YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVII., ŠT. 50 Ptuj, 27. decembra 1984 CENA 17 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KaHe s čistilno napravo? (stran 2) Prijateljstva, ki jih čas ni zabrisal (stran 9 Gremo na delo (stran 9) Velika nagradna križanka (stran 16) Oglasi in objave (stran 17) Doseči moramo še več Ob koncu leta 1984 ielim spomniti na nekatere najpo- membnejše aktivnosti v občinski skupščini in druibeno politični skupnosti. Nekoliko več pa o nalo- gah, ki nas vse skupaj čakajo v le- tu 1985. Z letošnjimi fizičnimi rezultati industrijske proizvodnje smo na splošno zadovoljni; prav tako s kmetijsko letino in hektarskimi donosi, pa tudi z rezultati drugih dejavnosti, ker so bile dosežene vi- šje stopnje, kot v lanskem letu; nas pa opozarjajo prenizki dohodkov- ni rezultati. Vse to ima za posledi- co nižjo akumulacijo, manj sred- stev za reprodukcijo gospodarstva. Vse to se odraža na osebnem in družbenem standardu, ki ne sledi stopnji inflacije in končno vpliva tudi na samoupravni položaj delovnega človeka. Zato se bomo v naslednjem letu objektivno srečevali z nekaterimi zahtevnejšimi nalogami, ki bodo zahtevale še večjo angažiranost in tudi več znanja za njihovo reševa- nje. Resolucija, ki smo jo sprejeli, nalaga precejšnje naloge tako v proizvodnji in v družbenih dejavnostih, krajevnih skupnostih, SIS, če hočemo zadržati vsaj le- tošnje ravni proizvodnje, dohod- ka, standarda itd. Dejansko pa moramo doseči več, ker moramo pokrivati čedalje večje obveznosti. VSO SKRB DELEGATSKEMU SISTEMU Smo v času, ko se veliko razpravlja o naši učinkovitosti in racionalnosti delovanja politič- nega sistema socialističnega samoupravljanja. Mnogo pri- čakujemo o rezultatih analize delovanja znotraj političnega siste- ma, ki jo pripravljajo v komisiji zveznih družbenih svetov. Doseda- nje razprave v najvišjih organih družbenopolitičnih organizacij poudarjajo, da ne gre za menjavo, ampak dopolnjevanje oblik in me- tod dela; da gre za racionalizacijo itd. Tudi v občini smo pričeli pred letom nekoliko več govoriti o preobremenjenosti skupščinskih zborov. Imeli smo tudi veliko pri- pomb na obširne dnevne rede itd. To nam nalaga dolžnost, da se bomo morali še bolj poglobiti v delo delegacij, več se ukvarjati z načinom informiranja, razmisliti tudi ne le o obsegu gradiva, ampak tudi o vsebini za katero so pripom- be, da je preveč zamotana in si želijo razumljivejšo besedo tudi o bolj zamotanih in zahtevnejših vprašanjih. Želel bi tudi opozoriti na od- govornost za upoštevanje in uveljavljanje oblik političnega sistema. Vse preveč se pojavlja praksa obiti te oblike in odločati po krajši poti. To zamegljuje od- govornost, in razvrednoti z ustavo in zakoni postavljene organe. To se nam dogaja tudi v naši skupšči- ni, ko obravnavamo nekatera vse- binska vprašanja. Skupščina sprejema stališča in sklepe, ki zavezujejo posamezne izvajalce. Cez nekaj časa, ko kontroliramo izvajanje, ugotavljamo, da se to ne izvede; tudi ni povratnih informa- cij delegatom v skupščini o realizaciji. V naslednjem obdobju bomo morali bolj usklajeno planirati in obravnavati vprašanja v skupšči- nah samoupravnih interesnih skupnostih in skupščini občine, zlasti ko gre za odločanje o vpra- šanjih iz skupne oziroma ena- kopravne pristojnosti. Ob tej priliki želim opozoriti na ustrezno kulturo delegatskega in političnega delovanja. Vse bolj obravnavamo družbena vprašanja odprto. Interesi so čedalje bolj izpostavljeni. Ob taki odprtosti obravnavanja je pričakovati nujno tudi ustrezni strpen dialog, argu- mente, ki naj prevladujejo pri odločitvah. Vse preveč se ponujajo tudi nekatere druge oblike in nači- ni, ki hočejo dosegati svoje cilje tudi z drugačnimi oblikami in metodami. Kolikpr bolj bomo negovali dialog, argumente in strpnost, toliko bolj se bodo razvijali demokratični odnosi in odgovornost. PRIPRA V A IN SPREJEM PLANSKIH DOKUMENTOV Leto 1985 je leto priprav in sprejemanja planskih dokumentov za petletno obdobje 1986—1990. Nadaljnji razvoj gospodarstva in negospodarstva je odvisen od marsikaterega dejavnika, zlasti od materialnih možnosti. Čeprav je to osnovno, se ne smemo zanašati sa- mo na to, koliko bomo imeli de- narja, pač pa se bomo morali zelo odgovorno obnašati, kako bomo ta denar naložili. O tem bodo morali razmišljati in planirati vsi subjekti. Največ aktivnosti bo moralo biti neposredno v združenem delu, kjer morajo odgovorno pristopiti k na- daljnjemu razvoju. Zavedati se moramo, da smo sicer dosegli v dosedanjem razvoju precejšnje uspehe, kar bi lahko argumentirali z vrsto kazalcev. V glavnem je na- men opozoriti, da vse to kar ima- mo, je premalo za doseganje ne- katerih osnovnih ciljev v občini. Med cilji za nadaljnji razvoj so tudi naslednji: prestrukturiranje in saniranje nekaterih dejavnosti oziroma organizacij združenega dela; po iztrošenosti proizvodnih sredstev smo veliko bolj izpo- stavljeni kot drugi v Sloveniji. Pri posodabljanju gre tudi za uvajanje sodobnejših tehnologij. Značilnost osnovnih dejavnosti v občini je več ali manj primarnost proizvodov, brez nadaljevanja predelave v višje oblike. Struktura kadrov v proizvodnih organizacijah združe- nega dela in tudi v nekaterih dru- gih, ne dosega povprečja Sloveni- je, čeprav bi glede na izobraževal- ne institucije v občini in v regiji ter republiki ter štipendijsko politiko morali vsaj to povprečje dosegati. Vzroki za to so najbrž širši, osnov- ni pa je prav gotovo tudi v struk- turi proizvodnje, kjer je enostavno delo veliko bolj zastopano kot sestavljeno. V zadnjem času se nam kaže precejšen manjko mlajših stro- kovno usposobljenih ljudi, ki bi bili pripravljeni sprejemati tudi najodgovornejše zadolžitve v združenem delu, kar kaže na velik razkorak med težnjami mladih in dejanskim stanjem. Kje so vzroki. Ali mladih - strokovnih ljudi ne moremo motivirati in stimulirati, ali pa je njihova promocija ovira- na. Pri nekaterih kadrih se kaže določena lagodnost in niso pri- pravljeni žrtvovati se za pripravo in izvedbo proizvodnih progra- mov. Pri načrtovanju za naslednje ob- dobje bo potrebno potegniti mar- sikje tudi črto pod negativnimi in pozitivnimi dosežki nekaterih integracij in se smeleje odločati tu- di o drugačni organiziranosti, is- kati tudi nove ali obnoviti stare ideje za novo kvaliteto povezo- vanj. Večina dislociranih temelj- nih organizacij je v težavah, saj ne kažejo smelejšega napredka v raz- voju, nasprotno so tudi očitne težnje, da ostanejo take kot so. Nekatere dejavnosti reducirajo, z nadomestnimi so pa težave. V razvoju občine bolj upoštevati tudi skladnejši razvoj družbenih dejav- nosti. V občini opredeliti policen- tričnost razvoja, saj imamo ob- močja, ki bolj zaostajajo kot druga; stremeti moramo za ohranitev poseljenosti in vitalnost prebivalstva, ki je sposobno ob- držati in razvijati dejavnosti. Moramo imeti smelejše ambicije, kajti število nezaposlenih nam ra- ste, čeprav bomo morali iskati zaposlitev tudi drugod. V krajevnih skupnostih načr- tovati poleg cestne, vodovodne, ptt, elektro mreže, tudi aruge go- spodarske aktivnosti in dejavnosti. Vse premalo se doslej ukvarjajo s skrbjo za gospodarski razvoj krajevnih skupnosti. Res je, da ne bomo mogli odpirati velikih obra- tov, najbrž pa bi morali iskati možnosti za , razvoj obrtnih, tako proizvodnih in storitvenih dejav- nosti. Tudi v kmetijstvu bi krajev- ne skupnosti morale narediti več. Na področju krepitve splošne ljudske obrambe in družbene sa- mozaščite še bolj utrjevati obram- bno in samozaščitno zavest obča- nov ob podružbljanju vseh ak- tivnosti. Naslednje leto imamo vrsto ak- tivnosti tudi ob 40. obletnici osvoboditve. Obletnice bomo proslavili najbolj z delovnimi uspehi, preko katerih je potrebno utrjevati vrednote, ki so bile oblikovane in utrjene v na- rodnoosvobodilni vojni in. so- cialistični revoluciji. Opozoriti sem hotel na izredno zahtevne naloge v naslednjem letu. Namen je predvsem mobilizatorski in motivacijski, saj smo vedno prebrodili težave in se gospodarsko in družbeno razvijali ter napre- dovali, če smo enotni delovali pri oblikovanju ciljev in jih ure- sničevali skupno. Vsem delovnim ljudem in obča- noni občine Ptuj želim veliko uspehov, zdravja in osebnega za- dovoljstva v letu 1985. Franc Tetičkovič, predsednik SO Ptuj To je prava naša vojska - to je silna naša moč! Pod tem geslom je potekala osrednja slavnostna akademija v počastitev letošnjega praznika jugoslovanske ljudske armade v ptujski občini, ki je bila v petek, 21. decembra v avli srednješol- skega centra v Ptuju, Foto: KOSI Ob vstopu v NOVO KOLEDARSKO LETO 1985 vam čestitajo-ter želijo veliko delovnih uspehov SKUPŠČINA OBČINE Ormož - izvršni svet skupščine občine Ormož - občinski komite ZKS Ormož - občinska konferenca SZDL Ormož - občinski svet ZSS Ormož - občinski odbor ZZB NOV Ormož - občinska konferenca ZSMS Ormož - občinska konferenca ZRVS Ormož - in samoupravne interesne skupnosti občine Ormož 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 27. december 1984 - TEDNIK Prizor z otvoritve foto: KOSI PROVOKACIJA IN ANIMACIJA Tako je ocenil razstavo Kje so tradicionalne obrti magister Janez Bo- gataj in prav je imel. NI namreč nujno, da bi industrializacija požrla prav vse obrti. Oživljanje nekaterih obrti je pomembno tudi z gospodarskega vMika. PrifHjoča razstava je torej nov izziv za tiste, ki so odgovorni za bodoči razvoj. Razstavo so odprli 21. decembra ob navzočnosti številnih Ptujčanov in zlasti tistih, katerih deto je tesno povezano z nastankom razstave. Navzoči pa so bili tudi nekateri obrtniki. O nekaterih vidikih nastanka razstave je govoril Blagoje Jevremov, ravnatelj pokrajinskega muzeja in med ostalim poudaril, da je muzej v zadnjih letih posvečal posebno pozornost zaščiti etnološkega gradiva in predstavitvi njegove problemati- ke. Razstava Kje so tradicionalne obrti pa je obenem zadnja razstava muzeja v iztekajočem se letu. Zbrano gradivo pa bodo uporabili pri postavitvi stalne etnok>ške zbirke v grajski žitnici. Po razstavi je vodil avtor razstave Ralf Čeplak, ki je poudaril, da je zasnovana tako. da pobliže spoznamo življenje in deio obrtnikov, njihovo bivalno