Poštnina plačana v gotovini
Maribor, petek 24. septembra 1957
Stev. 217. Leto XI. i&fciiS.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
W
Se s sporazum
Ro vesteh iz Niške Banje so prispeli včeraj tjakaj Miša Trifunovič, dr. Lazar Markovič, dr. Ninčič in Bobič ter obiskali Aco Stanojeviča, ki somu predložili besedilo sporazuma, kakor so ga sestavili dr. Gavrilovič, dr. Markovič in B. Vlajič v imenu udružene opozicije. Načrt je, da se delegati udružene opozicije po vrnitvi v Beograd podajo v Rogaško Slatino ali Pa v Zagreb, če bi se dotlej dr. Maček že vrnil iz Rogaške Slatine v Zagreb. 'Konferenca v Niški Banji je trajala delj časa in >£ 'bivši minister Trifunovič izjavil novinarjem, ki so čakali na zaključek konference: »Nimam ničesar, kar bi povedal«. Danes so se vodili samo informativni razgovori. Vse je dobro.« Po končani konferenci je Aca Stanojevič odpotoval v Knja-ževac, kjer stalno biva. Miša Trifunovič, dr. LazaT Markovič, dr.. Ninčič in Bobič Pa so se vrnili nazaj v Beograd in bo danes dopoldne verjetno sestanek šefov udružene opozicije, na katerem bo Miša Trifunovič poročal Ljubi Davidovicu in Joči Jovanoviču o vprašanju projektiranega sporazuma ter raztolmačil mišljenje Ace Stanojeviča.
Z ozirom na vesti, češ da se Aca Stanojevič obotavlja, da bi pristal na sporazum, je pisarna pristašev Ace Stanojeviča Pojasnila zastopnikom listov, da je vprašanje sporazuma popolnoma perfektuira-no že pri načelnih razgovorih dne 15. t. m. v Zagrebu in da ‘gre še samo za vprašanje manjših stilizacij. Tudi je predpostaviti, da ne bo Aca Stanojevič delal ni-kakšnih težav, ker je znano, da je koncem avgusta bil Aca Staojevič v Beogradu in ob tej priliki uravnal gotova nesoglasja. ki so tedaj že obstojala med demokrati in zemljoradniki v vprašanju tako-zvane proceduro. Tudi vodstvo bivše SDK je sedaj demantiralo vesti, češ da Aca Stanojevič popolnoma ne soglaša z Slavnimi osnovami, na katerih so se skupine beogradske UO sporazumele.
Po drugih informacijah zopet ne gre formuliranje sporazuma tako od rok, kakor
so se predstavniki skupin beograjske Udružene opozicije v svojenn optimizmu v začetku izražali Značilni pa so za zagrebško razpoloženj komentarji »Seljač-kega doma«. V »Seljačkem domu« je nam reč napisal Jakob Jelašič sledeče: »Treba je vedeti, da ne bo hrvatski narod nikdar odstopil od svojih zahtev. Sporazum se lahko napravi samo z zastopniki večine Srbo v iz Srbije, nikakor pa ne s posamez nirni strankami. Nikdo pa ne more zanihati, da ne bi udružena opozicija predstavljala velike večine Srbov iz Srbije.
V bistvo problema pa segajo »Jugoslo-ver.ske Novine«, ki jih, kakor znano, izdaja bivši minister Juraj Demetrovič. V navedenem listu se očrtuje sledeče načel-1*Q stališče napram zagrebškemu sporazumu: >Kar se tiče sporazuma med beograjsko UO in koalicijo SD je preuranje-■'0 kaj govoriti, ker še ni sklenjen defi-
nitiv
Strahote bakteriološke vojne
Kužni bacili so neiši!
naiusod-
§&sftodmfee kimh
Najlepša železniška postaja v Jugoslaviji bo nova železniška postaja v Skop-Iju. Svečana položitev temeljnega kamna za tnovo postajno poslopje bo 10. oktobra. Za novo zgradbo je določen kredit 20 milijonov Din in so dela tudi že razpisana.
