerina Fornasari, 81-letna Anna Morandi, 49-letni Dino Mi-nuzzo, 81-letni Giuseppe Diminich, 11 mesecev star Gabriele Zanon, 71-letni Donato Cosina, 83-letni Romano Pastro-vicchio, 49-letni Antonio Šansone, 96-let-ni Giovanni Stuparich, 83-letni Stanislao Bogateč, 74-letni Carlo Počkaj, 76-letna Maria Circota, 52-letni Celeste lerkic, 85-letna Natalia Bornettini, 85-letni Um-berto Venier, 58-letna Giuseppina Cre-vatin Logar. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. januarja, do sobote, 2. februarja 1991 URNIK LEKARN: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), Erta S. Anna 10 (Kolonkovec) (tel. -813268), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Ul, Giulia 14', MILJE - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila Amaterski oder J. Štoka prireja tečaj dikcije in izgovorjave, ki ga bo vodil Stane Razstresen. Kdorkoli bi želel izpopolniti in obogatiti znanje slovenščine in se rad pridružil dramski skupini naj se javi ob sredah ob 20.30 na sedežu Kulturnega doma na Proseku. Vse informacije telefon 225519 ali 225694. Prosvetno društvo MAČKOLJE prireja razstavo prekmurskih umetniških obrtnih izdelkov. Otvoritev razstave bo v petek, 1. februarja, ob 19.30 v srenjski hiši v Mačkoljah. Razstava bo odprta do 4. februarja od 9. do 12. ure in od 15. do 20. ure. ŠD SOKOL in KD L GRUDEN vabita na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v sredo, 6. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsedstva, poročila, diskusija, izvolitev novega odbora, razno. Vabljeni. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava fotografij VANNIJA CALANCE in RAFAELA PODOBNIKA. Urnik: od torka do petka 9.00-13.00, 14.00-19.00. V Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala še jutri: od 9. do 13. ure. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -bo do 10. februarja na ogled razstava preprog PIERA DORAZIA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je do 20. februarja na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-JK, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. Urnik: od 10. do 15. ure. V Občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bodo v petek, 1. februarja, ob 18. uri odprli osebno razstavo olj, tušev in temper slikarja CLAUDIA COSSUJA. V galeriji Cartesius je na ogled do 7. februarja antološka razstava italijanskih grafikov. Urnik: 11.00-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11.00-13.00. Ob ponedeljkih zaprto. Vedno vam na razpolago PELLICCERIA CERVO TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 370818 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po izredno ugodnih cenah Popravila Societi dei concerti -Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili G. Oppitz, D. Sitkovetsky, E. Brunner in D. Geringas. Gledališče Verdi V ponedeljek, 11. februarja, bo na sporedu izreden RECITAL ameriške pevke SHIRLEV VERRETT ob spremljavi pianista Warrena Georga VVILSONA. Na sporedu skladbe Brahmsa, Nina, Masse-neta, Debussyja in Verdija. Predprodaja vstopnic od danes, 30. t. m., dalje. razne prireditve Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi v soboto, 2. februarja, vse mlade na PREDPUSTNO ZABAVO. Na sporedu ples, družabnost in nagrajevanje najlepših mask. Začetek ob 18.30. KD Lipa prireja v soboto, 2. februarja, VEČER O KRASU z diapozitivi Janka Kovačiča, člana Foto Trst 80. Toplo vabljeni vsi v Bazovski dom ob 20.30. V nedeljo, 3. februarja, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Ob dnevu slovenske kulture bo Klavdij Palčič spregovoril na temo: KULTURA IN MIR: IDEJNA SIAMSKA DVOJČKA ZA PREŽIVETJE SVETA. Sodelovali bodo Drago Gorup z recitalom in MPZ Tabor. Po proslavi bomo željo po miru izpričali v sprevodu s prižganimi svečami do spomenika NOB na Narodni ulici. Društvo slovenskih upokojencev prireja v sredo, 6. februarja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 PREŠERNOVO PROSLAVO. Program: uradna beseda prof. Vinko Beličič, recitacije Stane Starešinič, glasba Komorni trio Glasbene matice. Vabljeni. Danes praznuje 90 let IVAN MALALAN (Miče Štavalin) iz Trebč Vse najboljše mu ob tem visokem jubileju želijo vsi domači in mu kličejo še na mnoga leta. Obilo zdravja za 90. rojstni dan MIČETU MALALANU želi Marčela z otroki čestitke Danes praznuje 55. rojstni dan Lore-dana KRALJ. Iskrene čestitke naj prejme od moža, sina, neveste, mame in ostalih sorodnikov. _______________izleti________________ SK DEVIN organizira v nedeljo, 3. februarja, smučarski izlet na Dobrač (Avstrija). Odhod avtobusa ob 6. uri z Opčin, 6.10 Prosek, 6.20 Nabrežina, 6.30 Seslajn. Vpisovanje in informacije B. Škrk - tel. 200236. V počastitev spomina Romana Daneua daruje sestrična Zora Hrovatin 50.000 lir za SKD Tabor. Ob 11. obletnici smrti Danila Štublja daruje žena Justina 50.000 lir za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah. Ob 15. obletnici smrti drage mame Milke Žerjal se je spominjata Danilo in Darko z družino ter darujeta 50.000 lir za ŠD Breg in 50.000 lir za zbor upokojencev z Brega. V spomin na Stanka Pavlico darujeta Ivanka Pavlica in Adrijano z družino 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka in 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Edija Grgiča daruje Svet-ko z družino 40.000 lir za SPDT. V spomin na Edija Grgiča in na Antonijo Mahnič vd. Guštin daruje Ivanka Drejceva 20.000 lir za Sklad "Mitja Čuk'. V spomin na Antonijo Mahnič vd. Guštin darujeta Ana in Svetko 30.000 lir za Sklad 'Mitja Čuk ". V počastitev spomina nepozabnega moža Dušana Hreščaka daruje žena Mira 500.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na dr. Stanislava Pavlico darujeta Mira in Erika Fonda 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Mirota Coljo darujeta Lucija in Anamarija Baša 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Edija Grgiča daruje oče Srečko 50.000 lir za SPDT in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V isti namen daruje sestra Marija s Silvestrom 50.000 lir za SPDT, 25.000 lir za Dijaško matico in 25.000 lir za Bazoviški dom. V počastitev spomina dr. Stanislava Pavlice darujeta Magda in Robert Peta-ros 200.000 lir za Sklad za kulturo in 50.000 lir v tiskovni sklad Mladike. V spomin na Milkota Emilija in Karla Furlana darujeta Palmira in Stelio 60.000 lir za cerkev na Proseku. V spomin na Viktorijo.Bogateč darujeta Licia in Ladi 30.000 lir za spomenik NOB v Križu in 30.000 lir za godbo na pihala Vesna. Družina Berginc daruje 20.000 lir za dograditev doma Skupnosti družina Opčine. __________________ V spomin na pok. Franca Križmančiča darujeta Marija Župančič in Eda Kalc 20.000 lir za ŠZ Zarja. V spomin na moža in očeta Marčela Crevata darujejo žena Violetta in otrofJ 100.000 lir za Center za dializo, 100.000 lir za Center za rakasta obolenja, 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine, 50.000 lir za opremo Ljudskega doma v Trebčah, 50.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah, 50.000 lir za godbp na pihala Viktor Parma, 50.000 lir za ŠD Primorec in 50.000 lir za pogrebno društvo iz Trebč. Namesto cvetja na grob pokojnega očeta kolegice Rosane Tul darujejo učiteljice katinarske osnovne šole 40.000 m za Sklad "Mitja Čuk". V spomin na drago mamo Antonij0 Simčič vd. Mahnič darujeta Marija in Darko 50.000 lir za Pogrebno podporn0 društvo v Bazovici, 50.000 lir za KD Lipa in 50.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Viktorije Sedmak darujejo Ida, Lina, Zofi, Eda in Pie' rina 50.000 lir za MPZ Vesna. Namesto cvetja na grob dragega Maksa Šaha daruj eta_ Vera in Rado 30.000 lir za Sklad "Mitja Čuk". V spomin na Milota Gombača, ob 3°' letnici smrti, darujejo sestri Justina ltl Valerija ter nečakinja Anica 50.000 Ur z® popravilo orgel cerkve Opčinah in 50.000 lir za zbor sv. Jerneja. Namesto cvetja na grob dr. Stanislava Pavlice daruje Milena 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo in 50.000 h-za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Marto Tence Malalan da ruje Rudi Košuta 25.000 lir za Skla“ "Mitja Čuk". V spomin na Antona Luxo in Mi/0 Coljo daruje Srečko Verša z družin 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Milkota Miliča dami družina Kemperle 20.000 lir za Kultur dom Prosek-Kontovel. , V spomin na pok. Marčela Crevato d rujejo Suzana in Danilo Legiša 150 , lir, Gizela in Lado Legiša 100.000 Ur * N. N. 50.000 lir za Skupnost družina UP čine. ]0 V spomin na mamo in nono Ang6* Vremec daruje družina Susič 50.000 Ur MPZ Tabor Opčine in 50.000 lir za P°[ pravilo orgel cerkve sv. Jerneja na Opc nah. . a Družina Lukaš daruje 162.000 Ur Skupnost Družina Opčine. sv. Jerneja 00 cerkveni pevsk1 menjalnica 29. 1. 1991 TUJE VALUTE FDCING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN Ameriški dolar .. 1114,15 1100,— Japonski jen 8,497 Nemška marka .... .. 750,53 745,— Švicarski frank 886,93 Francoski frank ... 221,13 218,— Avstrijski šiling 106,67 Holandski florint . 665,94 660,— Norveška krona .191,96 Belgijski frank .... 36,449 35,50 Švedska krona 200,88 Funt šterling .. 2197,25 2160,— Portugalski eskudo . 8,496 Irski šterling .. 2001,55 1970.-- Španska peseta 11,997 Danska krona ...... .. 195,20 191,— Avstralski dolar 873,25 Grška drahma 7,043 6,50 Jugoslov. dinar — Kanadski dolar .. 