in delovno okolje, orodje, pripomočke, premoženjsko stanje in drugo. K dobremu vzdušju na otvoritvi so prispevali tudi domači muzikanti: Ropič, Žula, Cafuta in Hernec. MG Svečano in delovno Na svečani seji samoupravnih organov in družbenopolitičnih orga- nizacij DO Olga'Meglič, ki je bila 21. decembra v Dolanah, so poleg pregleda poslovanja v letu 1984 sprejeli tudi usmeritve poslovanja v letu 1985. Obvezali so se za dosledno uresničevanje sanacijskega programa in proizvodno programske preusmeritve, ki se mora odraziti v nadaljnji krepitvi in razvoju delovne organizacije. Ključni cilji pa so usmerjeni k nadaljnjemu povečevanju konverti- bilnega izvoza, v letu 1985 naj bi dosegli izvoz v vrednosti 110.000 dolar- jev; količinsko pa se bo proizvodnja povečala za 17 odstotkov. Načrtujejo tudi povečanje zaposlenosti in sicer za 7 odstotkov ter storilnosti za 3,5 odstotka; slednja temelji na posodobitvi proizvodnje. Na slovesnosti so sprejeli tudi sklep o podpisu pogodbe o poslovVno- tehničnem sodelovanju z Medjimurjepletom in Čakovca, s katerim so se sporazumeli za sovlaganje v obnovo vrhovih nasadov. Sporazum so sklenili za 10 let, v prvem letu pa bodo obnovili 5 ha vrbovih nasadov. V tem obdobju bo temeljna organizacija Medjimurka odkupila vso zeleno vrbovo šibo. S pogodbo se je tudi zavezala, da bo za vso letno proizvo- dnjo vrbove šibe organizirala pletenje na domu. Ob prazniku delovne organizacije so podelili priznanja naslednjim delavcem DO: Mariji Žgeč, Cvetki Glatz, Anici Korez, Zdenki Haladea in Vinku Fekonji. Petnajst delavcev je prejelo jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let delovne zvestobe. Zahvalili pa so se tudi osnovni šoli dr. Franja Žgeča v Dornavi za uspešno sodelovanje. Marjan Bezjak, Majda Goznik, Karel Majcen, Maries Maribor in Kreditna banka Maribor-PE Ptuj pa so prejeli priznanja izmed zunanjih sodelavcev. MG Cesta sodelovanja in prijateljstva Minuli petek je bila v Zetalah kratka slovesnost, ko so v prisotnosti pfedstavnikov skupščine in izvršnega sveta ptujske občine, inženirske enote JLA iz Maribora, skupnosti za ceste in cestnega podjetja predali namenu 3,2 kilometra dolg odsek novo asfaltirane ceste od Zetal do meje s sosednjo občino Šmarje pri Jelšah. Prebivalci te haloške krajevne skupnosti so urejene ceste zelo veseli, tudi zaradi tega, ker se po njej vozi na delo v celjsko Cinkarno okoli 130 delavcev. V zimskem času je bila prav ta cesta mnogokrat neprevozna, mnogo delovnih ur je bilo tako izgubljenih. Na pomoč so poletnih mesecih priskočili pripadniki inženirske enota JLA iz Maribora, ki so opravili zemeljska dela in pripravili cesto za asfaltiranje. Seveda pa največji optimisti niso upali, da bo cesta že letos dobila asfaltno prevleko. Lepo vreme in dobra volja pa sta opravila svoje. Skupni jezik so našli skupščina občine Ptuj, Skupnost za ceste, Cinkarna, polovico sredstev pa so pridobili še od republiške skupnosti. Tako sta z asfaltno cesto povezani tudi obe sosednji regiji — mariborska in celjska, vsem nam pa je bližje tudi zdravilišče v Rogaški Slatini, kar je nova možnost za razvoj turizma. Asfaltirani del ceste Zetale—Cermožiše pa je nova vez med vojaki in občani ter nov dokaz da smo složni močnejši. JB >AGROTRANSPORT« p. o. Ptuj KOMISUA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVUA prosta dela in na)oqe PRIPRAVNIKA V TRANSPORTNI DEJAVNOSTI Pogc)i; — končana visoka ali viSja ekonomsko komercialna šola, smer zunanja trgovina ali transport Dela in naloge se objavljajo za določen čas 6 mesecev. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili na gornji naslov, Rajšpova 18, v roku 8 dni po ot^avi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbtri. KAJ JE S PTUJSKO OSTIUIO NAPRAVO? V IMENU UMIRAJOČE REKE... Saj se še prav gotovo spominjate nekaj let nazaj, ko smo — takrat še s ponosom — pisali o edini ,,pozitivni" pridobitvi ptujske občine pri gradnji hidroelektrarne Srednja Drava II v Forminu, o novi čistilni napravi, ki naj bi sodila med najsodobnejše pri nas. Objekte so zgradili razmeroma hitro, nekoliko počasneje so vgraje- vali opremo, večkrat so poskušali s poiskusnim obratovanjem vendar do dandanes čistilna "na- prava v Ptuju še ni pričela redno obratovati — in kot vse kaže še lep čas ne bo. Pa smo se po daljšem premoru spet odpravili na sedež TOZD Vodovod in kanalizacija KOP Ptuj, kjer naj bi v bodoče upravljali s čistilno napravo. Tega verjetno ni treba ponavljati, da so bile dolžne zgraditi ta objekt Dravske elek- trarne Maribor, kot investitor celotnega objekta HE SD II. Z umetno zajezitvijo Drave se je namreč gladina dvignila tako močno, da ni bil več možen normalni odtok raznih odplak zaradi zmanjšanega padca. Vodja omenjenega tozda, Albin Pišek je našo radovednost kaj hitro pote- šil s kratkim in jedrnatim odgovorom: ,,Odgovor je čisto enostaven. Kot bodoči upravljalci v KGP nismo pristojni dajati izjave kaj se dogaja s čistilno napravo, saj še do sedaj ni nič rešeno. Tudi investitor naprave DEM Maribor verjetno ne more dati odgovora. Mi- slim, da je trenutno najbolj primeren predsed- nik občinskega komiteja za urbanizem, gradbe- ništvo in komunalne zadeve pri SO Ptuj . . S tem odgovorom smo se odpravili k Janezu Belšaku, predsedniku omenjenega komiteja pri SO Ptuj, kjer smo dobili nekoliko jasnejši, ven- dar še zmeraj v meglo zavit odgovor: ,,Komisija za zaščito interesov občanov ptuj- ske občine pri izgradnji HE SD II Formin je v preteklem mesecu na seji obravnavala že tretji investicijski program za dopolnitev in sanacijo čistilne naprave, ki so ga predložile Dravske elektrarne. Komisija je zavzela stališče, da je ta program treba obravnavati v dveh delih. V pr- vem je treba osposobiti že obstoječe naprave za funkcionalno delovanje, izvršiti vse ustrezne meritve in pridobiti vse ustrezne podatke za na- daljno dehidracijo in končni dispoziciji odpad- nega blata. Za ta prvi del programa je treba zagotoviti sredstva v razmerju: dve tretjini inve- stitor, torej DEM in ena tretjina ptujska obči- na." Kot je slišati, gre v prvi fazi sanacije za do- datnih 300 milijonov dinarjev, kar je izredno veliko v primerjavi z že investiranim denarjem za obstoječe naprave, ki so veljale prek 200 mi- lijonov. Ali je sploh še racionalno dajati denar za nekaj, kar ima kljub vsemu negotovo bodo- čnost? ,,Investicijska vrednost, to je 330 milijonov (novih) obdeluje celotni projekt z izgradnjo su- šilnih gred za potrebe čistilne naprave, vendar je predhodno potrebno obstoječe dele sanirati. Vse mehanske sklope in naprave je potrebno ponovno usposobiti v prejšnje stanje, zagotoviti sredstva za poiskusno obratovanje in na podlagi rezultatov, ki jih bodo dobili ugotoviti, ali je potrebno to napravo še nadalje dograjevati ali pa bo lahko v takem obsegu kot je obratovala učinkovito. Težko je predvidevati, kdaj bo pri- šlo do ponovnega zagona, saj je to predvsem odvisno od investitorja, kdaj bo lahko zagotovil svoj delež za potrebne posege. Bistveni problem so torej sredstva. Tega problema mpd SO Ptuj in DEM še nismo rešili . . ." V ptujski občini smo torej nemočni, lahko samo čakamo in čakamo. Umazana Drava, pol- na cianidov in drugih strupenih odplak pa po- staja iz dneva v dan nevarnejša za vodni živelj. Lahko se zgodi, da bo počasi nevarna tudi za nas — ljudi! M. Ozmec Danes zasedajo zbori skupščine občine Ormož Danes, 27. decembra, se bodo v dvorani delavske univerze Ormož sestali na skupni seji delegati vseh treh zborov skupščine občine Or- mož. Po uvodnih formalnostih bodo pod pred- sedstvom Toneta Luskoviča najprej opravili nadomestne volitve delegata za zvezni zbor skupščine SFRJ in SR Slovenije. Za tem bodo razpravljali o osnutku resolucije b politiki uresničevanja družbenega plana občine Ormož v letu 1985, sklepali o družbenem dogovoru o uresničitvi nalog SLO in se pogovorili o osnut- ku programa dela zborov SO Ormož za leto 1985. Po končani skupni seji se bodo delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sestali še na ločenih sejah, kjer bodo najprej sklepali o osnutku resolucije za leto 1985, za tem pa še o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem proračunu za letošnje leto in o predlogu 1 odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ormož v pr- vem trin >sečju 1985 ter sklepali o kritju prora- čunskega primanjkljaja iz sredstev občine Or- mož, opravili pa bodo tudi postopek razrešitve in izvolitve sodnikov Temeljnega sodišča Mari- bor. V skladu s poslovnikom bo zbor združenega dela obravnaval še informacijo o poslovanju OZD iz gospodarstva in uresničevanju dogo- vora o družbeni usmeritvi razporejanja do- hodka v letu 1984 na območju občine Ormož. Nadalje bo, enako tudi zbor krajevnih skupno- sti, sklepal Se o odloku o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985. Oba omenjena zbora bosta po skrajšanem postopku sklepala še o predlogu odloka o določitvi stop- nje za obračunavanje amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev v občini ter predlog odloka o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v Občinski zdravstveni skupnosti Ormož. OdloČili za samoprispevek V krajevni skupnosti Ormož so se preteklo nedeljo odločali o podaljšanju krajevnega samo- prispevka, Na to so se že dalj časa pripravljali. Zavedajo se namreč, da bodo vrsto problemov lastnega okolja lahko rešili le s skupnimi močmi. Program so skrbno sesta- vili, še prej pa so z njim seznanili slehernega občana. Le tako so lah- ko pričakovali uspešnost nedeljske odločitve; za podaljšanje krajevne- ga samoprispevka se je odločilo 68,9 odstotka glasovalcev. S tem so odločili, da bodo zaposleni prihodnjih pet let plače- vali dva odstotka od osebnih dohodkov, prav toliko pa tudi obrtniki, kmetje 3 odstotka od katastrskega dohodka, upokojenci 1,7 odstotka od pokojnin, zdomci pa enkrat letno 2500 dinarjev. V prihodnjih petih letih bodo iz samoprispevka zbrali 84 milijonov dinarjev. Večino zbranega denarja bodo prejeli vaški in mestni sveti. Nekaj sredstev bodo namenili za vzdrževanje pokopališč, dotacije društvom ter sofinanciranje mož- nosti odpiranja novih delovnih mest; torej za reševanje nekaterih skupnih problemov v