Koliko davka plačuje pripadnik poedi-
»h banovin. Finančno ministrstvo objavilo podatke o obremenitvi posameznč-ga prebivalca z davki v poedinih banovinah v naši državi. Po tej statistiki plača v dravski banovini 66.4 Din občinskega in 72.8 Din banovinskega davka (skup-
BBRLIN, 24. septembra. Nemški vojaški tednik »Deutscher Wehr« objavlja zanimiv članek o bacilski vojni. Iz tega članka je razvidno, da so najučinkovi-tejši bacili kuge, ki imajo poleg svoje učinkovitosti tudi to prednost, da se lahko dobavljajo v ogromnih količinah in so zelo odporni proti vlagi in mrazu.
Bacili naj bi se ne uporabljali proti bojujočim se vojakom, temveč prvenstveno proti civilnemu prebivalstvu v zaledju. Strokovnjaki so v zadnjem času proučen vali tudi možnost »baciiske megle«, ki je bodo letala spuščala nad sovražnika, ki bi jo nato vdihaval. Za tako »spuščanje megle« služi najbolj mrzlo in vlažno vreme. Pri shranjevanju teh bac">lov je važna zlasti okoliščina, v katerem letnem času se mislijo ti bacili uporabljati, na kakšnem terenu, v kakšnem ozračju in proti kakšnemu prebivalstvu. Bombam in plinom sledijo torej bacili kužnih11'0	~	■ savs*a banovina 54.5 Din
bolezni. Kakor poročajo iz Londona in Pariza je napravil ta članek v zadnji šte- občinskega in 43.8 Din banovinskega vilki službenega nemškega vojnega lista silno neugoden vtis ter se domneva, 'tlavka (skupno- 98.3 Din); vrbaska bano-da hočeta Nemčija in Italija v bodoče uveljaviti baeilno vojno. Zanimivo je, da v'na ^in občinskega in 10.8 banovin-ieta članek napisal navodno nekj italijanski častnik.	jskftga davka (skupno 30.9 Din); primor-
BERLIN, 24. septembra. Vaje z zatemnievanjem in zamegievanjem Berlina | ska banovina 28.2 občinskegea ki 13.2 ba-so bile na podlagi zadevnega Goringovega odloka nenadno prekinjene. Tevaje kovinskega davka (skupno 41.1 Din); bi morale trajati do 26. t. ni. Prekinitev je sledila radi neštetih tožb iz gospo- j urinska banovina 18.7 ohčirjskga in 16.1 darskih krogov, ker da so te vaje prinesle veliko l-odo gospodarskemu živ-jLyil-1 'banovinskega -davka (skupno 35.2 D); ljenju	državne prestolnice.	Razen	tega	so	tudi	motile	nri	pripravah za	Musso-	I zetska banovina 32.4 Din občinskega in
linijev	sprejem. Berlinski	dopisnik	»Daily	Telegrapha«	piše	v	zvezi s	temi iz-banovinskega davka (skupno 48.4
vaianji, da je bila zatemnitev sicer popolna, vendar pa bi sovražnik pri polni	uuttavska	banovina /4.6 občinskega
luni lahko dobil točno orientacijo glede položaja mesta. Pri obrambi Berlina in ^3.8 D;n banovinskega davka (skupno proti zračnemu »apr * ' so c; prvokratuporabile po nekem angleškem inženrer- l0s-.s	moravska banovina 29.6 Din
ju izumljene balonske mreže, ki lahko prisiljo sovražna letala, da dosežejo vi-: občinskega ni 14.9 Din banovinskega dav-šine, ki bombardiranje otežkočujejo. Te balonske mreže so se posebno izka- a Skupno 44.6 Di 3 >; vardarska batiovi-zale pri slabem vremenu.	na	33-6 Dln občinskega in 14.4 Din bano-
vinskega davka (skupno 48.1 Din). Isto razmerje je tudi z ostalimi davki. Največ davka plačuje potemtekem dravska banovina.