961,85 910,— ECU 1547,45 banKovC TRSt 8,20 88°.-; 105,50 188,''' 197-^ 7,50 ll--" 810-" 60.-" ■ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKd tržaška kreditna banka Telet.: Sedež 040/6 ^ Agencija Domjo 83 6il Agencija Rojan 41 BTW0|'|) PETLETNE OBVEZNICE • Obveznice BTP s koriščenjem 1. januarja 1991, zapadejo 1. januarja 1996. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi-nale), ki se nanaša na ceno ponudbe. • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. januarja; cena, ki bo iz-nešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Obveznice se koristijo s 1. januarjem 1991 in je zato treba ob vplačilu, 4. februarja, doplačati dozorele obresti na kuponu, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v svežnjih p° minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 30. januarja Minimalna cena dražbi % 95,40 Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 14,28 12,47 Hammer in Jacksonova lani najuspešnejša v ZDA »Posvečam to svojo zmago vsem ameriškim vojakom, ki so soudeleženi v ^vskt vojni.« S temi besedami je pevec M. C. Hammer, ki je vojaški rok dslužil pri ameriški mornarici, pred zbranim občinstvom izrazil svoje zadovolj-vo ob letošnjem uspehu na 18. podeljevanju nagrad American Musič Awards. Sledna priznanja, ki jih lahko mirno primerjamo nekakšnim Oskarjem glasbe, ° Predsinočnjim izročili v losangeleškem Shrine Auditoriumu najbolj priljublje-® interpretom raznih lahkoglasbenih žanrov, ki so se še posebej izkazali v Prejšnji sezoni. Slovesni gala večer se je seveda odvijal pred TV kamerami, P S?etek dogodka pa si bomo na domačih ekranih lahko ogledali v soboto eeer (ob 20.30) po zasebni TV mreži TeleMontecarlo. seri ^emnoP0^r rapper M. C. Hammer si je ob letošnji izvedbi priboril kar Peni nominacij, k temu so v prvi vrsti prispevala mnenja 20 tisočih kupcev Jegovih plošč, obenem pa tudi izbor ameriške strokovne glasbene revije Cash °x- Lanskoletni Hammerjev uspeh je tako kronalo pet 'nagrad, s katerimi si je Pfivec zaslužil tudi prvo mesto na lestvici letošnjih nagrajencev (kot najboljši {j P^Mjalec in avtor albuma oziroma male plošče se je namreč uveljavil v st) « °rijah rhythm & blues oziroma rap glasbe). Med ženskami pa je bila naju-i2reS-ne.^a J3116! Jackson, mlajša Michaelova sestra, ki so ji po petih nominacijah turr v tr* awar af&odnevTk"’’ & »lHk ™-e dim ltca: Mezzanotte » ‘atomi 6 miste- 7.00 Risanke, nanizanka Las-sie in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch io 10.20 Monografije: Obrtništvo 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Urlatori alla sbar-ra (kom., It. 1960, r. Lu-. cio Fulci, i. Joe Sentieri, Elke Sommer) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.45 Nan.: Punky Brewster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: La ragnatela (krim., It. 1990, r. Ales-sandro Cane, i. Andrea Occhipinti, 2. del) 22.00 Aktualno: Mixercultura 23.15 Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop 0.10 Rally v Monte Carlu 91 0.20 Film: I diamanti sono pericolosi (krim., ZDA 1972, r. Barry Pollack, i. Jim Watkins) 9.55 SP v smučanju: moški slalom za kombinacijo 12.00 Dok.: Človek in okolje 12.55 Moški slalom za kombinacijo (2. tek) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaji: Informagio-vani, 15.00 Multimedial-na enciklopedija filozofskih znanosti 15.30 Hokej na kotalkah 16.00 Svetovni pokal v sabljanju 16.30 Hokej na ledu 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.40 Vita da strega 18.05 Dok. oddaja: Geo 18.35 Drobci .barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbatb 20.30 Aktualnosti: Mi manda Lubrano 22.35 Večerni dnevnik 22.40 Aktualno: Cartolina il-lustrata 23.30 Izza kulis: Raina Kabai-vanska na vaji za Puccinijevo Tosco 0.05 Nočni dnevnik 8.00 Zimski počitniški program 11.00 Film: Dr. Jerryja čarobni napoj 12.40 Mozaik. Nadaljevanki: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka (pon.), 13.45 Prepričevanje (zadnji del) 14.35 Risanka 14.45 Video strani 14.55 Žarišče (pon.) 15.25 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Mozaik. Dokumentarec: Poslikave v banatskih preddverjih 17.50 Spored za otroke in mlade: kontaktna oddaja Klub klobuk 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Salaam Bombay (dram., Indija 1988, r. Mira Nair, i. Shafid Syed, Raju Barnad) 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Variete: Klub 10 23.15 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Vrnitev Arsena Lupina ter dok. Veliki fotografi - David Hamilton |*^) TV Koper 16.00 Športni pregled 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica in risanke 20.30 Nanizanka: La famiglia Smith 21.00 Dokumentarec: Ljudje in države 20. stoletja 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika o športu TV Slovenija 2 9.50 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 22.10 22.55 SP v smučanju: moški slalom za kombinacijo, nato (12.50) 2. tek in (17.30) povzetki Alpe Jadran Studio Maribor: Poslovna borza, 19.15 TV ruleta Dnevnik Danes v skupščini Baletni večer ob 90-let-nici Blaža Arniča: Zapeljivec, Trobenta in vrag in 4. simfonija Svet poroča Yutel - eksperimentalni program 1 83n Btadyanka: La famigIia 0r;iWv ) °ra(iy (kom 7^cfhia America Dei p ,PA 1951, r. Roy DorriPc’ ^ Doris Day, RŠ EuNika^?CRtae> 5 ^Viza- n ^en^e comune l2>35 Trifranzo ^ servito, 13,20 kSe^News 3‘hstni P.'14' 11 prezzo e I5'00 1^coppie4'20I1giocodel- tDrtS:; Agenzia ma- 'Sta att>o ^ , e' 15'30 Ti 18?? Otroj£arIlam°ne NanizanVL.ariete ‘ 18,45 K^e5NeWRs0binson 2°.250 SKtrisci?flndra Tanizankrt°TtlZia ^ fcElr u“° c“' Mdra(P°n-) 2-2°Op^CUs Welby, azione Jadro RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.3C Senorita Andrea, 10.30 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams - Crisi nella 13.00 Dok.: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones Per Elisa, 11.30 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 18.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Aktualno: Linea conti-nua (vodi Rita Dalla Chiesa) 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.35 Film: II cavaliere della valle solitaria (vestern, ZDA 1953, r. George Ste-vens, i. Alan Ladd, Jean Arthur) 22.50 Dokumentarec: National Geographic (s sodelovanjem Lee Massari) 0.25 Film: Non torno a časa stasera (dram., ZDA 1969, r. Francis Ford Coppola, i. James Caan, Shirley Knight) famiglia Addams, 9.00 L'-uomo da sei milioni di dollari, 10.00 La donna bionica, 11.00 Sulle stra-de della California, 12.00 T.J. Hooker, 13.00 Happy Days - Fantascienza an-cheper Fonzie 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al col-lege - A cena con Theo, 16.00 Compagni di scuo-la, 16.30 Mai dire si - A denti stretti, 17.30 Simon & Simon - Oualche volta i sogni si avverano, 18.30 MacGyver, 19.30 Genitori in blue jeans, 20.00 Cri Cri - Cosa faro da grande 20.30 Film: Piedone a Hong Kong (pust., It. 1975, r. Steno, i. Bud Spencer, Al Lettieri) 22.45 Glasba: TopVenti 23.25 Reportaža: Jonathan 0.20 Nanizanke: Cin Cin, 0.50 Kung Fu, 1.50 Samurai 17.00 Film: Enfantasme (dram., It.-Fr. 1978, r. Sergio Gobbi, i. Agostina Belli, Stefano Satta Flores) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Power 20.30 Film: Credere per vivere (dram., ZDA 1983, r. Fiel-der Cook, i. Susan Blake-ly, Lee Grant) 22.30 Rubrika o zdravju 23.00 Film: Le ore dell amore (dram., It. 1963, r. L. Sal-ce, i. Ugo Tognazzi) 17.00 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La promessa di un miracolo (dram., ZDA 1987, r. Števen Gyllenha-al, i. Rosanna Arguette, Judge Reynhold) 22.20 Top šport: angleški pokal v nogometu 24.00 Nočne vesti 0.30 Film: Macchina per ucci-dere (dram., ZDA 1986, i. Lee Van Cleef) TELEFRIULI T 8.30 Nanizanka: GetSmart 9.00 Prijateljska narava 9.50 SP v smučanju: moški slalom za kombinacij o 11.10 Nad.:Potere 11.50 Kosilo z Wilmo 12.20 Nan.: Doris Day Show 12.50 Moški slalom za kombinacijo (2. tek) 13.30 Dnevnik in šport 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.15 Film: Breve incontro (kom., VB 1945, r. David Lean, i. Trevor Howard) 15.00 Roza salon 16.00 Risanke 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra:Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.30 Film: Ehi amigo, c’e Sabata, hai chiuso (vestern, 1979, r. Frank Kramer, i. Lee Van Cleef) 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 8.40 Soft mušic; 9.15 Variete: Ona + jaz = oba; 9.45 Orkestri; 10.10 Iz opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (26. del); 11.45 Veliki uspehi Be-atlesov; 12.00 Govorica telesa; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje: MePZ Volče; 12.50 Orkestri; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Slovenski solisti na CD: pianist Bojan Gorišek; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z it. svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23,00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje;'8.30 Instrumentalni solisti; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 S poti po domovini; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Operni oder; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 1835 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; ,9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah ; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Slavne