krajevni skupnosti. Skoraj četrtino zbranih sredstev bodo namenili za razširitev šole na Hardeku ter za adaptacijo šolske zgradbe na Humu. MG ZASEDANJE ZBOROV m FFUJ Soglasno sprejeta resolucija v ponedeljek, 24. decembra, so se sestali delegati vseh treh zborov Skupščine občine Ptuj. Udeležba je bila v povprečju 80 odstotna, najboljša v zboru združenega dela. Delegati so skupno razpravljali, vendar ločeno glasovali o posameznih točkah dnev- nega reda. Najpomembnejša točka je bila predlog resolucije o družbenem in gospodarskem razvoju občine Ptuj v letu 1985. Po uvodni obrazložitvi Janka Bezjaka, predsednika IS SO Ptuj, ki je na kratko, razumljivo in jedrnato opozoril na najpomembnejše naloge in odgovoril na vprašanja, ki so bila povedana v javni razpravi, se je razvila razprava, ki je obsegala le ne- kaj vprašanj in pripomb. Delegacija KS Ivan Spole- nak je k resoluciji predlagala amandma, ki ga je po obrazložitvi umaknila. Amandma se je nanašal na predlog, da bi že v letu 1985 začeli z gradnjo prizidka k OS Ivan Spolenak. Glede na referendumski pro- gram bodo sredstva za gradnjo prizidka pritekala iz samoprispevka do konca leta 1986, zato tudi ni moč začeti programa uresničevati prej kot je to načrtova- no v programu izobraževalne skupnosti. To pa v ničemer ne ovira nosilca investicije, da ne bi mogel že v prihodnjem letu pripraviti vse potrebne dokumentacije za začetek gradnje prizidka. Predlog resolucije je nato bil sprejet soglasno. Tudi o ostalih točkah dnevnega reda ni bilo vsebin- sko pomembnejše razprave in so bile sprejete soglas- no ali vsaj z veliko večino glasov. Po skupnem zasedanju je bila še skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevne skupnosti in družbe- nopolitičnega zbora. Delegati so opravili nadomestne volitve in soglasno izvolili Milovana Zorca, načelnika republiškega štaba TO za delegata v zvezni zbor skupščine SFRJ. Za tem je Franc Tetičkovič, pred- sednik SO Ptuj spregovoril delegatom o doseženih uspehih v letošnjem letu in opozoril na naloge, ki čakajo občinsko skupščino v letu 1985. Glavno vsebi- no njegovega govora objavljamo v članku na prvi strani. FF Novoletni sejem bodo zaprli v soboto Marsikateri Ptujčan je te dni zadovoljno ugotovil, da če bi ne bilo novoletnega sejma, sploh ,,ne bi ve- del", da se bliža novo leto. Zatorej gre pobudnikom — obrtnemu združenju Ptuj — vsa pohvala. Drugo pa je to, da bi se za to lahko dogovorili že mnogo prej; s tem pa bi se ognili vsem neljubim napakam, ki smo jih že in jih Še bomo storili (tu mislim na dedka Mraza za otroke obrtnikov in na to, da dedek Mraz ni prišel v ponedeljek in torek). Bomo znali otrokom to razložiti? Že nekaj let razglašamo socialističnega dedka Mraza — njegovo pravičnost in ne vem še kžj; sedaj pa taki spodrsljaji. Sicer pa — sejem gor ali dol — dal je novi življenj- ski utrip tem prednovoletnim dnem. Pokazal je tudi, da naši ljudje še kako pogrešajo družabnost in sejem sodi med oblike družabnosti. Morda bi mu v bodoče le vdihnili še več vsebine. Ponudba bi morala biti večja. Pogrešamo tudi domačega lončarja, bojda imamo tudi dobre izdelovalce lesenih igrač in Še kaj. Sploh pa si pohvalo zaslužijo vsi, ki v teh dneh skoraj cel dan prebijejo na tržnici; greje jih samo čaj . . " Danes, 27. decembra in jutri, 28. decembra ter v soboto bo sejemski prostor obiskal tudi dedek Mraz; priložnostne programe pa pripravljajo ptujske osnov- ne šole. Ob koncu naj zapišemo, da si Ptujčani tudi ob prihodnjem novem letu obetamo sejem; medtem pa lahko pogledamo tudi k sosedom, da dodamo Se tisto, kar nam manjka. MG UVOD V onu^va« STomnico - turistično preoj^vanje Ohranjati značilnost in različnost okolij Turistično društvo Ptuj je minuli petek organiziralo zanimivo predavanje na temo kulturna dediščina v sodobni turistični po- nudbi. Predaval pa je magister Janez Bogataj, ki je za popestritev uporabil kar 200 barvnih diapozitivov. Predavanje je obenem uvod v društveno stoletnico, ki do leta 1986. Skozi dobro zastavljeno predavanje smo speSna. Podatki, s katerimi so bili seznanjeni tudi delegati zborov občinske skupščine, so porazni. Upadanje vpisa otrok v srednješolske programe je drastično, pa še med vpisanimi je 22 odsto- tkov takih, ki se izobražujejo v skrajšanih programih. Več kot 17 odstotkov učencev po končani osnovni šoli ostane doma. Težko si je predstavljati, kako velike negativne posledice pomeni to za ptujsko združeno delo. V srednj^olskem centru Ptuj so v zadnjih letih storili vse, da bi zagotovili zahtevane kadrovske in materialne pogoje za izobraževa- nje v petih usmeritvah, ki jih že izvajajo in da bi pridobili naravoslovno matematično ter elektrotehniško usmeritev. Dogovor o tem sprejema posebna izobraževalna skupnost, v njej pa predstavniki ptujskega združenega dela in izvajalcev izobraževanja nimajo svojega dele- gatskega mesta. Dogovor o mreži šol je treba sprejeti v Podravju, vendar predstavniki ptuj- skih šol nikakor ne morejo prodreti s svojimi argumentiranimi stališči o potrebah po razširitvi srednjih programov. Kot izjavljajo predstavniki Srednješolskega centra Ptuj, jim to v konferenci delegacij za delegiranje cfelega- tov v skupščino posebne izobraževalne skup- nosti enostavno — onemogočajo. V skupščini posebne izobraževalne skupnosti pa delegatom niso dovolili, da bi govorili o ptujskem predlogu. Mreža šol je očitno nastala kot kompromis med stroko, življenjem in družbe- nopolitičnimi centri moči, ki s spretnim manevriranjem v delegatskih klopeh, spreglaso- vanjem uveljavljajo svojo voljo. Žrtve takšnih — lahko jim mirno rečemo — spletk so seveda učenci. Ptujski srednješolski center si prizadeva, da bi ga priznali za regijsko izobraževalno ustanovo, kar seveda mariborskim srednjim šolam ne ugaja. Problem je v večjem številu razpisanih vpisnih mest kot je ,,na voljo" učen- cev. Mnogi učenci iz ptujske in ormoške občine so zaradi takšne mreže šol kot jo imamo v Podravju prisiljeni ostati doma ali pa se, če jim to dopuščajo ekonomske razmere, izobraževati v Mariboru. To pa pomeni precejšnje stroške za starše in velik napor za učence. Poudariti velja, da je že med učenci srednješolskega centra v Ptuju kar 83 odstotkov takih, ki se dnevno vozijo v šolo in domov, pot do Maribora pa je seveda za nekatere vsaj še enkrat daljša kot tista do Ptuja. In, ko se že zgodi, da se nekdo vpiše v eno od usmeritev v Mariboru, se mu mimogrede prime- ri, da se mora po vpisu preusmeriti. To pa zara- di tega, ker so prostorske zmogljivosti nekaterih mariborskih šol premajhne, v ptujskem centru pa nočejo odpreti dislociranih oddelkov. Delav- ci in občani ptujske občine pa se ob tem upravi- čeno vprašujejo, zakaj so zgradili šolo s samoprispevkom. Mar zato, da se bodo v njej izobraževali zgolj ročni delavci, ki potem še zaposlitve ne morejo dobiti? Ali so otroci ,,krivi" ker so se rodili v manj razvitih sredi- ščih? Je sedanja mreža šol odraz policentričnega razvoja naše republike? Na vsa ta vprašanja so odgovori znani, centri moči pa jih nočejo upoštevati in še naprej uveljavljajo zgolj intere- se svojega okolja. Navsezadnje pa zaskrbljuje tudi položaj delavcev ptujskega centra. V začetku tega šol- skega leta so zaradi manjšega vpisa vrnili delav- ske knjižice desetim zaposlenim. Ce bodo šla dogovarjanja o mreži šol v nakazani smeri, bo v naslednjih letih dobilo delavske knjižice nasle- dnjih trideset delavcev. N. Dobljekar Dan JLA - pomnik naše revolucije Minuli teden je tudi v ptujski ob- čini minil v znamenju praznovanja 22. decembra — dneva jugo- slovanske ljudske armade. Pred- stavniki vojašnice Dušana Kvedra so skupaj z mladinci obiskovali osnovne šole in jih seznanjali z življenjem in delom vojakov. V četrtek so bila vrata vojašnice odprta za malčke iz vzgojno var- stvenih ustanov, ki so si z zanima- njem ogledovali razstavo orožja in vojaške opreme. Dan za tem so bi- la vrata vojašnice odprta za osnov- nošolce, ki so si poleg tega ogledali tudi bivalne prostore vojakov. Učenci Srednješolskega centra Ptuj so se zbrali na slovesnosti v počastitev dneva JLA v petek popoldne, zvečer pa je bila v avli srednješolskega centra osrednja občinska slavnostna akademija. O aktivnostih na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je zbranim govoril Gorazd Zmavc, sekretar predsed- stva komiteja OK ZKS Ptuj. Najzaslužnejšim občanom, skup- nostim in organizacijam pa so izročili priznanja in pohvale. Bo- gat kulturni spored so pripravili vojaki, učenci srednješolskega cen- tra in OS Tone Znidarič Ptuj. V soboto dopoldan so predstav-, niki pionirjev ptujske in ormoške občine obiskali komandanta vojašnice Dušan Kveder-Tomaž. Za tem pa je bil svečani zbor, na katerem je starešinam, vojakom in gostom o vlogi naše armade in dosežkih govoril starešina Josip Fabčič, pozdravno brgojavko pa jim je poslal tudi poveljnik ljub- ljanskega armadnega območja general — polkovnik Branko Jer- kič. Za tem so zaslužnim posamez- nikom izročili odlikovanja Pred- sedstva SFRJ, druga priznanja, nagrade in pohvale ter objavili napredovanja aktivnih in rezervnih starešin. Podelili so tudi prehodno zastavico najboljši enoti — dobila jo je enota starešine Božidarja Kostadinoviča — in podelili priznanja najboljšim s športnih tekmovanj v počastitev praznika. V imenu delovnih ljudi ter ob- čanov ptujske in ormoške občine je čestitko ob prazniku izrekel To- ne Luskovič, predsednik skupščine občine Ormož. Ob tem je pouda- ril, da se je dan JLA za vselej zapisal med pomnike naše revolu- cije. Po prireditvi je bil v domu JLA še sprejem za starešine in druge delavce z obrambnega področja, ki jim je ob prazniku čestital Franc Tetičkovič, predsednik skupščine občine Ptuj. M. Ozmec in 1. kotar Predaja prehodne zastavice najboljši enoti (foto L kotar) Predavanja in letne konference Rezervni vojaški starešine so že začeli z izvajanjem novega programa s področja vzgoje in izobraževanja. Tako v tem času v krajevnih organiza- cijah že končujejo s predavanji o aktualni vojaški in politični situaciji v svetu in njenem vplivu na varnost SFRJ ter o gospodarskih, političnih in varnostnih razmerah v občini Ptuj in svojih krajevnih skupnostih. Hkrati pa opravijo tudi letno konferenco, kije tokrat volilna. 