Afeea Huifavov II.
PARIZ, 24. septembra. General Miler, predsednik zveze nekdanjih ruskih bojevnikov v Franciji, jc nenadoma izginil iz svojega stanovanja v Boulognu. General Miler je bil prijatelj in naslednik generala Kutjepova, čigar nepojasnjeno izginotje 1. 1931 je zbudilo največjo pozornost. General Miler jc zapustil pismo, v katerem sporoča, da ima sestanek z generalom Skob-linom, ki naj ga popelje k nekemu inozem-
skemu častniku, vojaškemu atašeju v neki sosedni državi. Zapušča to pismo, ker sc boji pasti. Ko so pa generala Skoblina \ pra-šali, kaj to pomeni, je izjavil, da sploh nc vc, kaj to pomeni. Kmalu zatem je izginil
Kmetski dolgovi. Na seji izvršilnega odbora PAB se je sklenilo, da se denarnim zavodom' povišajo dosedanji predui-
*IUJ IV/ uviuvutt	J*-	n.g*«*««	I	'lil*	,	...	-
tudi general Skublin. Nedvomno je bil od- 11111 'J1^ iVUUltete, ki SO S2 dajali do 25/o, na veden general	Miler in	sc	je	ponovil	slu-,	60%. Na tej osnovi odobreni zneski bodo
čaj generala Kutjepova,	ki	jc	zbudil silno	zavodom lia razpolago na posebnem evi-
\eh -o pozornost.	,	dcnčn-ein	računu	v	najkrajšem	času in bo-
do zavodi obveščeni p višini razpoložljivega dobroimetja. Na podlagi podatkov ^AB je razvidno, da je -v Beogradu plačalo okoli 40% dolžnikov 34.83% dospe-ščem zainteresiranih sil, da sc končno po- lih anuitet, v Zagrebu 57% in 34.61%, v
skk	*«vumm
drugi angleški	časopis	od	svojega	p oseb-1	70-« dolžnikov in 35.10/ži anuitet,
nega dopisnika	iz Ženeve.	j	......	.
j	Nasicka zviša delniško glavnico. Te dni
I	je bila v Zagrebu redna glavna skupščina
S kakšna (trnka ^šjaja famti 6Uah
JZokdan §m(ieav&%a sunek pseH jafmtm
LONDON, 24. septembra. „Daily Iierakl” poroča, da pripravlja angleška vlada pobudo za sklicanje konference devetih sil, ki naj bi bila v Londonu, oziroma v Parizu. Velika Britanija želi na tej konferenci devetih sil proučiti ter sc seznaniti s stali-
ske Sem m make?
cenitvah Reuterjevega dopisnika gre za tisoče človeških žrtev. Bombardiranje Nankinga in Kantona jc zbudilo zlasti v Angliji silno veliko vznemirjenje in ogorčenje.
KANTON, 24. septembra. Število žrtev japonskega zračnega napada na Kanton je daleko večje kakor pa število žrtev v Nankingu in Šanghaju. Na mnogih mestih so tla naravnost posuta z mrtveci. Številni prebivalci so v strahoti dogodkov znoreli. Po
Mka š(Uoka%Mi afeea v tajUu
delniška glavnica od 20 na 30 milijonov Din. Nove delnice bodo prevzeli izključno Angleži in Francozi, ki imajo pri podjetju terjatve v višini 47 milijonov Din..
Naglo naraščanje produkcije premoga.
Po podatkih ministrstva za gozdove in rudnike se je produkcija premoga v naši državi v mesecu avgustu 1937 povišala napram avgustu 1936 za 35%. Produkcija premoga je namreč znašala v avgustu 1. 1937 skupno 441.960 ton, nasproti 327.660 v lanskem avgustu.