arije; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17,30 Poročila; 10.00 Matineja; 17,00 Pogovor z vedeževalko: Vas zanima vaša prihodnost?; 18.10 Med zdravjem in lepoto; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst. Občinski svet skoraj soglasen v obžalovanju »neizbežne« vojne SSk še vedno nezadovoljna s Scaranovimi pojasnili glede avdicije Goriški občinski svet je včeraj razpravljal o tragični vojni v Zalivu in po dveurni razpravi odobril tako stališče uprave, ki ga je uvodoma prebral župan, kot tudi resolucijo, ki jo je v imenu KPI predložil načelnik svetovalske skupine Busolini. Odobritev obeh izjav je predlagal načelnik KD Obit ob spoznanju, da si njuni vsebini ne nasprotujeta. Župan je v imenu odbora prebral izjavo, v kateri je vojno označil kot dramatični dogodek, ki je prizadel naše vesti prav v trenutku, ko smo z večjim upanjem pričakovali bodočnost brez vojn. Izrekel je razumevanje za odpor mnogih mladih proti vojni, če njihova zahteva temelji na etičnih osnovah. Če hočemo mir, ga moramo graditi z mirom in ne z vojno. Toda, je nadaljeval župan, mimo osebnih in kolektivnih odgovornosti, je omikani svet danes bil prisiljen poseči zoper brutalno kršitev mednarodnega reda, ki jo je zagrešil diktator Sadam Husein. Nikomur ne smemo dovoliti, da nemoteno zasede svobodno državo in da si prisvoji energetske vire, od katerih je celotno življenje naše družbe odvisno kot od kisika. Goriška občinska uprava zato povsem podpira bolečo a nujno odločitev italijanske vlade glede uporabe sile. Izjava se zaključuje s solidarnostjo italijanskim vojakom in vsem žrtvam te vojne ter z željo, da bi še bilo mogoče najti mirovno rešitev. Tudi resolucija KPI poudarja absolutno potrebo, da se ohranijo odprte vse možnosti za mir, v njej pa so navedene štiri zahteve: naj se Irak umakne iz Kuvajta; naj se preneha spopad; naj OZN skliče konferenco za rešitev vseh problemov Srednjega vzhoda, vključno s pravico palestinskega naroda do samoodločbe in vseh držav do varnosti; naj se ohrnaijo odprte vse možnosti pogajanja. V razpravi so predstavniki vseh strank z različnimi poudarki podprli ta stališča in poudarili obžalovanje zaradi izbruha vojne, obenem pa tudi njeno nujnost. Podobno stališče z nekoliko različnimi odtenki je v nasprotju z vsedržavnimi stališči svoje stranke zagovarjal tudi načelnik KPI Busolini. Pomisleke o pravičnosti in nujnosti te vojne je imel Marchi (KD), ki pa je vseeno podprl stališče večine. Odločno proti vojni je v nasprotju z načelnikom svoje stranke nastopil miso-vec Noselli. Zeleni Fiorelli je opozoril na problem proizvodnje orožja pri nas, na potrebo po absolutnem zavračanju vojne in napovedal, da ne namerava sodelovati pri taki razpravi: skupaj z drugo svetovalko zelenih Bortolottijevo je zato zapustil dvorano in šel na pločnik pred županstvom zbirat podpise pod ljudski peticiji za takojšnjo prekinitev vojaškega spopada ter umik italijanske vojske iz Zaliva. Resolucijo KPI in stališče uprave so odobrili vsi ostali svetovalci z izjemo treh misovcev, ki so se vzdržali. V nadaljevanju seje je svetovalec SSk Bernard Špacapan zahteval od župana pojasnila glede spornih stališč, ki jih je iznesel na avdicijah glede zakona o zaščiti Slovencev v Italiji. V razpravo o tem vprašanju so posegli še Komel (KPI), Coana (MSI) in odbornik Fornasir (KD), ki se je ogradil od nekaterih Scaranovih stališč. Župan je skušal nekoliko omiliti in obrazložiti izjave, ni jih pa povsem zanikal. Z odgovorom so bili nezadovoljni tako komunisti kot Špacapan, ki je potrdil, da SSk ne soglaša z županovimi stališči. K problemu, ki zasluži podrobnejšo obravnavo in navedbo stališč, se bomo še povrnili. Seja v Števerjanu Danes ob 20. uri se bo sestal občinski svet v Števerjanu. Dnevni red predvideva določitev višine odškodnine županu, odbornikom, svetovalcem in članom komisij, potrditev in prevzem dolgov izven proračuna in ratifikacijo sklepa občinskega odbora št. 231 z dne 30. 11. 1990. Po fašističnem »procesu« odporništvu Občinski komite KPI soMaren z bivšimi borci Občinski komite KPI izraža solidarnost borčevskim organizacijam ter združenjem deportirancev in političnih preganjancev spričo neosnovanih in grobih obtožb, ki jih je na nedavnem javnem misovskem zborovanju izrekel senator Pisano. Ni slučaj, ugotavlja občinski komite KPI, da se senator Pisano po nesramnih izjavah , ki jih je dal glede uničevalnega taborišča Rižarne v Trstu, zdaj pojavlja v Gorici s podobnimi obtožbami na račun odporništva. Komite ne namerava izjavam oporekati, kajti njih vsebina je dovolj evidentna in klavrna. Pač pa ob tej priložnosti komite KPI potrjuje veljavnost idealov, ki so bili vodilo odporništva v boju za demokracijo in svobodo naše države in naših krajev. KPI ob tej priložnosti nadalje poudarja potrebo, da se dokončno ugotovi zgodovinska resnica o goriških deportirancih po koncu vojne. Skodelica kave bo v Tržiču dražja Tako kakor v Trstu in drugih krajih, bo od 1. februarja skodelica kave dražja tudi v Tržiču. Prilagodili Pa bodo tudi cene drugih pijač in napit' kov. Prilagoditev znaša okrog 10 do 15 odstotkov. Torej od petka dalje bo navadna kava v lokalih na Tržiškem ve' Ijala 1.100 lir. Nobene podražitve pa ne bo, vsaj zaenkrat, v Gorici. Tako so nam včeraj zagotovili pri združenju ASCOM. goče bo vprašanje aktualno čez kakšen mesec, aprila ali maja. Zadnjo prilagoditev cen kave in drugih pijaC so v Gorici izvedli maja lanskega leta' SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE Gostovanje DRAMSKEGA STUDIA SLEPIH iz Zagreba SKAPINpVE ZVIJAČE Kulturni dom, petek, 1. februarja, ob 20.30. Abonenti SSG imajo popust na vstopnicah. Baobab: v treh obtoženi namernega požiga in umora Silovit požar, ki je 23. februarja 1989 v zgodnjih jutranjih urah razdejal lokal Baobab v bližini športne hale pri Madonini in terjal smrt dveh zakoncev, 75-letnega Nicole Perissina in 69-letne Anne, tri osebe pa so bile takrat tudi ranjene, bo imel sodni epilog. Po skoraj dveh letih se je zaključil preiskovalni postopek in je bila vložena obtožnica proti trem Goričanom. M. I., F. L. in P. L. bodo sodili zaradi nenamernega umora in namernega požiga. Preiskovalci so namreč prišli do prepričanja, da je bil ogenj podtaknjen z namenom, da se vnovči zavarovalnina. Pred sodiščem pa se bo moral zagovarjati še četrti obtoženec, vendar zaradi drugega kaznivega dejanja. E. M. naj bi z dajanjem izkrivljenih in lažnih izjav skušal pomagati enemu od glavnih obtožencev. Dogodek tiste februarske noči pred dvema letoma je v javnosti na Goriškem zelo odmeval. Bar oziroma gostilna je začela goreti sredi noči, po vsej verjetnosti kmalu po zaprtju lokala. Prvi klic na pomoč so v dežurni službi prejeli okrog 2. ure zjutraj. Takoj so prihiteli gasilci, ekipe Zelenega križa, bolnišnice, policija. Ogenj je do takrat že razdejal bar v pritličju in načel prvo nadstropje, začelo pa je že tudi goreti leseno ostrešje stavbe. V prvem nadstropju sta bili dve stanovanji. V enem sta živela zakonca Perissin, v drugem pa tričlanska družina Calab- rese. Priletna zakonca Perissin sta se zadušila z dimom, ki je prihajal iz spodnjih prostorov. Poseg reševalcev je bil prepozen. Ko so ju v največji naglici odpeljali proti bolnišnici, sta še kazala znake življenja, vendar je bila zdravniška pomoč zaman. Trije člani družine Calabrese, ki so živeli v drugem stanovanju pa so se rešili s skokom iz prvega nadstropja, ko so plameni onemogočili varen sestop. Ob skakanju so se vsi trije poškodovali. Najtežje se je ranila takrat 23-letna Caterina Calabrese. Ogenj je povsem razdejal poslopje in gasilci so bili na kraju požara še ves naslednji dopoldan. Že ob dogodku so se pojavile različne verzije o vzrokih požara, od naključnega kratkega stika, do namernega požiga. Omenjala se je celo možnost da naj bi bila za požar odgovorna organizirana zločinska tolpa. Zdaj so domnevni krivci znani. Možnosti sodelovanja med Slovenijo in FJK Generalni konzul SFRJ v Trstu Jože Šušmelj bo drevi ob 19. uri gost tržiš-kega Lions cluba. V dvorani Palazzet-to Veneto (Ul. San Ambrogio) bo govoril o možnostih gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Mino Martinazzoli na predstavitvi knjige o Zaccagniniju »Zac«: vzornik za levico KD Predstavitev knjige Corrada Belcija o pokojnem voditelju KD Benignu Zaccagniniju je bila več kot zgolj literarno srečanje. V imenu priljubljenega "Zaca" se je v veliki dvorani Kulturnega doma zbrala vsa goriška levica KD, da bi poslušala svojega voditelja Mina Martinazzolija, v katerem mnogi vidijo političnega naslednika nekdanjega tajnika. Prisotni so bili številni parlamentarci, krajevni voditelji stranke in predstavniki oblasti. Razpravo je uvedel urednik glasila-Voce Isontina Lorenzo Boscarol in poudaril, da je bil Zaccagnini mil in umirjen človek, njegovo delovanje v politiki pa je označevala stroga moralna napetost. Podtajnik Luciano Rebul-la je tudi poudaril etično doslednost nekdanjega voditelja in menil, da KD danes spet potrebuje nekoga, ki bi znal zbrati okrog sebe ves politični potencial katoliških sil in mu vlil novega zaupanja. Namig na Martinazzolija je bil nedvoumen, kot je bila tudi jasna ugotovitev avtorja knjige Corrada Belcija, da ne gre za komemoracijo mrtvega človeka ampak za ovrednotenje njegovega še vedno živega in aktualnega