1. k. OBČINSKI KOIMrTE ZKS PTUJ Ocenili lastno delo in delo svojih članov Včeraj, 26. decembra popoldne se je na redni seji sestal občinski komite ZKS Ptuj. Najprej so poslušali in potrdili poročilo o izvajanju sklepov zadnje seje OK ZKS, ki je ocenila javno razpravo o sklepih 13. seje CK ZKJ in iz ocene povzela naloge. V nadaljevanju seje je občinski komite ocenil gospodarjenje v občini v letošnjem letu in pripravo ter sprejemanje gospodarskih načrtov za leto 1985, iz ocene pa je povzel sklepe o nadaljnjih nalogah komunistov na tem področju. Posebej kritično pa so ocenili vlogo in delovanje občinskega komiteja ZKS Ptuj in njegovih organov v letu 1984. V oceni so dali poudarek predvsem naslednjim vprašanjem: — v kolikšni meri je OK ZKS usposobljen za idejnopolitično analizo razmer in rezultatov dela komunistov, — kako člani OK ZKS spremljajo in pomagajo pri delovanju osnovnih organizacij ZKS in njihovih članov, — koliko se člani občinskega komiteja odzivajo na problematiko v OO ZKS, — koliko in na kakšen način zaznamujejo probleme, vprašanja in pojave o ključnih vprašanjih Tazvoja v združenem delu, KS in občini, — kako se člani občinskega komiteja angažirajo v OO ZKS, za katere so zadolženi in kako jih spodbujajo, da se članstvo vključuje v pripravo stališč in smernic občinskega komiteja. Na podlagi ocene dela je občinski komite ZKS sprejel tudi izhodišča za letno programsko konferenco ZKS Ptuj, ki bo marca 1985. V izhodiščih je poudarjeno, da mora ZKS Ptuj, ki bo marca 1985. V izhodiščih je poudarjeno, da mora ZK nenehno prilagajati metode .svojega dela spremembam in potrebam, ki jih terja uveljavljanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Več o vsebini bomo poročali prihodnjič. FF Velike stvari so v bistvu zelo preproste SZDL MORA BITI PRLSOTNA V VSEH DELIH DRUŽBENOPO IJTIČNEGA ŽIVL,!ENJA Ta misel je bila izražena na programski konferenci SZDL v Ptuju pre):^n)i,tcden m. moramo priznati, ni neka revolucionarna ugotovitev. Res pa je in tega se zavedamo šele takrat, ko se pojavijo problemi in jih je potrebno relievati preko organiziranosti te naše najštevilnejše druž- družbenopolitične organizacije. Posamezni problemi se morajo začeti reševali tam. kjer se združujejo vsi interesi naše družbe, to pa je v SZDL. Tudi delegatski sistem uspešno deluje takrat, ko delegacije obrav- navajo tematiko, za katero so zainteresirane, takrat se znajo organizira- no povezati z drugimi delegacijami, običajno so to problemi parcialne- ga značaja ali eksistenčne pomembnosti posameznih struktur. Ko pa se obravnavajo stvari širših družbenih usmeritev in odločitev pa delegaci- je niso več toliko aktivne in uspešne v delovanju. Vprašanje je, ali zaradi nezainteresiranosti ali zaradi občutka nemoči vplivanja na tak.šne .širše (pomembnejše) odločitve. Naslednje leto bo socialistična zveza opravila veliko dela pri evidentiranju kandidatov za volitve v letu 1986. Evidentiranje ne poteka sprotno in spontano, ampak na pobudo višjih organov. Glede volitev se pojavljajo določene dileme v zvezi s prakso, da smo se doslej običajno odločali za zaprte kandidatne liste. Zagovorniki le-teh ugota- vljajo, da če vodimo ustrezni kandidacijski postopek preko kandidacij- skih konferenc in. če so posamezniki na teh konferencah potrjeni, ni razloga za več kandidatov kot se jih voli. Žagovorniki večih kandidatov pa trdijo, da bi volilci naj imeli možnost izbire vsaj med dvema kandidatoma. Kandidata resnično ne ponujata različnih programov, kot je to v strankarskem sistemu, sta pa različna glede svojih idej, priljubljenosti med volilci, imata različne čute odgovornosti in moralne vrednote. Te dileme bo potrebno v naslednjem letu razčistiti. Soloh ugotavljamo, da izstopa kriza vodenja, vse preveč je vršil- cev dolžnosti, ker se na redne razpise za poslovodne funkcije kandidati ne prijavljajo. Poseben problem so izvajanja sklepov in postavljenih nalog. Sklepi so še vedno preveč načelni, premalo konkretni in jih je težko dokončno rešiti, pri čemer ostajajo nerešene tudi pomembne naloge. Stvari je nujno poenostaviti. Vse velike stvari so v svojem bistvu zelo preproste, do te preprostosti pa je težko priti. F. LAČEN Zaznamovanje obletnic revolucionarne preteklosti Komisija za preučevanje zgodovine ZK pri OK ZKS Ptuj. ki jo vodi prof. Ljubica Šuligojeva. je imela včeraj. 26. decembra sejo. Skupno s pred- stavniki podobnih komisij pri drugih občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skup- ščine. predstavniki kulturnih institucij in zgodo- vinskega društva so zaznamovali obletnice naše revolucionarne, preteklosti, ki bi jim morali v letu 1985 nameniti posebno skrb in jih na primeren način obeležiti. V letu 1985 se bomo namreč spomnili 40-letnice osvoboditve našega območja, številnih dogodkov v zadnjih mesecih nacistične okupacije in velikih uspehov v prvih mesecih po osvoboditvi pri obnovi porušene domovine in izgradnji ljudske oblasti. FF 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 27. december 1984 — f ODLOČITEV ZA SAMOPRISPEVEK SkupSčma krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu je za v nedeljo, 6. januarja 1985 razpisala referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Za samoprispevek so se odločili na podlagi sklepov zborov krajanov, ko so razpravljali o programu razvoja krajevne skupnosti do leta 1989. Ce hočejo program uresničiti, je nujno uvesti krajevni samoprispevek, saj drugih večjih virov financiranja KS nima. Računajo, da bi s samoprispev- kom v času od 1. februarja 1985 do 31. januarja 1989 zbrali okoli 31,676.000 din, od tega bi kar 70 % namenili za komunalne dejavnosti, 10 % za šol.stvo, 7 o/o za druge družbene dejavnosti in 13 % za krajevno samoupravo. Podrobnejša razčlenitev programa obsega gramoziranje in asfaltiranje krajevnih cest, vzdrževanje mostov, brvi in cestnih propustov, asfaltii^anje lokalne ceste Savci—Vičanci in ceste Savci—Trriovci, vzdrževanje tx)kopaIišča in mrtvašnice ter vzdrževanje drugih objektov in naorav v KS, preplastitev ceste Tomaž—Bratislava in asfaltiranje dela ceste Koračice—Bukevca. Načrtujejo gradnjo prizidka k šoli Tomaž, iz samoprispevka pa bi financirali še potrebe za SLO in DS, potrebe društev ter materialne in funkcionalne potrebe krajevne skupnosti. Ce hočejo vse te naloge uresničiti, se bodo na referendumu odločali o 2 odstotni stopnji od neto osebnih dohodkov in 1,5% od pokojnin, 5,5 % od katastrskega dohodka in obrtniki 2 % od čistega dohodka ter zdomci letno po 5.000 din. Vodstvo DPO in samoupravni organi v KS pričakujejo, da bodo glasovalni upravičenci iz naselij: Bratonečice. Gor. Ključarovci, Gradišče pri Ormožu, Hranjigovci, Koračice, Mala vas, Mezgovci, Pršetinci, Rakovci, Rucmanci, Savci, Sejanci, Senik, Senčak, Tomaž, Trnovci in Zagorje prišli polnoštevilno na glasovalna mesta in se z veliko večino odločili za samoprispevek, ki pomeni hitrejši razvoj svojega kraja in krajevne skupnosti kot celote. KONASBO VEČ, SE BODO LOMILA KOPJA Janez Zampa, trden kmet iz Le- vanjc v pesniški dolini, je eden ti- stih, ki svoje delo na zemlji neneh- no izpopolnjuje z znanjem. Zelo prijetno se je pogovarjati z. njim, ni ga področja, ki ga ne bi poznal. Naj gre za kmetijstvo, politiko ali gospodarstvo v celoti, pri nobenem vprašanju ni v zadregi. Kdaj najde čas za nenehno dograjevanje zna- nja? ,,Mnogo sem potoval in še potujem," je njegov odgovor. ,,Clpvek, ki ima delovne navade, najde čas tudi za izobraževanje. Slovenci moramo biti zelo ponosni na svoji dve univerzi, saj vemo, da je znanje, mnogo ' znanja, najpomembnejši temelj razvoja." Kakšna je njegova vizija jugo- slovanskega kmeta? ,,Jugoslovanski kmet mora biti prav takšen, kot so kmetje v razvi tih državah. Ustvarjati mora izključno na ekonomskih temeljih. Zemljiški maksimum? Hm! Leta 1953, ko smo zemljo obdelovali samo z motikarhi, je bil kar ustre- zen. Danes pa bi moral kmet imeti 30 do 40 hektarov zemlje." Zampova kmetija je na voljo znanosti. Pri njih so bili opravljeni številni poizkusi, mnoge strokovne ugotovitve so prav od tam. Tako ni čudno, da so letos pridelali na hektar 7 ton pšenice, precej nad 40 ton pese, da so oddali okoli 70 ti- soč litrov mleka, okoli 18 tisoč kilogramov mesa . . . Kar 95 odstotkov vse proizvo- dnje dajo na trg prek kmetijske zadruge Ptuj. ,,Zadružništvo je v Sloveniji že precej razvito, je pa še daleč od ti- stega, kar kmetje od tega pričaku- jemo. Kmetje bi morali imeti v za- družništvu več besede. Zakaj ne bi bil tudi predsednik zadružne zveze kmet ali kmetica? S pridelovalnimi rezultati smo dokazali, da smo sposobni gospodarji." Kaj pričakujete od članstva v sindikatu? ,,Sindikat je postal monotona organizacija. Mi maloštevilni Janez Žampa kmetje ga ne bomo razgibali. Ko pa nas bo več, se bodo začela lo- miti kopja." Janez Žampa je bil eden glavnih aktivistov tudi pri pripravi ljudi za melioracijska dela na zasebnih zemljiščih. ,,Danes je Pesniška dolina sko- raj v celoti urejena. Prek tisoč hektarov ,,privatne zemlje" je ure- jene. Pridelki so višji, proizvodnja cenejša. Počasi pozabljamo tudi zdrahe okoli tega. Spet se pozdra- vljamo med seboj * . ." Res je prijetno klepetati z Jane- zom. Zato smo ga povabili na go- stovanje v naši sobotni oddaji. Lahko se nam pridružite ob radij- skih sprejemnikih! In vaše novoletne želje, tovariš Žampa? ,,Vsem želim predvsem zdrav- ja .. . in MIR!" J. Bračič Danes je težko, jutri bo še težje Delati več in bolje je geslo današnjega časa. Časa, v katerem dobibva bitko za gospodarsko stabilizaci- jo le kvaliteta, seveda ob znantnem zmanjšanju stroškov poslovanja. Delati več in bolje, toda za realno nižji o.sebni dohodek, tega najbrž ne spodbuja. Kako razvozlati klopčič, v katerem smo se znašli, je eno poglavitnih vprašanj zaposlenih. Sindikat mora danes bolj kot kdajkoli poporej spodbujali dobro gospodarjenje in od pristojnih organov zahtevati ustrezne ukrepe. Prav tako pa mora sindikalna organizacija in njeni izvršni odbori spodbujati samoupravno urejanje odnosov ter uveljavljati samoupravno nadzorno funkcijo delavcev in njihovih organov. Ne gre pa pozabiti tudi dolžnosti organov temeljnih in drugih