Nova tkalnica v Mariboru. V trgovinski register se je vpisala tvrdka Novak & Co., ročna tkalnica Maribor-Melje. — Obratni predmet:	Skupno izvrševanje
rokodelske tkalske obrti. Podjetje je javna trgovska družba. Družbeniki.so: Ivan Novak, zasebni uradnik, Maribor Ludvik Ornik, indust-rijec v Meži, Norbert Voj, podjetnik v Slovenjgradeu.
1 cT 'raph*' | venskih manevrov sestali v Ankari, da se „	I .
porazgovorijo glede trenutnega položaja v ruravnalnO postopanje je Uvedeno O
 	----____________ . ____________|	_________ ................... Sredozemskem morju po nvonskem paktu, premoženju usnjarja Mateja Kiirbusa v
^ljenju? Ce ima doseženi sporazum ta j šefa turškega generalnega štaba zjugoslo-l	Slovenski	Bistrici. Poravnalni sodnik
BERLIN, 24. septembra. Tukaj je bil aretiran šef urada „Wandern und Reisen* narodno-socialistične organizacije ..Kraft
durch Freude1’, ker je tajne spise in druge
/en sporazum, ampak predhodni in ^
’avOlni sporazum. Vse dosedanje izkušnje , Zill|pnc tajnosti izdajal neki vzhodni vladi. ila so pokazale, da jc treba pri vprašaju i 'sDorazuma navedenih polit, skupin pre-1
V io afero so zapletene še nekatero druge osebe, ki so bile takisto aretirane. Vsi pridejo pred izredno sodišče, ki ga jc tudi Nemčija uvedla.
5^’ nnetidnik Matov BaSkanske wm se pos&eSiqe$a
}J!iUke, ki naj bi zasigurala Hrvatom m |	^‘genc-1
‘°VeU'iem enakopravnost v državnem ralnih štab()\ balkanske zveze po vrnitvi Srcdoa
c^i previdnosti. Ko bo sporazum dejanski sklenjen, pa se bo še pojavilo vprašanje, '■akšna je vsebina tega sporazuma. Ali I)0meni ta sporazum zares odstop od br-Va'tskega separatizma ter početek nove
...	llliu	‘■J'”*	vv.	1
n ,^a zamenja nesrečno separatistično j ^ putiko z novo politiko, ki hoče zajamčiti j sti, saj je vsebina jugcslovenskega unita-'^''^kopravnost Hrvatov ter Slovencev vjrizma; enakopravni delež v decentralizi-, r«i]i, potem ni nikdo zadovoljnejši )ca- (rani unitarni državi — ali pa enakost v '0r Higoslovenski nacionalisti ter unitari-iedinstvu vseh Jugoslovenov! V tem slu-
dr. Muhič, poravnalni upravni odvetnik čaju lahko pričakujejo tvorci takšnega spo dr. Schaubach. Narok za sklepanje po-razuma vsako pomoč od strani jugoslo- ravnave pri sreskem sodišču v Sloven-venskih unitaristov pri normalizaciji na-iski Bistrici Jne 28. oktobra ob 10.. rok šili prilik.	J	za oglasitev do 23. oktobra t. 1.