političnega sporočila, ki čaka, da ga kdo spet prevzame. To sporočilo je zlasti v pojmovanju politike, ki mora biti mandat za iskanje skupnega dobrega in ne poklic za uveljavljanje osebnih ali strankarskih koristi. Martinazzoli je govoril o knjigi in Zaccagniniju, a se tudi sam ni izognil opredelitvi v večnem sporu med dve- ma dušama KD: etično-katoliško in danes prevladujočo prebrisano-politi-kantsko. S poudarjanjem moralne pokončnosti, poštenosti, pa tudi velike odločnosti kljub navidezni značajski •milini Zaccagninija je posredno povedal, da bi morala stranka danes spet slediti nejovemu zgledu. Belcijeva knjiga, je dejal, je pretrgala tančico mita ali predsodkov in nam vrače člo- veka, kakršen je bil. Napačno je “"[jil ti, da je bil samo dober in prepr°? C v je tudi velik politični voditelj, .9j(P drugi polovici 70. let znal izvlef .j,;, iz najtežje krize v njeni z9oClvo A' Umaknil se je kot zmagovalec, bil več potreben. Toda danes... tvo Na slikah (foto Marinčič) 0^,^1uij92’ na predstavitvi in Mino Mar zoli. V Sovodnjah je bila v nedeljo 8. revija Sovodenjska poje Občinstvo je toplo sprejelo svoje pevce Revija Sovodenjska poje, ki je bila v nedeljo v Kulturnem domu v Sovodnjah je tudi tokrat lepo uspela. Kljub popolni odsotnosti mlajših zborov je bil spored pesmi bogat in pester. Pesimizem, ki je vladal pred nedeljskim nastopom je bil odveč, saj je bilo uro in četrt dolgo poslušanje pesmi prijetno in zanimivo. Številni publiki, ki se je tudi tokrat odzvala vabilu domačega prosv.etnega društva in ki ji je pri srcu domača pesem, so se na odru predstavili: Ženski pevski zbor Sovod-nje, Vokalna skupina Sovodenjska dekleta, Moški pevski zbor Skala iz Gabrij in Mešani pevski zbor Rupa-Peč. Lahko bi torej rekli, da je revija nudila zaokrožen pregled pevske dejavnosti zborov (odraslih) v občini. Krona tega je bil nastop Mešanega pevskega zbora Lipa iz Šempasa, ki ga vodi Miran Rustja. Pevci iz Šempasa, ki so vabilo dobili in sprejeli v zadnjem trenutku ter s tem rešili domače Kulturno društvo iz zadrege so letošnjo Sovodenjsko poje okrepili s svojim ubranim in dovršenim petjem. Srečanje zborov sovodenjske občine se je nato nadaljevalo na družabnosti v spodnjih prostorih kot se seveda podobnim prijateljskih snidenjem spodobi. Prihodnja izvedba Sovodenj- ske poje bo morda nekoliko spremenjena, gotovo pa bo prenešena nekje na pomlad, saj je mesec januar, kakor se je že izkazalo, za pevce večkrat nevaren in nadležen. Vsekakor pa bo ohranila značilnost domačega prijateljskega srečanja, ki je bistvo in cilj revije same. (af) Na slikah (foto Marinčič): ženski pevski zbor iz Sovodenj in publika, ki je do zadnjega napolnila dvorano. razna obvestilu Radio Trst A bo danes Na 9°rljp0f' valu oddajal pregled kulturnih 1 ^ tnih dogodkov, pogovor z nagraj^^jij1* Cankarjevem dijaškem * iS Maro Gergolet, magnetofonski zaa vr nastopu učencev šole Drago ',e’ tiljaku mladosti, poročilo o Idrs 2 čem v "Katoliškem domu in poS revije Sovodenjska poje. kino Gorica pr« CORSO 18.00-22.00 »Deflorazion6"' povedan mladini pod 18. leto • ^r1 VERDI 20.30 Koncert Jazz 18.00-22.00 »Mamma, ho pers° ^ A VITTORIA 17.30-22.00 »Le f° Mandingo«. Prepovedan ni 18. letom. Tržič tr. EKCELSIOR Danes zaprto. Jut^ ^ 22.00 »Josefine V«. Prepoved ni pod 18. letom. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica .p 2000 SOČA (Kulturni dom) 18°0 »Duh«. DEŽURNA LEKARNA Bassi Thea - Raštel 52 • V ,RlCl teh 53. ,3349' DEŽURNA LEKARNA V Trenz“' Občinska lekarna št. 1 26 - tel. 482787. Po vsej Evropi veliko proslav posvečenih 200-letnici njegove smrti V revščini preminuli Mozart bo v tem letu ogromen biznis Na svetu je že tako - Slovenci to še zlasti dobro vemo, -da umetnikom namenjamo kaj malo pozornosti, dokler so llvi, zato pa jih skoraj po božje častimo, ko umro. Ljudje se ne sprašujemo, ali ni cena apoteoze nemara previsoko postavljena, ne sprašujemo se, ali je pošteno, da je moral Nturn shirati v Cukrarni, Ovidij v izgnanstvu in Mozart v skrajni bedi in bolezni. Ne sprašujemo se, koliko neminljiva glasbe bi Mozart še lahko ustvaril, ko ne bi zavoljo domala popolne brezbrižnosti sodobnikov umrl že na vz-Ponu svoje ustvarjalne krivulje, bogve kako daleč pred vrhuncem; čutimo se dostojne uživati ob njegovi glasbi, Poprav počenjamo s sodobnimi skladatelji iste brezsramnosti, kot so jih počenjali Mozartovi sodobniki z njim. Dekorativno poudarjamo - Slovenci to še zlasti dobro vemo, -.a je umetnost »nosilni steber« nacionalne identitete, de-Idnsko pa silimo naše »nosilne stebre« - slikarje, glasbeni-*e' Pesnike, - da se, namesto z ustvarjanjem, pečajo z akvi-Zlterstvom, poučevanjem in raznašanjem časopisov, če hočejo jesti. Potem pa se pritožujemo, da naša umetniška dejavnost ni dovolj razvita. Pritožujemo se, da nimamo svojega Beethovna, svojega Balzaca ali vsaj svojega Meš-Joviča, obenem pa razvoju kulture in umetnosti namenja-"J0 Podporo, ki se lahko mnogo ustrezneje primerja z Buš-dddnijo kot z Nemčijo ali Francijo. , Stara puhlica, da je za umetnika najplodneje, če trpi v r edi in pomanjkanju, je kljub obrabljenosti že vedno v dbi. Mislimo si, da se bomo odkupili, če pompozno obele-J/do obletnico njegove smrti; še opazimo ne vse zgodovin-/te ironije teh obletnic, ki smrt človeka razumejo kot do-i?^eh, katerega se je treba veseliti, katerega je treba pro-dvljati! Od nekdaj so ljudje v najrazličnejših kulturah hcemljali pokojne s svečanostmi, povorkami, seksualnimi redi, sedminami in požrtijami. Je pač tako, da je večnost j 0,sf0Pna šele mrtvim: če jo prezrcalimo skozi tuzemsko, krivljeno ogledalo, dobimo samo posmeh živih, rudi letos bomo brez pekoče vesti obhajali dvestoletni-srnrti W. A. Mozarta; človeka kar zazebe, ko vidi, da je n^rdi veliki klasik romati s trebuhom za kruhom od mece-do mecena, od vrat do vrat, od mesta do mesta, taista es*Q pa si zdaj licemerno lastijo primat »Mozartovega« p esta. Spisek je celo daljši od antičnih krajev, ki so se ng e9ovala za naslov Homerjevega rojstnega kraja! Prvi ^Jcznamu je kajpak skladateljev rojstni Salzburg, kjer je a ‘‘gang 27. januarja J 756 privekal na svet Leopoldu in le QrrtQriji Mozart. Spominske prireditve se bodo tam vrsti-„Q,Vs.e leto. Od 25. januarja do 5. februarja bo že tradicio- Sklnrt Mnvnrtmrih tor1nn\/- P fohrtinrin hnrin ntvnrili ^dn sklop Mozartovih tednov; 2. februarja bodo otvorili Orodni kongres, posvečen velikemu skladatelju. Ob- novili so Mozartovo rojstno hišo, priredili razstavo na gradu Klessheim, Mozartu bodo posvečeni Binkoštni, Velikonočni in Poletni festival, s polno paro teče celo proizvodnja Mozartovih kroglic. Tudi Dunaj, kjer je Mozart leta 1787 končno dobil slabo plačano mesto dvornega komponista in kjer je občinstvo tako neusmiljeno zavračalo njegova pozna dela, da je slednjič končal v brezimnem množičnem grobu, bo postregel s celo vrsto glasbenih prireditev in z razstavo Čarobni zvoki. Praga bo odprla Tyllov teater, kjer je bil krstno uprizorjen Don Giovanni, katerega je dunajsko občinstvo nato tako hladno sprejelo. V Mun-chnu bodo uprizorili vrsto Mozartovih oper in priredili nekaj simpozijev, posvetovanje o Mozartu bo tudi v Zerichu in Strasbourgu. Pariz pripravlja tri razstave, poleg tega pa bo ponudil tudi spominski koncert v Versaillesu, nekaj Mozartovih oper v Opčra Bastille in Reguiem v katedrali Notre Dame točno na dan skladateljeve smrti 5. decembra. Veliko razstav pripravljajo Londončani, ki bodo med drugim priredili verigo koncertov in opernih uprizoritev. V Italiji poteka že od 27. septembra 1989 projekt hala Gomeza Mozart, evropski glasbenik, ki se bo iztekel, tako kot pri Francozih, z Reguiemom 5. decembra. Sicer pa Italija ponuja izredno pestro počastitev obletnice, ki zajema sedemnajst širših programov in nešteto posameznih prireditev širom po apeninskem škornju. Naj le naštejemo osrednja prizorišča: milanska Scala je 7. decembra lani otvorila sezono z Idomeneom, Firence ponujajo razstavo Dragi Mozart, simpoziji, srečanja in koncerti pa se bodo vrstili v Bologni, Loretu, Padovi, Veroni, Rimu, Roveretu in Trstu, ki ga je prav te dni obiskala Mozartova »družina«. V belo Ljubljano sicer Mozarta ni nikoli zanesla pot, vendar tečejo že tretje leto koncerti pod naslovom Mozart -kdo je to. Filharmonija ima Mozartov abonmajski cikel, pa tudi zunaj cikla se že vrstijo Mozartovi koncerti, ki jih bo na dan skladateljeve smrti - kakor pri Francozih, Italijanih in še marsikje - zaokrožil Reguiem v Cankarjevem domu. Opera bo na oder postavila Cosi fan tutte, izšlo pa bo tudi nekaj knjig, katerih vodilo je Mozart, med njimi spremne publikacije omenjenih koncertnih ciklov Mozart - kdo je to. Skratka, kot smo si lahko pred dnevi prebrali v ljubljanskem Delu: jubileji velikih mož so postali veliki kultur-no-turistično-ekonomski posli, kot na primer olimpijada, sveto leto, prestolnica sveta, svetovna razstava... Dodamo lahko, da je sila vprašljivo, koliko lahko neštete obletnice, proslave, monografije in slavospevi mrtvemu Mozartu popravijo neštete krivice, ki smo mu jih prizadejali za živi j e- nia- A. Šušulič Zanimiva premiera v gledališču Cristallo Contrada uprizorila Mrožkove Emigrante V soboto se je uspešno predstavilo s svojo izvirno postavitvijo gledališče "La Contrada", ki je v gledališču Cristallo uprizorilo igro Slavomirja Mrožka "Emigranti". Režiser dela je Francesco Macedonio, v glavnih vlogah pa nastopata Cochi Ponzoni in Orazio Bobbio. Scene je izdelal Gianiranco Padovani, kostume Paolo Bertinato, glasbo pa je napisal Livio Cecchelin. Pisatelj in dramatik Slawomir Mrožek se je rodil v Borzecinu na Poljskem. Zaslovel je posebno v šestdesetih letih, ko so njegova dela pričeli prevajati in uprizarjati v zahodni Evropi. Pisateljeve najljubše tematike so bile zablode soci-al-realistične družbe, ki se jih je lotil z veliko mero kritike in jih bičal z neizprosno satiro in grotesko. Drama Emigranti se dogaja neko novo leto v Parizu, kamor sta pribežala dva ubežnika iz vzhodne Evrope. Na večer, ko večina ljudi sanja bodočnost in v sebi pripravlja načrte za jutri, sta ubežnika brez sanj in načrtov, saj je zanju prihodnost samo negotov mrak. Kljub temu pa nesrečneža upata, da se bo svet spremenil in da bosta tudi v komunističnih državah prevladala svoboda in pravo. Režiser predstave Francesco Macedonio je v postavitvi naglasil dramsko strukturo, kjer si sledijo dramatični trenutki in dialogi med brezimnim intelektualcem in delavcem (njuni imeni sta Beckettovsko XX in AA). Mrožek je zlil v delo politično kritiko in eksistencialno stisko protagonistov. V novi postavitvi pa je Macedonio naglasil predvsem človeško dimenzijo drame, saj se je položaj na Poljskem danes korenito spremenil in je politična poanta drame morda manj "zanimiva", ostaja pa vsa njena človeška dimenzija, ki presega neko določeno zgodovinsko danost in preprašča v občo veljavnost umetniškega. Prav ta dimenzija stiske in dramatičnosti je močno odjeknila v dvorani in ob zaključku izzvala prepričan aplavz občinstva. Na sliki Cochi Ponzoni med predstavo Emigranti. P' risnio sindikalne komisije DSP Odboru za kulturo Status svobodnih umetnikov in sedanji položaj kulture Pri tiavi P^teljev g.ejeli smo in v celoti objavljamo: ii^dikalna komisija Društva sloven- ugotavlja, iitarii19 zakonodaja, da je nova ra-i " ^aR.unuuaja, objavljena v listu republike Slovenije 31. ^ost ■ 1991. Že posebej prizadela l°ihe kulturne delavce in svo-umetnike. Odvzela jim je eno St°Pni u9otinosti, nižjo prispevno Slavjina honorarje, ki so njihov po-9la ?r\1 vir dohodka, in jih tako izena-yett1 Pavijani v rednem (ali po noju. P°godbenem) delovnem razmer- logično je, da se status sa-'ZeUajj kulturnih delavcev poslej lih v v s statusom pogodbeno zaposle-Jlriih \iSein| torei tudi v običajnih soci-v0clhiat'0^nostih, za katere so bili svo-. Vanv! Poslej prikrajšani. Zato za-^hhst o °P vlade - in od kulturnega ^Vepa . Posebej - naj pri pripravi SilatQj. slstemskega zakona o kulturi ^vabodJniIn kulturnim delavcem in ?r'v>h tiIIn umetnikom (ob določitvi . tagorii yil za to, kdo res sodi v to ' hadotj.to) zagotovi naslednje: V^ornestii0 Za čas bolezni aiah st1l° za čas, prebit na orožnih Prizn10 PoPporo ženskam v zakon-;>anem obdobju po porodu ' P‘atan riVredne Pokojnine 0>Pika.OpUSt sl? tldhnr komisija DSP pričakuje Pečini j za kulturo pri slovenski sklPravi' da bo dejavno sodeloval pri vfPpŠfin novega zakona, od same k.r.Phi t)r P®' da bo sprejela le tak Ur-thrnijv. Plog, ki bo samostojnim Sto nikoTn Pelavcem in svobodnim d«? 'Tlaiti .Za9°tavljal pravice, kakr- oK0^r4meVr-Juani V P°godbenem d? ^ntturnp ^en°: Pričakujemo največ SVr/Pho ; 9® ministra, ki mora v vla-reso Odlofno zastopati koristi laitV Zlasti ,rta' Njegovo ravnanje do-tovn.rekof * n®iholj odmevnih, danes iaa‘glasbeni ?roslulih primerih (sve-dju Madridu' Pnevi. slovenska galeri- v tuje jezike), ne NhV!r''KžrK^,,t*' Nni?.trebn - lastne izjave o 6 izmere uredijo) in o u. Medtem ko kolegi urejajo čair ard-an1 k4ko ;tesorje glogovi 1 __________ p®kiJe Priden P medtem ko se hvali, ja, „PPiein m varčuje, ostali mirno ako jI6sorje,'in ,o%Ujedden in t da^P^Ujeh?^' P°sodabljajo polici-SV ki io diiadavke,- Pecimo, da je kPltUti čeprav m z®enkrat še karatko-1 ohčutiir: ravno 'svobodnjaki v i4kuine Pove uan.®stni koži: ker mi-v° PC? in k kollko denarja bo dal 6do Jefcti, v..,.®® ho usmeril, stoji-' kai hodo fene ustanove ne ahko delale in tako tudi nočejo sklepati nobenih poslov z zunanjimi sodelavci. Dosti huje bo, če takoj ne neha poveličevati svoje skromnosti in ne vzame vajeti v roke pri pripravi sistemskega zakona za kulturo. Če se bo pustil tudi tu prinesti okrog, bo kultura za bogve kako dolgo v neenakopravnem položaju. In potem res skromna, po dejanjih in po rezultatih.. Od dr. Capudra torej pričakujemo, da začne z aktivno kulturno politiko in se izkaže kot državni uslužbenec, ki mu je zaupano zelo občutljivo in zahtevno področje. Če pa ne zmore temeljito spremeniti načina in obsega svojega delovanja, naj se častno umakne in pove, kaj ga je oviralo pri opravljanju njegove naloge. Od tega je odvisno ali bomo potem od vlade zahtevali le novega kulturnega ministra ali tudi drugačno pozicijo zanj in za njegov resor. Sindikalna komisija DSP Jani Virk - predsednik, Zdravko Duša, Vlado Žabot, Igor Bratož V Ilirski Bistrici se je sestal izvršni odbor Novi programi Združenja književnikov Primorske Izvršni odbor Združenja književnikov Primorske se je tokrat na svoji redni seji sestal v Ilirski Bistrici. Seje so se udeležili Zora Tavčar, Ivko Spetič, Dimitrij Bonano, Edo Jurinčič, Vlado Šav, Frane Tomšič, Aleksij Pregare, Rafko Dolhar, Boris Pangerc in tajnica Bojana Kermolj. Na dnevnem redu je bila vrsta žgočih vprašanj o vsebini, delovanju in programiranju Združenja. Pogovor ob posameznih točkah dnevnega reda je bil širok in poglobljen, tako da odborniki niso uspeli niti do kraja izčrpati vseh točk na sporedu. Glede Prema 91 je tema že določena; govorilo se bo o vseh mogočih in obstoječih možnostih objavljanja. Izhodišča za debato pa bodo podatki, ki jih bodo po vseh primorskih krajih, kjer se kaj tiska, zbrali poverjeniki, za okvirno razmišljanje pa bo poskrbel Vlado Šav. Široko zastavljen pa je tudi program Združenja, ki obsega za tekoče leto literarni večer v Novem mestu in Ajdovščini ter v Trstu s hrvaškimi književniki, ki bodo konec februarja gostje Durštva slovenskih pisateljev. Nadalje vsebuje program predstavitev knjig primorskih piscev, ki so izšle lani v knjižnici »France Bevk« v Novi Gorici, vrsto finančno administrativnih nalog, občni zbor, ki bo predvidoma konec septembra in še kaj. Glede programa je imela Zora Tavčar niz zelo konstruktivnih pripomb, ki jih bo strnila v poseben dopis, ki bo v kratkem objavljen v dnevnem časopisju. Rafko Dolhar je poudarjal dinamičnost in dejstvo, da mora biti ZKP operativno učinkovito ter se sam ponudil za organizacijo nekaterih nastopov primorskih piscev. Dimitrij Bonano se je zavzel za večji poudarek otroški literaturi, kateri pa bi bilo ponekod pravzpav šele potrebno izkrčiti mesto, ki ji pripada. Boris Pangerc je menil, da bi morali v program vključiti tudi načrt za literarni vodnik po Primorskem. Za publikacijo, ki bi znatno obogatila primorsko publicistiko, se ogreva tudi Založba Lipa Koper in bi jo bilo možno s skupnimi močmi v doglednem času uresničiti. Na nedavni sklepni reviji glasbenih šol Primorske Kakovostni prikaz delovanja Ajdovščine, Damjan Jureš na tubi iz Pirana, saksofonist Simon Jazbec iz Nove Gorice, basist Giulino Pelicon iz Trsta, flavtistka Tina Rejc iz Idrije, tržaški violončelist Vasja Legiša, klarinetist Borut Vatovec iz Kopra, s trobento Dejan Glomčak iz Izole in kot zadnji še kvartet saksofonov iz Kopra so s sicer kratkimi glasbenimi nastopi dokazali, da naše glesbeno šolstvo iz leta v leto dosega višjo raven. Se vedno sicer med mladimi prevladuje zanimanje za skrivnost črno-belih tipk, veliko premalo pa so jim privlačni godalni instumenti, povsem zanemarjena so tolkala, na žalost pa je revija na Zemonu jasno odražala tudi skromnost komornega mizuciranja mladih. Mi, ki tovrstna srečanja spremljamo že več let smo lahko tudi prepoznali v nastopajočijh celo vrsto tistih, ki nas vedno znova navdušujejo na koncertih uspešnih mladih glasbenikov. Ob dejstvu, da so na decembrskih revijah (nedvomno predolgih in prenapornih) številni mladi nastopili kar v 102 točkah, pa se seveda sprašujemo, ali ne bi bilo razmišljati o nekoliko drugčanih oblikah predstavitve, takšnih, ki bi vendarle omogočile »veliki« nastop tudi manj poznanim glasbenim talentom. Organizatorja, Društvo glasbenih pedagogov Primorske in Glasbena matica v Italiji, bosta v bodoče bržkone (po dvoletni izkušnji z revijami sredi šolskega leta) morali še poglobiti svoje glasbeno sodelovanje in ponovno pretehtati možnosti za že temeljitejšo obliko srečanj. Tatjana Gregorič Mladi glasbeniki iz Ajdovščine, Izole, Kopra, Nove Gorice, Pirana, Sežane, Idrije, Trsta, Gorice in Špetra so sodelovali na sklepnem koncertu Srečanj 1990-91 na dvorcu Zemono pri Vipavi. Kakovosten prikaz glasbene vzgoje pa bi v prihodnje potreboval tudi drugačne oblike sporočanja javnosti o svojih dosežkih. Kar obsežna družina mladih glasbenikov, njihovih mentorjev in seveda tudi staršev se je zbrala 23. januarja na vsakoletni zaključni reviji glasbenih šol Primorske na dvorcu Zemono. Med njimi so bili največje pozornosti deležni tisti, ki jih je izbrala strokovna žirija glasbenih pedagogov na treh predhodnih revijah v Postojni, Kopru in Špetru decembra 1990. Slednji so oblikovali večer, katerega uvertura je bila sicer še zelo otroško