organizacij pri sprotnem, popolnem in razumljivem obveščanju delavcev in vloge sindikata pri tem. Dejstvo pa je, da še tako aktivna vloga in politično delo sindikata ne bosta učinkovita, če bo sindikat pri teh svojih prizadevanjih ostal osamljen. Torej sindikat nima malo in ne lahkega dela. Vedno več ga je in še težje je. Delavci, predvsem tisti z nižjimi osebnimi dohodki pa od sindikata pričakujejo še veliko več. Predvsem tisto poglavitno (nekdanjo) funkcijo sindikata, to je pomoč pri premagovanju eksistenčnih težav {ozimnica, premog, denarna pomoč ipd.), za kar pa skoraj' vedno zmanjka denarja in časa. Predvsem denarja. V nobenem primeru pa ne zmanjka volje in energije. To lahko z gotovostjo trdim za mojega sogovornika, predsednika izvršnega od- bora konference sindikata DO AGIS Božidarja Varnico. — Boško, predsednik IG konfe- rence sindikata si v delovni orga- nizaciji Z'več kot 1700 zaposlenimi, kjer OD niso na zavidljivi ravni. Vse to pa najbrž zahteva še pose- bno angažiranje sindikata? ,,Res je. V delovni" organizaciji,* kjer so osebni dohodki na nizki ra- vni, delo sindikalne organizacije zahteva še posebno angažiranje. Več kot 1700 parov oči je uprtih v sindikat in pričakuje konkretne rešitve, takšne, ki bodo probleme tudi odpravile, ne pa na njih smo opozorile. Aktivnosti okrog reše- vanja problemov je veliko več kot v prejšnjih letih, razprave so pestrejše in boljše, pravih rezulta- tov pa Se vedno ni oziroma z njimi nismo zadovoljni. Vemo da mora obstajati način za boljše poslova- nje naše DO. Prizadevamo si ga najti in izvesti, vendar je to zelo kompleksna naloga in rezultati ne pridejo čez noč. Izvajamo program gospodarske stabilizacije, trudimo se narediti več, boljše in tudi dohodkovno bolj učinkovito, ven- dar, kot pravim, ne moremo se pohvaliti, da smo pri tem izrazito uspešni, kar se odraža na naših poslovnih rezultatih in nazadnje tudi pri osebnih dohodkih." — Življenjski standard delavcev iz dneva v dan pada. Dosegel je stopnjo, ko veliko delavcev z najnižjimi OD ne ve več kako na- prej? ,,Na žalost smo prišli že tako daleč. Realni življenjski standard se je zmanjšal za 30 odstotkov in prišli smo že do meje, ko lahko rezultate dosegamo z " zmanjševa- njem standarda. Smatram, da naj delavec, ki dela osem ur za strojem in je pri svojem delu vsaj povpre- čno uspešen, zasluži toliko, da bo s svojim OD lahko dostojno živel. Pri današnjem padcu oziroma pa- danju življenjskega standarda pa mu le-ta zagotavlja pokrivanje minimalnih življenjskh potreb, se pravi ravno toliko, da preživi in sestavi konec meseca s koncem. Posebno vprašanje pa je, kako motivirati delavca, da bo delal več in boljše, pri tem pa mu dati vsak mesec tanjšo kuverto. Drugo leto bo v njej res nekaj več dinarjev kot letos, vendar si bo lahko zanje kupil manj — morda res tisto, kar bo najnujnejše potreboval za preživljanje. Stanje se na tem področju mora obrniti na bolje." — Se ti zdi normalno, da se pogovarjamo o socialnih proble- mih zaposlenih ljudi. Kaj pa na- grajevanje po delu? ,,To ni in ne more biti normal- no. Socialni problemi zaposlenih ne bi smeli obstajati. Vsak delavec, tudi tisti, ki opravlja najnižje ovrednoteno delo, bi moral s svojim osebnim dohodkom brez težav zadovoljevati življenske potrebe. Nočemo sindikalnih niti nobenih drugih dodatkov, temveč le takšno obliko nagrajevanja, da bo delo delavca ovrednoteno in nagrajeno tako, da se bo s svojim osebnim dohodkom lahko vzdrže- val." — Kaj meniš o vlogi sindikata danes? ,,Med veliko problemi, ki jih rešuje sindikat, kaže enemu posve- titi nekoliko več pozornosti. Ne nameravam ga potencirati, ampak le opozoriti nanj. v proizvodnih delovnih organi- zacijah opažamo, da se v primer- javi z nami v posameznih delih združenega dela (banke, zunan- jetrgovinske DO, samoupravne interesne skupnosti in državna uprava) ustvarjajo zelo ugodni materialni pogoji za reševanje družbenega in individualnega stan- darda. Imajo veliko več možnosti za večji OD, sredstva za razširjeno reprodukcijo, izgradnjo stanovanj, pogoje za letovanje, rekreacijo itd. Te razlike so zelo velike. Mislim, da je večji problem v razporeditvi ekonomske moči kot pa v splošni ekonomski krizi, ki pa tudi že do- biva velike razsežnosti. Dominaci- jo finančnega kapitala, koncentri- ranega v bankah in podobnih institucijah, bi bilo potrebno nače- ti — postaviti na realnejša tla in omenjene razlike zmanjšati. Tako Široka in močna družbenopolitična organizacija kot je sindikat, bo morala pri tem odigrati odločilno vlogo." — Danes, v teh izjemno težt;ih pogojih gospodarjenja, se najbrž tudi sindikat mora vključevati v reševanje gospodarskih težav v DO. Kako vam to uspeva? ,,Tega vprašanja se je naša sindikalna organizacija lotila izjemno resno. V maju in juniju je bila '^elo aktualna tema ta- koimenovani ukrep razbremenitve gospodarstva. Predlagani ukrepi iz naslova zmanjšanja prispevnih stopenj iz dohodka, čistega dohodka in osebni dohodkov bi za našo delovno organizacijo predstavljali 2,748.500 din, predvi- deni ukrep zmanjšanje materialnih stroškov, ki pa bi ga morali izvesti sami znotraj DO, pa 20.233.500 din. Tako vidimo, da je pomoč širše družbe za razbremenitev gospodarstva minimalna v primer- javi z ukrepi, ki bi jih morali izve- sti sami. To pomeni, da bi lahko bolj govorili o samorazbremenitvi gospodarstva. Ukrepe za izboljšanje poslova- nja, kot so: zmanjšanje zalog, ra- cionalno koriščenje repromateri- alov in energije, boljša izraba delovnega časa, izboljšanje delovne discipline in odgovornosti, boljša kakovost dela in zmanjšanje režije izvajamo in zavedamo se, da še na tem področju obstajajo določene rezerve. Več bomo na tem področju naredili, boljši bodo naši rezultati in bliže bomo cilju. Zmanjševanje materialnih stroškov ob nenehni in veliki rasti cen repromaterialov in energije pa je vprašanje, na katerega je težko najti pravi odgovor." Če ugotovimo, da je danes sindikatu veliko težje kot je bilo denimo pred leti, kaj je potem ti- sto, kar najbolj otežuje delo sindi- kata? ,,V proizvodnih organizacijah združenega dela je to neustrezno vrednotenje dela,' slaba motiviranost delavcev in pomanj- kanje denarja za sklad skupne porabe. Pred leti so bili skladi skupne porabe polni in ni bilo pro- blema za soliden regres za letni dopust, rekreacijo, ugodnosti za letovanje oziroma izgradnjo počit- niških kapacitet, izlete, itd. Danes pa je v te namene nemogoče iz- dvojiti ustrezna sredstva. Motiviranje delavca, da bo delal več in boljše pri takšnem nagraje- vanju kot ga imamo, pa j^ spet posebno vprašanje." — Nesporno je, da je rešitev iz težav le v boljšem, kvalitetnejšem delu. Današnje nagrajevanje pa ne stimulira boljšega dela. ,,Ce dajemo poudarek kakovosti dela (kar je vsekakor prav) in prednost tehnološkemu razvoju, hkrati zagotav''amo tudi večjo produktivnost, ti pa produktivne- ga dela ne bomo ustrezno nagradi- li, tudi ne moremo nanj računati. Osnovni vir uspešnosti je motivi- ran delavec. Vsako delo moramo ustrezno ovrednotiti in nagraditi. Tudi v socializmu ima delo svojo vrednost." — Današnja gospodarska situacija zahteva veliko inovator- skih prizadevanj. Ljudje imajo najbrž veliko svežih idej. Ali inovatorstvo v Agisu živi kot bi lahko pričakovali? ,,Inovatorstvo je izredno pomemben faktor v procesu proizvodnje. Agis je na tem področju med boljšimi DO v obči- ni. V letošnjem letu (do konca novembra) je bilo prijavljenih 60 inventivnih predlogov kar znaša 3,5 predloga na 100 zaposlenih. Gospodarska korist osvojenih predlogov samo v letošnjem letu znaša 4,664.500 din. Na tem neizčrpnem področju se da še veli- ko narediti. Prisotni so tudi elementi, ki otežujejo večji in hitrejši razvoj inovatorstva. Postopki mnogokrat trajajo predolgo, prisotna pa je tudi nevoščljivost "in včasih celo nemar- no zaviranje osvojitve posameznih predlogov. Temu se moramo še odločneje postaviti po robu in na- rediti vse, da bčmo na tem področju še uspešnejši. Novosprejeti samoupravni sporazum o množični inventivni dejavnosti je sestavni del samoupravnih odnosov in dobrega gospodarjenja. Zajema in razčlenjuje opredelitev inventivnih predlogov (ali so to koristni predlogi, tehnične izboljšave, izumi itd.) kateri so organi in strokovne službe, ki obravnavajo inventivne predloge, postopek za prijavljanje, obnavljanje in spreje- manje predlogov, osnova za iz- račun ali oceno povečanja dohod- ka — koristi, ugotovitev višine nagrade, trajanje in varstvo pravic in druga pomembna vprašanja te- ga področja. Takšen pristop spodbuja, organizira in usposablja delavce za iznajditeljstvo, uuMivaiijc 111 uvajanje novin reši- tev določenega tehničnega ali or- ganizacijskega problema in ra- cionalnejšo uporabo delovnih in tehničnih sredstev. S tem zagota- vljamo pomemben delež pri dviga- nju produktivnosti in ustvarjanju dohodka TOZD. Torej tu so naše velike rezerve, najti je potrebno le ustrezen pristop in način, sa jih bomo lahko tudi maksimalno izkoristili." — Je rešitev za družbenopoliti- čno neaktivnost v organizaciji več sestankov, seminarjev in drugih oblik izpopolnjevanja? Kaj meniš denimo o sestanku, kjer nekaj sto ljudi nekaj ur razpravlja, da je treba več delati? ,,Menim, da je vse preveč sestankvanja in premalo učinkovi- te akcije za realizacijo dogovorje- nega in potrjenega na teh sestan- kih. Sestanek mora biti kratek do- govor za učinkovito akcijo. Prešli smo v prakso, da že skoraj več sestanku jemo kot pa delamg, torej naši delovni uspehi niso ekvivalen- tni obsegu in traj.anju sestankov. Res je, da tudi brez sestankov ne gre. Po rangu nadrejeni organiza- cijski krogi se morajo večkrat sestati s podrejenimi in jim dati napotke za delo, ker imamo na žalost na ključnih položajih dokaj slabo usposobljene ljudi. To pa je med drugim tudi problem kadro- vanja. Temu vprašanju posveča sindikat vse več pozornosti." — Kako v Agisu do leta 1990 in dalje? ,,Da delovna organizacija Agis v zadnjih letih ne dosega načrtova- nih rezultatov, je že vsem dokaj dobro poznano. Na te ugotovitve smo reagirali tako, da želimo preko razvojno programske usme- ritve priti do željenih rezultatov. Razvojno programska usmeritev je dokument, ki bi