PMetki
Potne list in vozovnica
•■Slovenska beseda« poroča v štev. 34: »Poslanski kandidati in obširna razmišljanja o njihovem pravem poslanstvu v na-redni skupščini že precej časa -begajo domoljubne bravce »Domoljubovih« predalov. Vsaka številka jis* zanesljivo posveča po nekaj gostoljubnih 'Kolon, pa čeprav jih dobijo pri tem sedanji poslanci, ki tvo rij-o cvet slovenske JRZ, vdaljnem Beogradu, nekaj brez krščanskega usmiljenja po zobeh. Tako si je zadnji »Domoljub« na račun svojih prvoborateljev, izvoljenih na »nacijonalni« in »fašistiono-diktator-ski« kandidatni listi g. Jeftiča, namreč gospodov poslancev dr. Šemrova, dr. Ve-bleta, pa dr. Koceta, dr. Klara, Kersnika, Brenčiča, pa seveda tudi Pevca in Benka ter 'ostalih njihovih vzornih, tovarišev-značajev privoščil zopet nekaj precej vročih in neusmiljeno skelečih, ki jih bo le težko požreti, kljub priznano zdravemu k ra n jsko-š tajerskemu apetitu. Omenjeno, v službi SLS, JRZ in Katoliške akcijo ohiripelo tedensko trobilo namreč trobenta takole: »Marsikaj se na svetu lahko razume, a nemogoče je razumeti tiste naše uboge zapljane delavce in kmete, ki so šli .izvolit neke čisto nesposobne ljudi za svoje zastopnike v tako važno ustanovo, kakor je narodna skupščina. Zlasti zadnji dve narodni skupščini sta nam naravnost šolski primer, kakšnih poslancev bi ne smeli imeti in kakšno škodo lahko utrpi narod, ki pošlje v najvažnejšo ustanovo države ljudi, ki ne spadajo tja.« — Sedaj naj se zgoraj našteti gospodje poslanci, ki predstavljajo cvet slovenske JRZ v beograjskem poslanskem istoimenskem klubu, vprašajo svoje iskrene prijatelje pri »Domoljubu«, kam vendar spadajo. Potni list in vozovnico jim bodo najbrže brezplačno preskrbeli tam...«
Salaan®, salame!
»Kmetski list« piše v štev. 38: »V neki občini na Dolenjskem so blagoslovili še ne dolgo cd tega ne novi, ampak star na zeleno, »preštrihaa« občinski dom in s tem dali »kontro« 'bivšemu občinskemu odboru, bivšVmu županu in kar je prav za prav najvažnejše, dali so »kontro« starim občinskim pufom. Da je velika slavnost blagoslovitve starega, z zeleno farbo preštrihanega občinskega doma izpadla tako učinkovito, gre največ zaslug g. županu, ki se je, dasi na tiho, potrudil okrog mesarjev in milostno 'naprosil za požrtijo kar cel jerbas kranjskih klobas, po katerih pa se komaj še Dunajčanom in mogoče tistim, ki so '■krog Dunaja hodili, sline cedijo. V 'Šmartnem pri Litiji ob takih .velikih slavnostih in sličnih prilikah ne žulimo tega domačega pridelka, ampak pridejo v poštev kvečjemu salame!«
Hutiucki jmgkdi
Kultu m v mariborskih domovih
Se: ,»tabori"
z Slov. goric nam pišejo: »Cerkev in p^iitika. O to je pri nas strogo ločeno. To se pravi, bo odsedaj naprej, toda do kdaj, ne vemo. Dosedaj je pač cerkev trpela. Vernik; so morali več nedelj in praznikov poshcati, da morajo zdaj na ta. zdaj na drugi tabor. Pa so vpraševali, zakaj se to naenkrat vse enako in novo zove »Tabor«. Bali so se »Tabora«, pa so čitali na lepakih, pribitih na cerkvena vrata, cerkveni zid, samo v cerkvi še ne, čitali besedo »Tabor«, nato.nazaj — uh! Pa v Mariboru so nekdaj izhajale liberalne cajtinge »Tabor«. Gremo ali ' A ’	‘, U 'J S? * hi ji p
t ■ f ,ii a t llu k s Y!\h. & ! -J, 1 ti' u i'
, f! Ljudje pa so »taborili« doma«.
Heil!