razigrana, vsi nadaljnji takti pa so prinašali čedalje več odrasle zavzetosti interpretiranja. Za prisrčen uvod so poskrbeli kitaristki Helena Rustja in Polona Štrancar iz Ajdovščine, pianist Andrea de Colle iz Špetra in pianistka Maja Letica iz Pirana, Katja Štrancar iz Ajdovščine pa je s svojo harmoniko že prevzela uvodni korak vsem nadaljnjim petnajstim glasbenim točkam, ki so obiskovalcu dale slutiti, da jim je glasba veliko več kot zgolj obšolska obveznost. Katja Škapin in Martin Seražin (Sežana). Tanja Erzetič (Nova Gorica), Martina Fister in Tina Omerzo (Koper), Miran Devetak (Gorica) na klavirju, ^kitaristka Barbara Briščič iz Trsta violinist Janez Štrancar iz Nove Gorice, sopranistka Suzana Žigon in tenirist Marjan Fajdiga iz Vukova pisma v postavitvi Jožeta Babiča Jože Babič V Kulturnem domu v Trstu bo danes in jutri na sporedu igra "Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede", ki jo je postavilo na oder Mestno gledališče ljubljansko. Delo je zrežiral Jože Babič. Tekst igre sestavljajo najlepša pisma, ki jih je Stanku Vuk pisal iz ječe svoji ženi Danici Tomažič. Pisma pomenijo bogat človeški dokument, ki ima prav gotovo tudi globoko umetniško vrednost. Preko pisem je Vuk podal pretresljiv, zdaj nežen, zdaj silovit, prikaz človeka in hkrati generacije, ki se je znašla v vojni vihri. Usoda Vuka in njegove žene je bila tragična in v marsičem ovita v svojevrstno skrivnost. Vsekakor pa je pisatelj ob stiski podal življenje, ki je vseskozi vredno.. Gre za monodramo, v kateri nastopa znani igralec Tone Kuntner, ki igra vlogo Stanka Vuka. Predstavo je režiral Jože Babič in to z dokajšnjim uspehom. Prav režijski pristop je dal namreč delu posebno vrednost, konec koncev gre za režiserja, ki je doživel Vukov čas in hkrati imel vedno veliko posluha za človekove intimne probleme in za poezijo. V torek si je to predstavo že ogledala goriška publika, danes in jutri pa bodo v tržaškem Kulturnem domu na sporedu štiri ponovitve, v jutranjih urah bosta namreč tudi predstavi za šole. V ženskem superveleslabmu na SP padec favoritinje Kronbergerjeve Zlata mamica Ulrike Maier SAALBACH — Svetovni naslov v ženskem superveleslalomu je osvojila... svetovna prvakinja. 23-letna Avstrijka Ulrike Maier je v včerajšnji razburljivi tekmi proti vsakemu pričakovanju ohranila svetovni naslov, ki ga je, prav tako nepričakovano, osvojila pred dvema letoma v ameriškem Vailu. Srebro je šlo Francozinji Carole Merle, ki je v'Vailu osvojila prav tako srebrno kolajno, a v veleslalomu, bron pa si je prismučala domačinka Anita Wachter, ki je bila v Vailu zlata v kombinaciji. Torej, vse po starem, ali skoraj, bi lahko rekli, če bi tako površno primerjali Saalbach z Vailom. A včeraj na strminah 1.629 m dolge in zahtevne proge imenovane »Snežni kristal« v Hinterglemmu le ni bilo vse tako preprosto. Zmaga Ulrike Maier je presenečenje, kot bi predstavljalo presenečenje vsako drugo prvouvrščeno ime, ki se ne bi glasilo Petra Kronberger. Novopečena svetovna prvakinja v smuku je bila glavni in domala edini favorit včerajšnjega superveleslaloma. Vlogo favorita je odigrala vse do nekaj metrov pred ciljno črto, ko jo je zaneslo, padla je in zdrsela skozi cilj. Kljub napaki in padcu je bila na koncu šesta, kar pa zanjo sploh ni bilo več pomembno. Mnogo hujše je bilo z njenim kolenom. Pri padcu se je namreč močno udarila v koleno, zaradi česar so jo morali s helikopterjem prepeljati v bolnišnico v bližnji Zel am See. Po vsej verjetnosti se je s to nepredvideno vožnjo končala njena udeležba na letošnjem svetovnem prvenstvu. Kot se ponavadi v življenju dogaja, v športu pa še posebej, je njena nesreča prinesla srečo drugi tekmovalki, njeni dotlej vodilni rojakinji Ulrike Maier. Ob padcu favoritinje je Maier-jeva na ciljnem prostoru uvidela, da je ne more prehiteti več nobena tekmo- tev med dvajseterico, a smučala je slabše. Bila je 29. VRSTNI RED ŽENSKEGA SUPERVELESLALOMA 1. Ulrike Maier (Avs.) 1'08"72 2. Carole Merle (Fr.) 1’08"83 3. Anita Wachter (Avs.) 1’08"85 4. Haas (Švi.) T09"07, 5. Bournissen (Švi.) 1'09"26, 6. Kronberger (Avs.) r09"29, 7. Eder (Avs.) 1'09"41, 8. Gerg (ZRN) 1’09"83, 9. Thys (ZDA) 1'09"99, 10. Lindh (ZDA) 1T0"14, 11. Zelenskaja (SZ) 1T0"25, 12. Cavagnoud (Fr.) r.l0"26, 13. Dedler (ZRN) 1T0"41, 14. Fjeldavli (Nor.) ITO'42, 15. Bouvier (Fr.) 1T0"46, 19. Marzola (It.) 1T1T2, 29. Potisk (Jug.) 1T2' 00. KOLAJNE SP Avstrija Švica Luksemburg Francija Norveška Italija Sov. zveza 3 1 1 1 0 1 1 0 0 0 2 1 0 1 1 0 1 0 0 0 1 valka. S hčerko Melanie v naročju in s solzo v očeh se je radostila z možem, žandarjem Hunertom Schweighofer-jem, s katerim se je poročila po zmagi v Vailu in kateremu je še isto leto povila hčerkico. Ulrike se je morala prav tisti svetovni in do včeraj edini zmagi zahvaliti, da je lahko sploh nastopila v Saal-bachu. Po materinstvu se je spet vrnila na smuči, a vrnitev ni bila najbolj posrečena: poškodovala si je koleno in lanska sezona je splavala po vodi. Letos se je vrnila v beli cirkus, a rezultati, ki jih je dosegala niso bili najbolj spodbudni. Njen najboljši letošnji rezultat v superveleslalomu je bilo 12. mesto v Meribelu, v kranjskogorskem veleslalomu za Zlato lisico pa je bila deveta. S tako skromnimi dosežki se ne bi uvrstila v močno avstrijsko eki- po: tekmovala je lahko le, ker je svetovnim prvakom vedno dana možnost, da branijo svoj svetovni naslov. In mamica Ulrike je to možnost izkoristila na najboljši in najlepši način. Po zmagi je presrečna povedala novinarjem, da je to najsrečnejši dan v njenem življenju. »Moja hčerka je zame najvažnejše, kar imam na tem svetu, a počutim se še premlado, da bi bila lahko samo in le mamica...,« je zatem dodala in napovedala, da ne misli še tako kmalu obesiti smučke na klasični klin. Italijanske tekmovalke so tudi v tej disciplini razočarale. Najboljša je bila Micaela Marzola, devetnajsta. V jugoslovanskem taboru so na tihem upali, da bo Andreja Potisk ponovila lep uspeh iz smuka, ko je bila trinajsta. Sama je napovedovala uvrsti- Danes slalom za moško kombinacijo SAALBACH — Na letošnjem s programom sila razvlečenem svetovnem smučarskem prvenstvu bo danes na sporedu moški slalom, ki bo veljal za kombinacijo. Veliki favorit za zmago v kombinaciji je Marc Girardelli, pa čeprav se v ponedeljkovem kombinacijskem smuku ni obnesel tako, kot je bilo od njega pričakovati (uvrstil se je šele na 13. mesto). Njegova najhujša tekmeca naj bi bila Avstrijec Mader, ki je bil v smuku enajsti, in Švicar Paul Accola. Nekaj možnosti za kolajno ima tudi Italijan Peter Runggaldier, medtem ko je zmagovalec smuka Kris-tian Ghedina v smučanju med količki že odpisan. Prvi slalom se bo začel ob 10. uri, drugi pa ob 13. Svetova kmalu med profesionalci? SAALBACH — Najboljša jugoslovanska smučarka Mateja Svet, ki se je lani v 22. letu starosti poslovila od aktivnega smučanja, je včeraj na prizorišču svetovnega prvenstva najavila svojo vrnitev v belo areno. »Če bom uspela v svojih poslih, se bom vrnila na bele smučine, a v poštev pride le smučanje med profesionalk v Ameriki,« je napovedala Mateja, pri čemer pa je dodala, da so možnosti za njeno vrnitev v odstotkih 50:50. V Saalbachu je Mateja Svet gost francoskega proizvajalca smuči Rossignola, za katerega je tudi podpisala športno opremo, ki bo nosila seveda njeno ime, in ki jo bodo v pri' hodnjih dneh predstavili prav v Saalbachu. _____ Po slabih rezultatih nogometašev Atalante Odslovili Frosia BERGAMO — Nedeljski pekoč poraz proti Bariju (1:4) in slabi rezultati v zadnjih prvenstvenih kolih je stal trenerja Atalante Pierluigija Frosia mesto na trenerski klopci. Vodstvo Atalante je včeraj dopoldne odslovilo Frosia, na njegovo mesto pa je za novega trenerja imenovalo Bruna Gior-gija, ki je lani do nekaj kol pred koncem prvenstva vodil Fio-rentino. O zamenjavi trenerja nogometnega prvoligaša iz Bergama je bil govor že v ponedeljek zvečer, ko je vodstvo Atalante pozvalo Giorgija ter mu ponudilo vlogo trenerja. Predsednik Atalante Percassi je novega trenerja predstavil ekipi že včeraj na podvečer. Pierluigi Frosio je drago plačal nekaj spodrsljajev ob koncu prvega dela italijanskega nogometnega prvenstva, ko je ekipa iz Bergama zdrknila na mesta, ki bodijo y B ligo. V uvodnih tekmah prvenstva se je Atalanta lepo izkazala. Že je kazalo, da bo ponovila lepe rezultate iz zadnjih prvenstev, ko se je nekaj let zaporedoma uvrstila v pokal UEFA. Tudi v evropskem pokalnem tekmovanju so se Stromberg in soigralci dobro obnesli, saj so se prebili do četrtfinala tega tekmovanja. A te uspehe Frosiove ekipe so pač zasenčili sedanji slabi izidi... 