nas naj usmerjal v naslednjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. V prvi vrsti je potrebno narediti grupacije perspektivne in neperspektivne proizvodnje. Sle- dnjo je potrebno postopoma opuščati in jo nadomestiti z novo, predvsem tisto, ki je plod naše razvojne službe. Potrebno je ugotoviti tehnološko in samoupra- vno organiziranost in ugotoviti najprimernejše proizvodne progra- me, ki bodo v bodoče delovni or- ganizaciji Agis zagotavljali najoptimalnejšo dohodkovno učinkovitost, večjo izvozno usmerjenost ob boljšem izkorišča- nju obstoječih proizvodnih kapaci- tet in ne prevelikih vlaganjih. Po dosedanjem preučevanju, razpra- vah, analizi proizvodnih progra- mov in razmišlnjanja v smeri' razvijanja novih proizvodov in programov, pri čemer je bilo zamišljeno pridobiti takšne programe, ki bi naj razrešili dose- danje težjave, bo nujno moralo pri- ti tudi do spremembe makro orga- niziranosti naše delovne organiza- cije." — Kako gresta skupaj delo na delovnem mestu in funkcija pred- sednika sindikata DO AGIS? ,,Dostikrat zelo težko. Oboje zahteva celega človeka. V delovnih organizacijah, kjer je funkcija predsednika sindikata DO profesionalna, je to verjetno neko- liko drugače. Delo na delovnem mestu zaradi angažiranja v družbenopolitičnem življenju ne bi smelo trpeti. Imam srečo, da lahko administrativni del svojega dela po potrebi opravim doma v popol- danskem času. Vse se da uskladiti. Ob dobri volji in ob pričakovanju boljšega jutri ni nič pretežko." M. Menoni Božidar Va-nica Vse manj je takih, ki si lahko oskrbo plačajo sami ^ V skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj ugo- tavljajo, da je v občini zaradi padca vrednosti pokoj- nin vse manj takšnih občanov, ki si"lahko sami pla- čujejo oskrbo v domu upokojencev, oziroma da so sredstva od samoplačnikov realizirali le i 60.odstotki. Vzrok je v tem, da so zmogljivosti doma povsem za- sedene in da bi lahko ta hip sprejeli kar 40 novih oskrbovancev, to pa jim onemogoča sprejem taki^^ zlasti ostarelih kmetov, ki bi si lahko iz prodaje zcni- v Tudi denarne pomoči — kot edini vir za preživlja- nje, so v porastu, saj jih imamo že prek 140, od 1. oktobra dalje pa'upravičenci dobivajo 8000 dinarjev mesečno. Kot dopolnilni vir pa tako pomoč prejema okrog 450 občanov s povprečnim zneskom 3074 di- narjev mesečno. Veliko nad pričakovanji so tudi stroški za oskrbo v posebnih socialnih in vzgojnih za- vodih v katerih imamo 63 naših občanov. .. .— - ' — ODGOVOREN ZA KONTINUITETO SINDIKALNEGA DELOVANJA ' Po dolgih pripravah je bil v sredo, 19. decembra ustanovljen aktiv sindikalnih aktivistov pri občin- skem svetu Zveze sindikatov Ptuj. Podobni aktivi de- lajo tudi že pri drugih občinskih svetih in pa pri repu- bliškem svetu ZSS, in to uspešno. V občini je 113 sindikalnih aktivistov, od tega jih je 50 pripravljeno nadaljevati delo tudi pri aktivu. Le-ti so tudi vrnili izpolnjeno popisnico. Osnovni na- men delovanja aktiva pa je nadaljevanje v sodobne tokove sindikalnega gibanja, predvsem pa nadaljeva- njj^^indikidnejradicije in pa trac|icije_ delavskega gi- banjar * " Sploh pa se na upokojene sindikalne aktiviste po- gosto pozablja. Svojo revolucionarnost najpogosteje uporabljajo pri delu krajevne skupnosti. Na ustanovni sljI so sprejeii p^^slovnik piavila o orgaMziranosti ter izvolili svet in nadzc odbor aktiva. f ' ' -.....- ~ ' ' r : * ^(T::. TEDNIK - 27. december 1984 SESTAVKI IN KOMENTARJI 26. okiubre jc biki v Juršincih srečanje slovenskih pesnikov in pisateljev v spomin Aniona in Marka slodnjaka. Na srečanju je uvodni esej prebral Taras Kermauner. Besedilo jc odstopil za prvo objavo Tedniku. „Hotelje drugo razumeti in razumel je" v Antonu Slodnjaku sta tičali dve naravi: zanesenjaSka in stvarna. Zadnje poldrugo desetletje življenja pa se je v njem razkrila Se tretja: spravna. Poslal je eden tistih, danes tako redkih starcev, ki ni več vsiljeval drugim svoje- ga stališča, vizije, ideologije, moralke. Hotel je drugo razumeti, in razumel je. Odpuščal je. Dosegel je modrost, ki je bila obenem milost. S takšnim Slodnjakom'sem se tudi osebno srečal; podala sva si roke. V mladosti je veljal Slodnjak za viharnika. Iz tega obdobja ga karakteriziraia predvsem dve stvaritvi: njegova prva Slovenska literarna zgodovina in njegov prvi roman, zgodba o Pre- šernu, Neiztrohnjeno srce. Literarna zgodovina je bila svojevrstno pohujšanje. Kot da jo je pi- sal pesnik, fanatik, neznansko zaljubljen v slo- venstvo, pravi minnesanger domovine in njene kulture, a strog v posameznih sodbah o sloven- skih književnikih, nekonvencionalen, neobiča- jen. Knjiga ga ni priporočala za utečeno, previdno, na vse strani zavarovano univerzitet- no kariero. Preveč je bilo v nji strasti, osebne zavzetosti, navdušenja in odklanjanja. Avtor ni mogel pustili predmeta na miru; vsako sodbo je izrekel iz srca, zavezanosti, opredelitve. Malo je bilo v slovenski kuhuri mož tako goreče ljubezni, ki kljub hudim življenjskim stiskam in udarcem ni poznala obrata v obup, kot je bila Slodnjakova ljubezen do naroda; te svoje usodne zapisanosti slovenstvu se je tudi zavedal, o svoji in o nujni ljubezni do naroda je tudi pisal. Moj rod in moja skupina, ki se je tik po vojni oblikovala kot prva kritika medvojne, enobejevske zanesenosti, s takšnim Slodnjakom ni našla skupnega jezika. Slodnjak je gojil — za našo skeptično držo, ki se je posvečala pred- vsem kritiki in avtokritiki — preveč popolno navdušenje: svet je gledal — za nas — preveč v rožnatih barvah. Trdili smo, da mu je premalo do — idejnega — diferenciranja in — socialne- ga — stratificiranja slovenske družbe; da vidi v nji premalo moderno pluralizirano in protislov- no družbo in preveč narod, nacijo, homogenizi- rano celoto-enotnost. Mi smo predvsem spodbijali, on je predvsem — tudi s svojim veli- kanskim, skoraj nedosegljivim znanjem — utrjeval. To nesoglasje med nami ni bilo nazad- nje nič nenavadnega; šlo je za običajni, stalni spor med dvema generacijama, med nastopajo- čo, ki se uveljavlja s kritiko prejšnjih, in starej- šo, zmagovito, ki vidi v svoji — nacionalni — zmagi smisel življenja. Naš — in moj — odnos do Slodnjaka se je prvič spremenil po letu 1959, po tem, ko je bila v javnosti izvršena nad njim bedna haranga, sorodna malovrednemu ideološko bojnemu du- hu tistih časov. Čeprav tudi udarec, ki je zadel nas, ni bil lahek, je bil vendar nekako umljiv; bili smo ostri kritiki, nekakšni opozicionalci. Slodnjaku pa tega ni bilo mogoče očitati. Naro- be. Oblast je podpiral, le da je zaradi močnega nacionalnega čustva omalovaževal razredni pri- stop k slovenskemu življenju in kulturi; zamenjeval ga je s poudarjeno nacionalnim, to pa je vsebovalo vse, kar je slovenskega, tudi ideološko različno — razen morda tistih smeri, ki so se mu zdele preveč osebno subjektivistične in nihilistične; tega obojega ni maral, ker je razkrajalo objektivni status in subjekt naroda, njegov zgodovinski smisel. Zato sta ga javni na- pad in sledeča odslovitev iz službe, bil je profe- sor na ljubljanski filozofski fakulteti, hudo zadela. V enotni veri ga ni mogel omajati večkratni medvojni zapor; dogodek leta 1959 pa mu je prvič načel tla pod nogami. Vendar je bil Slodnjak človek izjemne vital- nosti, trdoživ, nepopustljiv, zagrizen, verujoč v človekov in slovenski smisel. Nepričakovano in krivično psevdopolitično nasilje nad njim je njegovi osebnosti le koristilo, saj ga je streznilo, mu odstranilo preveliko navdušenost nad idealizirano realiteto, njegovo nagnjenje do slovenstva pa le poglobilo. Svojo nerazredno, nacionalno in krščansko-humanistično držo razumevanja za vse, za različno, svoje nagnje- nje do pomiritve je lahko šele zdaj razvil. V svoji nemško pisani slovenski literarni zgodovi- ni — postal je eden prvih povojnih slovenskih intelektualnih zdomcev, profesor na univerzi v Frankfurtu — je upošteval Balantiča z enako pozornostjo kot partizanske pesnike; to dejanje je bilo simbolično. V tem času je pri Slovenski Matici izdajal najbolj podrobno, po podatkih, intelektualnih analizah in vrednostnih sodbah najbolj zaneslji- vo slovensko literarno zgodovino; v pravilnost pravkar izrečene sodbe sem se imel priložnost večkrat prepričati. Ni le pisal o realizmu, o dru- gi polovici 19. stoletja; tudi njegova metoda je bila realistična, stvarna, znanstveniška. Tako je — izjemno uspešno — izživljal drugo plat svoje narave. V oceni dejstev je bil zmerom razumen in stvaren. Slodnjakova pomembna moč je bila ravno v tem, da je znal združevati ljubezen in realizem, zanos in znanje, strast in pamet. Rav- no zato je bil kompletna človeška osebnost. Znal pa je vsako teh svojih plati izraziti tudi posebej. Kakor je bil roman Neiztrohnjeno srce v nemajhni meri ekspresionistično delo, polno čustveno-strastnega subjektivizma, zoper katerega se je kasneje boril, ker se je zavedal, da mu ne sme popustiti, tako je napisal drugi roman, zgodbo o Levstiku, Pogine naj pes, v povsem drugačnem slogu, v deskriptivnem realizmu, ki je glede na baladno in lirsko zgo- ščenost prvega romana deloval morda celo nekoliko prezunanje, kot so mu očitali, pre- zvlečeno, preobjektivistično. Bil je pač pisan v duhu objektivizma druge polovice 30. let. Ven- dar sta oba romana naravnana k istemu cilju: vsak s svojo metodo oblikujeta sodobno zavest o slovenstvu, o slovenskem izročilu, o tistih človeških likih, na katerih temelji slovenska prihodnost. V začetku 70. let je Slodnjaka usoda postavi- la pred najhujšo preizkušnjo. Bil ji je kos. Globoko pretresen, a nezlomljen, je vstopil v novo, v zadnje, v najplemenitejše obdobje svojega življenja. Tragična smrt starejšega sina in njen značaj sta ga odpela novi skušnji, novi drži. Tudi zdaj ni šlo za obup; vendar pa se je po drži brezrezervnega optimizma in drži znan- stveniškega objektivizma izoblikovala v Antonu Slodnjaku drža, recimo temu krščanske tragike, tragizma s sklepom usmiljenja. Svet se mu ni več delil v polovico pravih in polovico sovražni- kov, domačih in tujcev, dobrih in zgrešenih. Zdaj je razumel svet v njegovi temeljni raznoli- kosti, v usmiljenju do človekove reve in zmote. Odprl se mu je posluh za smrt, ne več predvsem za