2:2 za uvod v Viareggiu VIAREGGIO — V uvouni .tekmi 43. mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu za Pokal »Carnevale« (za igralce do 20. leta) sta Cesena (lanski zmagovalec) in Atalanta igrali neodločeno 2:2 (1:1). Cesena je izenačila v zadnji minuti. V košarkarskem pokalu pokalnih zmagovalcev Bolonjčani izločeni KNORR - CHOLET 103:80 (47:42) KNORR: Brunamonti 15, Richardson 21, Bon 14, Binelli 22, Gallinari 10, Cavallari 4, Portesani 2, Coldebella 11, Setti 1, Romboli 3. CHOLET: Rigaudeau 26, John 4, Warner 13, Deveraux 21, Bilba 6, Courtinard 2, Cham 1, Allinei 7, Coguerand. PM: Knorr 21:32, Cholet 22:32; TRI TOČKE: Knorr 8:16 (Bru-namonti 2:5, Richardson 1:2, Bon 4:8, Romboli 1:1), Chllet 6:12 (Rigaudeua 2:4, deveraux 3:6, Warner 1:2). GLEDALCEV: 3.800. BOLOGNA — Kljub temu, da je bolonjski Knorr v zadnji tekmi kvalifikacijske skupine košarkarskega pokala pokalnih zmagovalcev, izdatno premagal francosko ekipo Cholet, se ni uvrstil v polfinale. Francoze bi bil moral namreč premagati kar z 32 točkami razlike, a vsilil jim jih je le 23, čeprav je igral z enim samim Američanom. Najvišja prednost Bolonjčanov je znašala 25 točk (87:62), ko je do konca tekme manjkalo pet minut. Tedaj je kazalo, da jim bo vendarle uspel podvig, ker so Francozi igrali brez centrov in so si nabrali veliko število osebnih napak. Vendar pa je v zadnjih minutih igralcem Knorra zmanjkalo moči. Še skrb za Guerrierija REGGIO EMILIA — Zdravstveno stanje trenerja košarkarjev turinskega Auxiliuma Dida Guerrierija, ki ga je med nedeljsko prvenstveno tekmo obšla slabost s paralizo, se je včeraj zjutraj znova poslabšalo, saj je 60-letni Guerrieri doživel še srčni napad. Guerrierija so prepeljali v oddelek za oživljanje, kjer je uspešno prestal najhujšo krizo. Športna palača v Tržiču všeč Stefanelu, Diani pa ne Nova občinska večina v Tržiču je našla recept za rešitev prostorske stiske v tržaški športni palači. Socialdemokratski odbornik za javna dela tržiške občine Esposito je namreč preddlagal, naj bi v industrijski coni zgradili večjo športno palačo, ki bi služila potrebam tako tržaškega prvoligaša Stefanela kakor tudi košarkarskega društva Diana iz Gorice. Športna palača, ki bi zmogla več kot 10.000 sedežev, naj bi bila torej sad sodelovanja med goriškim in tržaškim društvom. Predvsem Stefanel bi na tak način primerno rešil vprašanje sedanje prostorske stiske v tržaški športni palači. Pobuda tržiškega občinskega odbora, tako kaže, je pri Tržačanih naletela na rodovitna tla. Manj zainteresirani pa naj bi bili Goričani, katerim je dežela že zagotovila finančna sredstva za posodobitev športne palače v Podgori. Taranto-Cremonese bo v Barletti MILAN — Nedeljska tekma B lige med Tarantom in Cremonesejem bo na nevtralnem igrišču v Barletti, ker je igrišče Taranta diskvalificirano. Aouita in Lemond naskakujeta rekorda ^ RIM — Maročan Said Aouita februarja na dvoranskem atletskem^^ tingu v Parizu naskakoval rekord v 1, e. na 5.000 m. Ameriški kolesar Gre9jgg2 mond pa je napovedal, da bo leta. v0ž-poskušal izboljšati rekord v enourni „ nji, ki za zdaj pripada Italijanu Rally po Montecarlu Dvoboj Sainz Delacour MONTECARLO — Danes zjutraj sesp, končal rally Montecarla, ki šteje Pred zadnjimi šestimi nočnimi p° gpa; mi vožnjami je bil v vodstvu prva jposf1 nec Carlos Sainz (toyota) s 5" jtali' pred Francozom Delacourom jan Biasion na lanci je 3. z 2'38 z . po ka, 4. pa je Nemec Scvvarz (t0X gab)' 4'25". Fracoski tekmovalec Lanei je preluknjal guma in zaradi 5'21 . jeS' de izgubil četrto mesto ma zača tvici. Odbojkarski turnir v okviru Dijaškega prvenstva Goriški višješolci prvaki Združena ekipa goriških višjih šol Žiga Zois in Ivan Cankar je prepričljivo osvojila naslov prvaka v pokrajinskem medšolskem prvenstvu. Slovenski dijaki so se brez izgubljenega seta uvrstili v deželno fazo tekmovanja, ki bo v prvi polovici meseca marca. Goriški slovenski dijaki bodo prvo tekmo (5. marca v telovadnici Goriškega športnega centra) igrali proti videmskemu prvaku, nato pa bodo 13. marca igrali v Trstu proti tržaškemu zmagovalcu. O tekmah samih ni kaj veliko povedati, saj je bila premoč naših fantov očitna, le v prvem nizu prve tekme sta si bili ekipi dokaj enakovredni. Slovenski odbojkarji so niz pričeli nekoliko nezbrano zaradi začetne treme, tako da je ekipa iz Tržiča povedla s 4:0. V nadaljevanju seta sta si ekipi stalno izmenjavali v vodstvu vse do dvanajstice, nakar so naši z učinkovitimi napadi osvojili set. V drugi tekmi, kjer je našim za kvalifikacijo zadostovala le osvojitev enega niza, so predstavniki šol Zois in Cankar zaigrali bolj sproščeno in tako povsem nadigrali šibkega nasprotnika. EINAUDI - ŽIGA ZOIS/IVAN CANKAR 0:2 (12:15, 5:15) PACASSI - ŽIGA ZOIS/IVAN CANKAR 0:2 (3:15, 4:15) ZOIS/CANKAR: Petejan, Paoletti, Tomšič, Cotič, Dorni, Čaudek, Terpin, Klede, Devetak, Korečič, Florenin, Sfiligoj.(Poldo) 2. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A BOR FRIULEKPORT - SANT’ANDREA 2:3 (15:7, 10:15, 11:15, 15:12, 12:15) BOR FRIULEKPORT: Mamolo, Fischer, Jurkič, Orlich, Debeljuh, Milič, Frassinelli. V tretjem nastopu so bile borovke zelo blizu svoje prve zmage, a jim je žal naposled spodletelo. Res škoda, saj so v tie breaku že vodile z 8:2. Vsekakor so pokazale napredek in lahko upamo, da bodo prej ali slej slavile zmago. (Igor) Danes povratna tekma mladink na Opčinah Danes bo v telovadnici openske srednje šole (s pričetkom ob 18.30) povratna polfinalna tekma odbojkarskega prvenstva mladink med Slogo Ko-impex in ekipo CUS. V prvi tekmi so slogašice slavile zmago s 3:1. Zmagovalec tega polfinala se bo v finalu za naslov pokrajinskega prvaka pomerilz Borom Friulexportom, ki je v drugem polfinalu odpravil Breg. Kr asovi namiznoteniški igralci uspešni tudi v 10. kolu B-2 lige Naši predstavniki še naprej trdno v vodstvu V 10. kolu so krasovci gostovali v Bocnu. Srečanje z ekipo Alto Adige je bilo precej izenačeno, ker so domačini aktivirali nekdanjega člana mladinske državne reprezentance Gianpaola Ca-gelosija, ki je zaključi svojo kariero na lestvicah drugokategorinikov. Zato je razumljiv tudi poraz Igorja Miliča s tem igralcem, saj je nasprotnik odličen »spiner«. Krasovci so zaključili tekmo v svojo korist, čeprav niso bili v najboljši kondiciji. Skoraj izgubljeno tekmo pri stanju 3:3 je rešil odlični Mersi in premagal nasprotnikovega igralca štev.l Cangelosija. Piko k dokončni zmagi je pristavil še Igor Milič, ki je mnadigral Malbertija. V skupnem seštevku je bil najuspešnejši Mersi (3 točke) in Igor Milič z dvema zmagama. Z 20 točkami je Krasova ekipa še naprej na vrhu lestvice z veliko prednostjo pred ostalimi ekipami. V 11. kolu bo 2. februarja Kras gostil goriško Azzurro. ALTO ADIGE - KRAS 3:5 Walzel - Igor Milič 1:2 (21:19, 19:21, 14:21), Cangelosi - Marjan Milič 2:0 (21:16, 21:11), Malberti - Mersi 0:2 (7:21, 11:21), Cangelosi - Igor Milič 2:1 (21:19, 18:21, 21:8), VValzel - Mersi 0:2 (10:21, 17:21), Malberti - Marjan Milič 2:0 (21:13, 21:17), Cangelosi - Mersi 1:2 (21:17, 13:21, 18:21), Malberti - Igor Milič 0:2 (11:21, 16:21). OSTALI IZIDI 10. KOLA (SKUPINA C): Duomo Folgore Treviso - Cassa Rurale Villazzano 1:5, Azzurra Gorica - Bieffe Lantema Bleu Padova 5:1, Lega Nazionale Gorica - Volta Bresci-ana Brescia 2:5. LESTVICA: Kras Zgonik 20, Volta Bresciana Brescia, Cassa Rurale Villazzano 14, Bieffe Lantema Bleu Padova 12, Alto Adige Bočen 10, Azzurra Gorica 8, Lega Nazionale 2, Duomo Folgore Trevizo 0. Ženska B liga Kot smo že poročali, je Kras Corium po pričakovanju izgubil z močno ekipo Recoara, ki je favorit za prestop v višjo ligo. Kljub porazu pa zaseda še naprej 4. mesto na skupini lestvici, kar mu popolnoma zadostuje in še zdaleč ne ogroža njegovega obstoja. V nadaljevanju prvenstva, po počitku 9. februarja, ga čaka srečanje z zadnjeuvr-ščeno ekipo Cardano al Čampo. IZIDI 10. KOLA (SKUPINA A): Kras Corium - Recoaro Agostini Bočen 1:5, Cardano al Čampo - Cannottieri Lec-co 4:5, Ora Aurer Platter - Turbigo 3:5, Karneid prost. LESTVICA: Recoaro Agostini Bočen 18, Turbigo, Ora Auer Platter 12, Kras Corium 8, Canottieri Lecco 6, Karneid Bočen, Cardano al Čampo 2. Ženska C liga 8. < Položaj Krasa Activa je P°. nju \ ugodna. Na nedeljskem sr® -p, Krasova ekipa (Damjana Sedm^jjjad1 nja Doljak) v Trstu premagal® tjv3 no s 5:0. Pred tem je bil Kras skupini treh ekip z enakiffl rgša točk. Sedaj lahko rečemo, “a gfoP ,, iz klopčiča težav. Po izstop® ,e^ p’ ekipe Montebaldo po Prvef\0 v k0' venstva ženske C lige je °s^a M- le kurenci skupine C le pet e ra je vskočila že na za^et.*c'i' nu. bilo možno slediti le oprado go sta Damjana in Sonja do zh,aj. li. Krasovki sta gladko doS®9delu 5 že v prvem delu. V drug6®.gjiid1 Čanja pa sta veseli nad d°s , da s zultatom pustili nasprotnic ^ K razigrata in jima PrePus",eStO' e Activa zaseda trenutno 2. m o:jj CHIADINO - KRAS ACTI^^ P^ Buttelli - Doljak 0:2 (7:21. gu ‘Pj, - Sedmak 0:2 (17:21, ($1, Spezzigu - Doljak, Sedm& FUj, 11:21), Poli - Doljak P2 ^ 1:2 (2 15:21), Buttelli - Sedma* q. 21:16,11:21). a OSTALI IZID 8. KOLA SKzUrra Recoaro Agostini Bočen ' sta. „ i/ras rica 2:5, Zinella Bolo9n5.?rjca ^\ao^v LESTVICA: Azzurra oi(o Ag Activa, Chiadino Trst 6, j j.) ni Bočen, Zinella Bologna Naši smučarji na raznih tekmovanjih Naše rokometašice so v C ligi tudi tokrat zmagale Uspešni nastopi Kraševke brez zastoja Tudi ta konec tedna so naši smučarji 0segli. zadovoljive rezultate. Tekme so ?e 0dvijale v soboto in nedeljo na Zonco-,anu in v Ravasclettu. Proge so bile do-rn pripravljene, k čemur je pripomoglo Udi lepo vreme. Nastopili so vsi smučar-!. združene zamejske ekipe Metal Tra-*ng kot tudi ostalih slovenskih društev. , iTi tem naj omenimo tretje mesto ruštva Mladine Resco. Njeni atleti so Pokazali solidno smučanje, lahko pa po-ažejo še več. Ne smemo pozabiti tudi a Francesco Rapotec, ki zastopa ekipo Igor Sedmak deželni prvak igor Sedmak, član AD Bor, je na s°notnem tekmovanju v Veroni, ki 1® obenem veljalo kot dvoransko pr-enstvo Furlanije-Julijske krajine, z fizultatom 15,00 m v troskoku, osvo-’ naslov deželnega prvaka, v sploš-1 uvrstitvi pa je med 13 tekmovalci svojii drugo mesto. Rezultat je pre-, 61 slabši, kot ga je Igor tačas sposo-®n doseči, saj se je tekmovanje v , er°ni zaradi množice tekmovalcev n neizkušenosti organizatorja, za-eklo čez vsako razumno mero, sk°uana sama ie bila opremljena za °ke neprimernim podom, neogre-jana, tekmovalci pa so zaradi mno-v Ce disciplin in neustreznih tekmo-y *nih razmer motili drug drugega. r 51 nastopajoči v troskoku, v kate-r-P* je sicer zmagal tekmovalec iz , tanie s 15,25 m, so dosegali tudi P°1 metra slabše rezultate od °b.I{:ajnih. 