vitalnost. Vendar ta smrt ni pomenila konca, nesmisla, zla, obupa. Človek je ne le biološko umrljiv; njegova bit je zapisana smrti. Vendar ta smrt ni dokončna. Človeška ljubezen, kultu- ra, solidarnost, spomin-izročilo, ki je socialno in nacionalno obenem — ji onemogoči popolno zmagoslavje. V človeku je etično-ljubezenska moč, da vzdrži v tem merjenju sil s smrtjo. Morda šele strahotna dokončnost smrti omogo- či človeku, da navzlic njenemu nesmislu in nedoumni grozljivosti zaživi moder, ponižen, z mero, dober, skromen, vedoč za svoje meje, a obenem nepopustljiv, kar se tiče zvestobe svoji izbiri, svoji ljubezni, svojemu upanju, svoji odločitvi in daru za porajanje, za ustvarjanje, za dobra dela, za spoštovanje drugega kot drugega, za solidarnost z njim. — Naj dodam: smrt je bila nazadnje z njim vendar prizaneslji- va; ni doživel tragične smrti svojega drugega si- na. A tudi ob tej in vsaki drugi smrti velja SlodnjakoVo dragoceno navodilo: sprejmimo jo kot voljo usode, te ne moremo premakniti, a odgovorimo nanjo še z večjo ljubeznijo do vse- ga živega, do bližnjega. Čudovita podoba, do katere je desetletje pred smrtjo dozorel Anton Slodnjak, je oblikovana v njegovem tretjem romanu, v zgodbi življenja Ivana Cankarja, v Tujcu. To je pristanek na spravo v življenju in smrti; vendar moramo spravo ostro razločevati od korupcije, od pristajanja na zlo zaradi koristi ali malobrižno- sti. Tragična sprava ali sprava po udejanjeni tragediji je usmiljenje z vsem trpečim člove- škim, ne pa odobravanje človekovih slepih, omejenih, samoljubnih dejanj. Sprava je posledica materinstva; je morda drugo ime za materinsko ljubezen, ki je namenjena vsem otrokom, ne le uspešnim in materi simpatičnim. Materinstvo pa je spet drugo ime za ustvarja- nje: za dajanje drugemu ne glede na to, koliko dajajoči prejme za svoj dar nagrade ali nado- mestila. Roman Tujec me je prevzel kot malokatera slovenska umetnina; stavljam ga v slovenski vrh. Takoj po tem, ko je izšel, sem napisal o njem občudujoč esej; a ker sta bila tako Slodnjakovo kot še posebej moje delo v sloven- ski kulturi tista leta precej omalovaževani in je bila pojava Tujca v letih, ko se je praznovalo ,,našega", to je enostransko pristriženega Can- karja, očitno nezaželena, sem svoj esej prebral v Trstu kot predavanje. Čeprav je bilo v prejšnjih letih med nama s Slodnjakom nekaj polemičnih prask, ni to motilo ne njega ne mene. Ko sem ga povabil, da ga z ženo z avtom odpeljeva v Trst na predavanje, je takoj pristal. Vožnja tja in nazaj s Slodnjakom je bila zame doživetje. V pogovoru, ki je tekel sproščeno in tem- peramentno, sem šele dodobra razumel, kaj je vse življenje mislil z besedo domovina. Bila mu je mati, načelo in dejavnost porajanja, ust- varjanja, solidarnosti, varovanja šibkih, občest- vo ljubečih. Vse to pa je bilo v temelju Slodnja- kovega življenjskega- nazora. Med vožnjo je obujal različne spomine; pretreslo me je, ko mi je izrekel sodbo o meni samem, kakršnega me je doživel več kot četrt stoletja prej. Bilo je poleti leta 1951 v počitniškem domu univerze na Mežaklji. Slodnjak s svojo veliko družino, hčerkami, sinovoma. Moja mati, običajno oče in midva z bratom. Srečevali smo se v jedilnici, pri mizi. In Slodnjakova sodba o meni, v kateri je izrazil osnovno merilo svojega življenja: ne more biti slab fant, me je označil, ker ima tako lep odnos do svoje matere. V avtu sem mu sku- šal pojasniti, da ta moj odnos nikakor ni in ni bil tako lep; vendar mi ni pustil do besede. Zaradi takšnega mojega odnosa do matere, ta- ko mi je dejal, je sprejel skoraj tri desetletja kasneje moje vabilo za pot v Trst. Priznal mi je, da sem zaradi svoje ljubezni — v prenesenem in simboličnem pomenu — vreden tudi slovenstva. Na moji poti od enostransko kritičnega do ljubezenskega, čeprav še zmerom avtokritičnega slovenstva mi je bila ta Slodnjakova sodba pomembna spodbuda. Sama ne bi zadoščala, z drugimi vred pa je tvorila tisto, kar nas danes polagoma spet dela za občestvo, ki se brani pred — moralnim, socialnim, človeškim — raz- padom. Šele v zadnjem času sem globlje razu- mel Slodnjakovo življenjsko poslanico: da je poleg ljubezni do drugega in do naroda smisel- no tudi oznanjanje te ljubezni: vzgoja k nji; brez te vzgoje — izročila, drže — zapademo v nevednost, v siromaštvo, v rebarbarizacijo in v lumpensocializem, ki je karikaturalni spačeni odsev slovenskih sanj in dejanj. Nekaj let je, kar smo Slovenci odkrili Kocbe- ka in njegov neznanski pomen za prihodnje slovenstvo. Anton Slodnjak se uvršča Kocbeku ob bok, na častno mesto. Oba velika Slovenca sta bila v marsičem somišljenika in po svoje prijatelja; a tudi bližnja — slovenjegoriška — rojaka, živeča v isti generaciji, prenašajoča isto usodo in odzivajoča se nanjo na soroden način. Zato je prav, da ju omenjam(o) skupaj; vem(o) pa, da bo v njuni skupini prej ko prej še vr- sta drugih, podobno zaslužnih, čvrstih in člo- večansko dobrih Slovencev. Danes dela zgodo- vina zanje; pravično jim vrača, kar so storili za- njo, četudi niso terjali povračila. V tej skupini in na slovenskem — ne le kulturnem — nebu bo postava Antona Slodnjaka čedalje mogočnejša. V tem času pomanjkljivih in odsotnih vzorov je Slodnjak čist in vzoren. Pm BABia NE2KI MBniDOVI i ' ■ • Prijateljstva, ki jih čas ni zabrisal... Neiko Medvedovo sem obiskala doma v Kajuhovi ulici 20. Nisva se dolgo iskali, te en telefonski klic je bil potreben, da sva našli skupni jezik. Dolgo sva se pogovarjali in če bi ielela vse zapisati, bi bil to kar zajeten kup papirja. O tem, da bi svoje delo in iivljenje vsaj delno pribliiala tudi dru- gim, ie dolgo sama razmišlja. Sredi takih razmišljanj pa smo jo mi zmotili. ,,Saj ni moglo biti drugače," glasno razmišlja. Za poklic babice jo je v hipu navdušila mamina pri- jateljica, ki je bila babica na Ptuj- ski gori. Dve leti je bila v babiški šoli v Ljubljani, pozneje pa je opravila še dokvalifikacijo za srednjo medi- cinsko sestro. Prva služba — Zavrč. Na eni strani mlada babica, polna entuzi- jazma, na drugi strani prostrana haloška pobočja z veliko življenj-' skega soka, neznanimi ljudmi, ki jo, kot je bilo pričakovati, niso ta- koj ,,vzeli" za svojo. Potem, ko so se jim življenjske poti prepletle, je bilo veliko lažje. Sklenila je veliko prijateljstev, ki so živa še danes. Prišla je leta 1951 — prvega avgusta. Prvi porod je bil kmalu — že 10. avgusta. Prvi porod — de- ček, ki ji je kot sama pravi, prinesel veliko sreče. Kot da bi hotela ,,od- riniti" vražo, potrka po mizi ter re- če, da je imela srečo pri porodih. V petih letih je ,,imela" 240 porodov. Med haloškimi griči ni bilo dolo- čenega delovnika; tudi ne nadur. Rekord je bil 290 ur na mesec. Lju- dem je bila vedno na razpolago, saj jo je tudi njeno delo pripeljalo v družino; postala je njen član . . . ,,Z nosečnicami sem navezala sti- ke že pred porodom, da sem vede- la, kdaj bo porod. Ljudem sem vedno povedala, kje sem, kje me lahko dobijo. Na porod sem jih skušala pripraviti v najboljši meri. Kako tudi ne! Prišla sem iz šole, imela veliko znanja, volje in spod- bude. Novitete iz šole sem skušala kar najbolje oplemenititi. Dojenčkova oprema je bila silno skromna. Babice smo dobile naka- zilo — paket, v katerem je bilo pet do deset plenic, da sem lahko dojenčka povila Pomagala sem si tudi z Rdečim križem, kjer je bilo moč dobiti stare pleničke. Mnogokrat nisem imela za do- jenčka nobene opreme; v hiši, kjer je bila porodnica, so mi dali staro icrilo; včasih tudi žaklovino; o beli rjuhi, ki bi jo potrebovala pri poro- du, pa v začetku ni bilo misliti. Sele pozneje sem tudi to dosegla; v za- četku pa sem jo vedno sama prine- sla. V tem času sem seveda tudi zače- la nosečnicam govoriti o prednostih zdrave prehrane; pogovarjale pa smo se tudi o preventivi — o zaščiti pred nosečnostjo. Za ta območja so v tem obdobju značilni številni po- rodi. Poznala sem družino, pri ka- teri je bilo štirinajst porodov. Skušala sem jim približati tudi škodljive posledice prekomernega uživanja alkohola. V družinah, kjer je kraljeval alkoholizem, so pili vsi: od otrok do staršev. Pogo- sto so se otroci z alkoholom srečali že zjutraj — dobili so ga namesto zjjtrka. Poskušala sem s pogovori doma doseči, da so alkohol zamenjali z zajtrkom. V mnogih primerih so alkohol dajali tudi dojenčkom češ, da alkohol dojenčka umiri. Mamice so v tistih časih dalj časa dojile. Ko pa so nehale dojiti, sem jim pomagala z unrinim mlekom v prahu ter jim ob tem tudi pokazala način priprave le-tega. Včasih je bilo potrebno precej prepričevanja, da so ga pričele uporabljati. Čeprav sem imela že ,,dovoljen" vstop v hišo, so se mnoga vrata po- novno zapirala, ko sem skupaj z ljudmi s krajevnega urada skušala pomagati pri reševanju socialnih problemov. Ljudje in predeli, ki sem jih ,,po- krivala" so bi|i brez ambulante. Ze leta 1952 sem se začela boriti zanjo, želela sem, da bi kraj dobil posve- tovalnico za nosečnice, posvetoval- nico za dojenčke — že leta 1953 je bil uspeh — ambulanta je pričela delati dvakrat tedensko. Težko pa je bilo nosečnico ,.pripeljati" v ambulanto, pogosto so se izgovar- jale, da nimajo časa; največkrat pa niso imele kaj obleči in so se zato zdravnika sramovale. V začetku tudi niso rade prihajale z dojenčki. Kljub vsemu, so se stvari začele spreminjati. Obiski so bili pogostejši, ko so spoznale, da jih hočemo pomagati. Dobile so pre- potrebne vitamine za otroke, saj so bili ti pogosto podhranjeni. Rahitis je bil pogost. Pozneje sem delala v Markovcih, vendar so takrat večinoma ženske že rojevale v bolnišnici. Leta 1960 in nadaljnja sem ,,imela" le še po en porod. Takrat se je moje delo omejilo le na obiske nosečnic, pri- pravo na porod, obisk po porodu. Tesno sem sodelovala z bolnišnico in se zanimala za otročnice. Obi- skala sem jih že drugi dan po po- rodu, takrat so me tudi najbolj po- trebovale," je zakliučila. Tretja postaja babiške službe je bil Ptuj in okolica in to vse dotlej — dokler ni šla v šolski dispanzer. Prvega januarja 1985 bo natanko leto dni odkar je upokojena. Spomini na mamice in otroke so še živi, srečanja jih še krepijo. Pri- jateljstva — stkana na začetku delovne poti — pa čas ni zabrisal — taka pa tudi plemenitijo življenje! Srečno, babica Nežka! MG Nežka Medved 6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 27. december 1964 - TEDNIK KAJ VEŠ O ALKOHOUZIVlU 5. nadaljevanje lu končc KonCujemo z naSim „KV1ŽUM ZA BRALCb". VpraSanja in odgo> vore smo dobili pri RKS. Vsakega vaSega vpraSanja bomo veseli in odgo- v(n1U bomo nanje v tej rubriki. Sam si samo z znanjem iz sodobne alkohologije lahko pomagamo pri tej težki bolezni, ki ji pravimo alkoholizem. VRAŠANJA DS ODGOVORI: 1. KOGA IMENUJEMO ABSTINENT IN KAJ POMENI AB- STINENCA? Abstinent je tisti, ki alkohola nikoli ne pije, abstinenca je popolna vzdržanost od alkohola. 2. V AVSTRALIJI ŽIVIJO SE ZADNJI OSTANKI NEKEGA PLEMENA, KI JE OBSTAJALO DOLGO ZGODOVINSKO OBDOBJE (40.000 LET). PO ZASLUGI BELEGA ČLOVEKA, KI JE MEDNJE PRINESEL ALKOHOL, JE PLEME RAZPADLO. KOLIKO CASA JE PLEME OBSTAJALO PRED NASELITVIJO BELEGA ČLOVEKA V AVSTRALIJI IN ZAKAJ JE ZACELO PROPADATI? Pleme je obstajalo, se razvijalo in kljubovalo neštetim naravnim ka- tastrofam in boleznini okoli 40,000 let. Pred 150 leti so belci mednje prinesli alkohol. Zdaj so tam le Se os ostanki prostitucije in kriminala. 3. KATERE SO NAJPOGOSTEJŠE TELESNE OKVARE ZARADI PREKOMERNEGA PITJA? Okvare največ zajemajo jetra (alkoholiki pogosto umirajo za cirozo jeter) želodec, trebuSno slinavko. Črevesje, spolne organe, srce, možgane, yidni živec, prizadeto je spletno zdravstveno stanje. Alkoholik hitreje sta- ri in umre 20 let prej kot drugi. Vse bolezni se pri njem težje in dalj časa pravijo. 4. KATERE SO NAJPOGOSTEJŠE DUSEVNE BOLEZNI, KI JIH POVZROČA PREKOMERNO KRONIČNO PITJE ALKOHOLA? Trajno uživanje alkohola ne uničuje samo telesnega zdravja, temveč uničuje tudi duSevne funkcije človeka. Najpogostejši zapleti alkoholizma so: q>ilepsija (božjast), delirium tremens (alkoholni bledež), patološka ljubosumnost, demoica (bebavost). 5. KAKSNA JE ZAKONITOST RAZVOJA ALKOHOLIZMA PRI 20-LETNIKU? V primerjavi s 15-letnikom se razvija odvisnost od alkohola pri 20- letniku približno 5 let. Odvisen postane torej s 25 leti. Tudi zanj je pomembno, katero vrsto pijače uživa, koliko in kako^i v tem obdobju. Med razvojem odvisnosti spreminja svoje vedenje. 6. ALI JE STOPNJA (PROMIL) ALKOHOLA V KRVI ODVISNA SAMO OD KOLIČINE ZAVZiTEGA A4j:OHOLA? Stopnja (promil) alkohola v krvi je odvisna od količine zavžit^a alkohola, od koncentracije alkoholne pijače (žgane pijače imajo močnejšo koncentracijo od vin). Ce popijemo v naglici večjo količino pijače, bo koncentracija alkohola v krvi večja. Večja bo tudi, če popijemo na tešče in manjša, če bo po izdatnih obrokih rane. 7. KAJ POMENI 1 PROMIL ALKOHOLA V KRVI, KOLIKSNA KONCENTRACIJA JE ŽE SMRTNO NEVARNA? 1 promil alkohola v krvi pomeni, da je na 1000 kapelj krvi 1 kaplja alkohola. Smrtna doza v krvi je 5 PROMILOV. 8. KOLIKO NA DUSEK POPITEGA KONJAKA POVZROCi SMRT? Smrtna zastrupitev nastopi, če srednje močan človek popije na dušek 3/4 litra konjaka. 9. ALI JE ALKOHOLIZEM OZDRAVLJIVA BOLEZEN? Stoletja je veljalo pravilo, da se pijanec spreobrne, ko se v jamo zvr- ne. V zadnjih 20 letih pa je alkohologija razvila znanstveno metodo zdravljenja ikoholikov. Običajno se bolezni zdravijo z zdravili, tu pa je nasprotno. Alkoholizem je bolezen, ki se zdravi po princpu ljudi z ljudmi. To je takoimenovano skupinsko zdravljenje, v katerega se vključuje tudi alkoholikova družina in njihova delovna organizacija. Alkoholik mora ne samo abstinirati, ampak začeti živeti ustvarjalno in bistveno spremeniti način življenja, pa ne samo on, temveč tudi njegova žena. 10. ALI SE ALKOHOLIZEM ZDRAVI V BOLNIŠNICI? Alkoholizem se ne zdravi na bolniški postelji, čeprav ga včasih zdra- vimo tudi hospitalno (bolnišnično). Najbolj pogosta oblika je takoimeno- vano dispanzersko zdravljenje. To pomeni, da mora alkoholik s svojo druSno obiskovati vsak teden skupino, ki jo vodi zdravnik terapevt, obenem pa hodi redno v službo in živi v domačem okdju. Med obiskova- njem skupine in kluba pa morata zakonca izpolnjevati program zdravlje- nja, ki vodi oba k spremembi načina življenja. Dr. Zlata Ivetič Podelili rdečo vrtnico Pri občinskem odboru sindika- ta delavcev v trgovini občine Ptuj so zadnjo sejo v tem letu nameni- li pregledu aktivnosti pri spreje- manju samoupravnih sporazu- mov o delitvi po delu in rezulta- tik dela; ob tem ca so oodčlili tudi priznanje — rdečo vrtnico — najboljšim trgovinam, izbranim na podlagi ankete. Priznanje sta podelila Knstma Mtolič. predsednica občinskega odbora sindikata delavcev trgo- vme m Franc \reže, sekrefar občinskega sveta. Rdečo vrtnico so prejele naslednje trgovine: tekstilna hiša Emone Merkur, Mip-ova trgovina Koloniale ter Oprema hmone — Merkur in Mip-ova železnina ob Pravi. Izbira naiboliše itftpvine bo Dostala tradicionalna akcija. Pn- hodnja izbira pa tx) potekala prek svetov potrošnikov, ki pri letošnji akciji niso sodelovali. Nasploh pa pri odboru niso zadovoljni z c^zivom potrošni- kov na anketo, prejeli so le nekaj nad 160 izpolnjenih anket. MG S podelitve rdeče vrtnice V NEDEUO ZA SAMOPRISPEVEK Prihodnjo nedeljo, 6. januarja, se bodo krajam krajevne skupnosti Stoperce odločali za uvedbo krajevnega samoprispevka do konca leta 1985 in za naslednje srednjeročno obdobje 1986—1990. Z zbranim denarjem nameravajo v tej haloški krajevni skupnosti sofinancirati vzdrževanje krajevnih cest. dokončati dom krajanov, ki so ga zgradili z lastnim denarjem in s prostovoljnim delom, dokončati mrliško vežico, modernizirati del lokalnih cest (Grdina in Kupčinji vrh), sofinancirati delo družbenopolitičnih organizacij, društev, civilne in narodne zaščite ter splošne ljudske obrambe. V sklepu o razpisu referenduma je zapisano, da bodo delavci prispevali 1.5 odstotka od neto osebnega dohodka, prav toliko pa tudi obrtniki in upokojenci. Kmetje bodo prispevali 5 odstotkov od novega katastrskega dohodka, zaposleni v tujini pa 4000 dinarjev letno. Glasovalno mesto bo za vsa naselja — Stoperce, Grdino, Kupčinji vrh. Zgornjo Svečo in Dol — v domu krajanov v Stopercah, odprto pa bo od 7. do 14. ure. Glede na razprave na zboru krajanov v Stopercah menijo, da bo referendum uspel, saj .se krajani zavedajo, da bodo lahko načrtovane naloge uresničili le tako, da bodo sredstvom interesnih skupnosti dodali še svoj delež. KI r\ Ob dnevu JLA na Poienšaku V krajevni skupnosti Polenšak so v soboto popoldne zelo svečano prosla- vili Dan JLA. O nastanku, razvoju in nalogah JLA je govoril starešina Sta- nislav Omerzu. Kulturni program so izvajali učenci osnovne šolek člani ZSMS in mešani pevski zbor Polenšak ter ansambel vojašnice »Dušan Kve- der-Tomaž« Ptuj. Podelili so priznanja pripadnikom civilne zaščite, ki so končali 80-urni tečaj prve medicinske pomoči. Dolgoletnemu družbenopo- litičnemu delavcu Ivanu KELHARJU so podelili knjižno priznaitje za po- sebne in izredne uspehe dosežene pri razvoju in krepitvi civilne zaščite ter uveljavljanja vrednot narodnoosvo- bodilne vojne v krajevni skupnosti Polenšak. Predvajali so tudi film o lanskoletni vaji JLA »Enotnost '83«. Dvorana gasilskega doma je bila polno zasedena od najmlajših do najstarej- .ših. Proslava, ki jo je organiziral kra- jevni štab za civilno zaščito, je bila skrbno pripravljena in človek se zares lahko počuti zelo zadovoljnega, ko v Slovenskih goricah doživi tako lep večer, posvečen Dnevu naše JLA. FB Imenovan novi svet staršev Kar dobra polovica delegatov iz posameznih vzgojnovarstvenih enot se je zbrala pretekli četrtek v novih upravnih prostorih ptujske Vzgojnovarstvene organizacije na prvem sestanku sveta staršev, na ka- terem so za predsednico sveta izvolili Jožico Brodnja- kovo, Marjana Snebergerja in Dušana Kolariča pa v svet VVO v širši sestavi. Predstavnice zavoda so obširno spregovorile o stanju in delu v VVO, podrobno pa predstavile tudi delovni načrt za šolsko leto 1984/85 z vsemi aktivno- stmi, ki tečejo v okviru vrtca. Tako smo med drugim slišali, da bodo 8. maj proglasili za dan vrtca. To je datum, ko smo leta 1^5 začeli prvič govoriti o vrtcih v svobodni Jugoslaviji. Na to slovesnost bodo pova- bili tudi goste iz pobratene občine Aranflelovac. Iz programa dela za to šolsko leto pa povzema- mo, da bodo pripravili že svojo drugo razstavo. Lan- ska — z improviziranimi glasbenimi rekviziti, je zelo uspela, letošnja pa bi naj v okviru dneva vrtca prika- zala lutke, ki jih bodo izdelali v vsaki vrteški enoti. L-e-te bi naj pripravile vse rekvizite za eno lutkovno igrico. Zamisel je gotovo vredna pozornosti in bo lahko odkrila marsikatere skrite talente, ki morda doslej niso imeli priložnosti, da se izkažejo. Poleg te- ga pa bodo v vrtcih posvečali veliko pozornosti glas- beni, pevski in športni dejavnosti, pa prometni vzgoji in drugim aktivnostim, kijih ta 221 članski kolektiv goji v velikem številu. mš Veliko pozornosti družabnemu življenju v domu upokojencev Ptuj — Muretinci imajo v programu tudi skrb za družabno življenje stanoval- cev, ki se odraža v organiziranju raznih spominskih proslav in družabnih prireditev ob Novem letu, dnevu žena, 1. maju, dnevu republike in podobno. Leto.s so 29. novembra pripravili slovesnost na kateri so pred- stavniki OO ZZB NOV Ptuj obiskali tudi 14 svojih članov, ki bivajo v enotah Ptuj in Muretinci; podob- no bodo storili tudi ob novem letu. Silvestrovanje pripravljajo 28. decembra, skrbne priprave v katerih tudi zabavnega programa ne manjka pa so porok, da bo tudi med upokojenci prijetno vzdušje s petjem in glasbo, pa Se posebnim novoletnim menujem. Poleg tega bodo oskrbovanci nastopili še v novoletni radij- ski oddaji, ki bo tekla iz doma starejSih oskrbovan- cev v Rakičanu. Nastopili bodo s pevsko točko in Šaljivim prizorčkom. ,,Na5i oskrbovanci precej samoiniciativno vodijo kulturni krožek in pripravljajo krajše proslave, pova- bimo pa tudi nekatere zunanje skupine, zlasti malčke iz bližnjega vrtca in šolarje, ki naše stanovalce še po- sebej razveselijo. Ukvarjajo pa se tudi z ročnim de- lom in v enoti Muretinci z delovno terapijo. Imamo pa Se domsko knjižnico in nekatere druge možnča Lovro. Zmotil sem ga med obedom, pa je kljub temu pridno pospravjal govejo juhico Se naprej. »Takoj bom