9°r je nastopil tudi v šprintu na h J11' kjer je od tekmovalcev iz naše zele z rezultatom 7"01 osvojil 5. mesto. (I. R.) MZSTE Metal Trading in dosega zelo dobre rezultate. VRSTNI RED VELESLALOMA Mladinke in mladinci 3. Francesca Rapotec (Breg-MZSTE Metal Trading) 63’T5; 21. Vanessa Mezgec (Mladina Resco) 78 '84. Mladinci 15. Andrej Kosmač (Breg-MZSTE Metal Trading) 64"09; 26. Marko Šuber (Br-dina) 66"90. Baby sprint DEČKI: 3. Borut Bogateč (Mladina Resco) 62"79; 6. Giorgio Pitacco (Mladina Resco 65"39; 11. Devan Cecchi (Brdina) 75"35; 12. Erik Piccini (Brdina) 76"97. Cicibani 11. Dario Cossutta (Brdina) 62"52; 15. Andrea Tul (Breg) 67"53. Cicibanke 7. Fjona Mezgec (Mladina Resco MZSTE Metal Trading) 52"36; 9. Karin Mezgec (Mladina Resco MZSTE Metal Trading) 53"87; 11. Nastja Milič (Mladina Resco MZSTE Metal Trading) 56"96: 12. Anja Štrekelj (Brdina) 60"01: 12. Neda Sancin (Breg) 76"28. DRUŠTVENA LESTVICA (Ravascletto) 3. Mladina Resco; 5. Brdina. Slaba organizacija slaloma v Saurisu V nedeljo se je bil v Saurisu slalom v kategoriji mladincev in mladink. Žal zaradi velike neorganizacije, ki je bila na tamkajšnji tekmi, lahko samo rečemo, da so pri mladinkah dokončale progo Jagoda Skerk (Devin) in Lara Prašel (Mladina Resco). Pri mladincih sta se dobro uvrstila Kristjan Volpi, in Peter Ferluga (oba Brdina). Naslednje tekmovanje bo v nedeljo v Forni di Sopra v kategoriji pionirjev. (EZA) Posnetek s prvega srečanja Kras - Pregona (Foto Križmančič) pa čeprav za en sam gol razlike. Krašovci niso slavili zmage od 2. decembra, tako da so odtlej izgubili precej mest na lestvici in sedaj zasedajo nižji položaj, kot je bilo pričakovati. Uspeh na gostovanju v Dolu je bil torej obvezen, za zmago pa so se morali Lazarjevi varovanci bolj potruditi, kot so pričakovali glede na to, da je bil nasprotnik ekipa, ki je na dnu lestvice brez točke. Razen Kozloviča (14 golov!), Brissi-ja in Zattija so Krasovi rokometaši igrali pod svojimi sposobnostmi, tako da se je tehnično šibkejši nasprotnik lahko večino tekme enakovredno kosal z našim in je bil izid srečanja negotov vse do zadnje minute. Športna sreča, ki je krasov-ce dosedaj pogosto puščala na cedilu, se je torej le nasmehnila našim, ki so dosegli zmagoviti gol le nekaj sekund pred končnim žvižgom. Ta teden bo prvenstvo prekinjeno, krasovci bodo naslednjo tekmo igrali komaj 10. februarja, ko bodo gostili ekipo iz San Donaja. (Pjotr) PREGONA - KRAS 16:24 KRAS: Calzi, Citter 2, K. Marsettig, T. Marsettig, Bijzak 3, Ukmar 1, Jagodic 4, Kozlovič, Natural 1, Ferluga 3, Simeone 10, Foschini. V soboto se je za krasove rokometašice uspešno začel povratni del prvenstva. Na tujem igrišču so naše zopet slavile in se tako s polnim številom točk’’ (14) vedno bolj približujejo play-offu. Kraševke so odpotovale na gostovanje prepričane o lastni moči in prav tako tudi v zmago, saj so doma zanesljivo in visoko premagale ekipo Pregone. V prvih minutah srečanja pa so naše nekoliko presenečene dognale, da so se nasprotnice v kratkem času precej poboljšale. Po začetni neodločnosti in nekaterih napakah, zgrešile so namreč prvi dve 7-metrovki, so se naše končno zbrale in začele graditi uspešne napade. V obrambi pa so v prvem Ičasu igrale povprečno. Bile so namreč prepočasne, tako da so večkrat skušale zaustaviti nasprotnice s prekrški in so si zato seveda nabirale dvominute izključitve. Povedati pa je tudi treba, da sta sodnika pretiravala z dodeljevanjem 7-metrovk v korist nasprotnic. Junakinja je bila pri tem vratarka Calzijeva, ki je zares neverjetno ubranila kar pet najstrožjih kazni. Po odmoru so krasovke zaigrale bolj borbeno in zbrano. Krasov trener je poslal na igrišče vse razpoložljive rokometašice in pri tem je bilo še posebej razvidno, da so se novinke, to je dekleta, ki so začela trenirati jeseni, zelo poboljšale, ter so se že odlično vključile v ekipo. (Tanja) V moški C ligi Kanček sreče ne škodi... V 9. kolu rokometne C lige je igralcem Krasa Trimac vendarle uspelo zmagati, IZIDI 9. KOLA Fides - Nardi 40:17; Mestrino - Tassina 19:19; S. Dona - Cividin 19:23; Oriago -Kras Trimac 23:24; CUS Videm - Jolly preložena. LESTVICA Cividin CUS Videm Jolly Campof. Kras Trimac Fides S. Vito San Dona Q. d'Altino Tasina RO Nardi Vitt. Ven. Mestrino PD Oriago Dolo 8 8 0 0 208:155 16 7 7 0 0 155:96 14 7 5 0 2 141:131 10 7 4 1 3 170:162 9 8 3 2 3 184:171 8 8 4 0 4 160:154 8 8 2 2 4 149:151 6 9 2 2 5 156:175 6 8 3 0 5 163:202 6 8 1 3 4 143:160 5 9 0 0 9 162:220 0 - . PRIHODNJE KOLO (10. 2.) Jolly - Fides; Cividin - CUS Videm; Nardi - Mestrino; Q. d Altino - Oriago; Kras Trimac - S. Dona; Tassina prosta. V mladinskih nogometnih prvenstvih zmagi začetnikov Zarje in Primorja V derbiju naraščajnikov Primoije ugnalo Zaijo UNDER 18 ^' PRIMORJE 1:0 Q|irn OSTALI IZIDI ' Azzurra 0:1, Campanelle -q ?la l;2, S. Nazario - Montebello J?0stah na * Fortitudo 1:1, Muggesana -ka I t1 Ii9a 0:1. S. Andrea - Edile Adria-' Oontio je bil prost. . Chiark LESTVICA t Sna a 22 točk' Muggesana 20, Cos-}9' S. Nazario in Fortitudo 17, 1 pkina ° in BREG 16' PRIMORJE 14, ' Cam ln EdiIe Adriatica 13, S. Andrea Panelle 10, Olimpia 4, Azzurra 3. „ PRIHODNJE KOLO G Ptfr ^ Andrea, Edile Adriatica -ijkgariMORJE - Muggesana, Costa-(V^ehaii cina' Fortitudo - S. Nazario, do - Campanelle, Chiarbola -' Azzurra je prosta. ^Mo NarAŠČAJN1KI lic^ELct 3:0 l0:°) u *0 Rristjan Pahor, Emili, Nata- a.>°rje. >in,ahar. Sa\ Posnetek z derbija naraščajnikov Zarja - Primorje v prvem delu prvenstva bIranza (Ciacchi), Puntar, (?* *' St^it vi' Gherbassi, Natalicchio, ^hi^, K. Pahor, Sardoč, Digovič ‘‘g^A: Pl,____ 1 ru zalivske vojne), da si ne bi povečal0 ir^i bo uporabil kemičnega in biološkega °^g hi tn hiln nroi/o/* t\/onnnn in bi 'sprf/te' sila pičle, da pa bi bilo najbolj napak, če bi mirovne napore opustili. Raziskovalci ugotavljajo, da so možnosti najbolj skromne zdaj prav pri Združenih narodih (pa tudi. pri neuvrščenih), večje pa so (čeprav se sliši protislovno) na primer pri papeževi zamisli za sklic velike mirovne medverske konference na Bližnjem vzhodu. Oba centra v bistvu menita, da bo vojna trajala okrog treh mesecev in da bi bil daljši rok domala »katastrofalen« za večnacionalno koalicijo. Iraku priznavata »dragocene izkušnje« v dolgoročnem vojskovanju, pri tem pa tudi soglašata, da gre za vojsko, ki je po svoji sposobnosti zdaj zagotovo na tretjem ali četrtem mestu na svetu. Zanimiva so zlasti beograjska stališča saj je nič koliko prav jugoslovanskih strokovnjakov leta in leta delala prav v Iraku in kajpak dovolj natanko poznajo tamkajšnje razmere. Centra (tudi drugi centri po Evropi) neposredno v zvezi z vojaškimi operacijami sodita, da bo večnacionalna koalicija stopnjevala z letalskimi napadi, podvojila napore pri psihološki vojni ter se samo »na koncu« odločila za pehotni poseg, ki pa gotovo ne bo »frontalen« kakršnega pričakujejo na primer Irančani. Raziskovalci odsvetujejo izraelski nastop, češ, nič ni bolj nevarnega za »mobilizacijo« arabskega sveta. Različna so stališča o tem, ali bo in ali bi bilo prav ali ne, če bi se v vojno vključila Turčija s severne strani. Pri zdajšnji zalivski vojni se v zvezi z Američani pogosto govori o »vietnamskem« kompleksu. No, centri za strateške študije v glavnem ugotavljajo, da tega kompleksa ni več, saj je Vietnam že predaleč, razen tega pa so Američani že imeli nekaj priložnosti pokazati zlasti svojo »tehnološko moč«. Pozornost vzbuja tudi problem »militarizma«; bolje rečeno odnos vojaških predstavnikov do te in sploh do vojn. Londonski raziskovalec Arnold Keggerly razkriva zanimiv pogled: zlasti pri tej vojni bržčas ni šlo toliko za nekakšno »prirojeno naklonjenost« vojakov (ti so baje bili kar previdni), kot za »brezpogojen sklep« civilistov. nasprotnikov. Centri so večinoma na stališču, da ?ga o(oil^ar de i pc ’te Da tka druga stran pravita, da je katastr0^Paa c°‘hl(0 nasprotnik. John Murphy iz londons ^ ^ v, bi to bilo preveč tvegano in bi stalo. Dobesedno z zaprepadenjem Pa 1 ~~f*° v i P, četje te vrste je dokaz v tem, da taliUffpovirgtta jo novice o naklepnem izlivu nafte l t jih komentirajo kot »kriminalne«. Da 9 četie te vrste ie dokaz v tem, da tako - ugotavlja, da to pomeni »ubiranje P^pese^ pelje ne samo v ekološko, pač pa jfi politično in etično razsulo. . a v te^h{](! Skratka, neglede na to, da je v0^ej0 taaD.flo' da so možnosti posredovanja zc*a! ,.je v?c,j v predstavniki Centrov za stateške s nju, tl> go’ ma vztrajajo na potrebi po Posre,r;j ki s°a j{ duhu številnih mirovnih manifestb ^etio) P ,ej vsod po svetu. V ospredju (in ate še vedno zahteva, da se mora . ^0c umakniti iz Kuvajta. O sami >,m°r , umakniti iz Kuvajta.