V novi številki ,,katoliškega tcdnika“, glasila vrhbosanske nadškofija, beremo sledečo beležko: ,,Landeszeitung Rote Erde“ pravi v poročilu, ki sc nanaša na evhari-stiFni kongres v Dortmundu o sarajevskem nadškofu sledeče: Posebno živahno odobravanje so zbudila majanja sarajevskega nadškofa dr. Ivana Šariča, ^ ki je izrazil mijfoplejšc simpatije na nemško državo in nemški narod ter zaključil svoja izvijanja z vzklikom: .,IIeil Dcutschland!“
Kakor smo že poročali, katalogizira pLoitelj biografijo o »Ivanu Grobarju« g. Anton Podbevšek iz Ljubljane Jakopičeve slike tukajšnjih lastnikov. Katalogizacijo izvršuje zaradi tega. ker bo priključen njegovemu drugemi biografskemu delu pod naslovom »Neznani Jakopič« kronološki seznam Jakopičevih slik, seznam shramb in lastnikov in pojasnilo k slikam.
Zanimalo nas je, koliko Jakopičevih slik je v samem Mariboru. G. Podbevšek nam je radevolje pojasnil, da jih je blizu 80, ki so v rokah okoli 35 lastnikov. Kot smo mu pripovedovali nekateri lastniki, gre zasluga za to, da je Maribor v posesti toliko slik nedvomno enega najpomembnejših slovenskih slikarjev, pred vsem ljubljanskemu trgovcu z umetninami g. Kosu, ki je začel prirejati tudi v Mariboru cd časa do časa umetniške razstave. Seveda so tla že poprej pripravili mariborski umetniki sami, ki so prav tako znali ubrati pota, dia zainteresirajo domače občinstvo za umetnost vobče.
Kakor po drugih naših mestih, sd tudi v Mariboru ustvarjajo nekateri podjetni ljubitelji slovenske upodobljajače umetnosti — nad katekrimi so zastopani malone vsi ustanovi — nekakšne privatne galerije slik. Za njihovo podlago so zamišljena dela naših starih mojstrov, ki so začeli ustvarjati okoli 1. 1900 slovensko umetnost, to se pravi, da so se začeli osvobojevati tujih vlivov in so začeli vnašati v svoje ustvaritve slovensko občutje, po katerem lahko razločujemo dela naših umetnikov od del tujih mojstrov. Ustanovitelji te naše slovenske umetnosti so bili Jakopič, Grohar, Jama, Sternen in Vesel, ki so jih krstili takratni umetnostni poročevalci za se-cesioniste oz. impresioniste. Vendar je treba takoj povdariti, da je imel slovenski impresionizem kaj malo skupnosti z impresionizmom kot internacionalnim programom, ker se je pojavil pri nas še prej, preden je bil znan drugod kot slikarski program,
— V Mariboru so nekateri tako navdušeni za Jakopičevo umetnost, je pravil Podbevšek našemu uredniku, da so s* oskrbeli po pet in še več njegovih slik. Med njimi so nardvnost sijajna dela, ki bodo tudi objavljena v moji biografiji o Jakopiču.
— Jakopič je talko velika osebnost, da se njegove slike z lahkoto spoznajo že na prvi pogled. To je ugotavljala tudi inozemska kritika, pa naj je razstavljal na Dunaju, v Pragi, v Parizu, v Amsterdamu, v Londonu in v drugih večjih evropskih centrih. Soglasna je sodba tudi obiskovalcev sedanje svetovne pari-
ggBgsaaasg
Iške razstave, da Jakopič izmed jugoslo-' vanskih mojstrov, ki razstavljajo v tia-’šem jugoslovanskem paviljonu, še naj-j bolj ogreje, dasi so jih razmestili na zelo . neprimernih mestih kot menda vse slo-] venske umetnine. Hkrati tudi priznava-, jo, da je Jakopič v primeri z mojstri drugih narodov docela razred zase.
Jakopič je tisti slovenski umetnik, ki ga že za živega imenujejo genija. Za takega ga je označil bivši profesor umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi dr. Izidor Cankar, ki je odpeljal s seboj v Ameriko v Buenos Airese, kamor je bil imenovan za našega poslanika, vso svojo zbirko Jakopičevih slik. D”. Cankar tudi v ameriški javnosti ne skriva svojega visokega mnenja o Jakopiču, ker se je dal ravno pred kratkim fotografirati v poslaništvu, stoječ pred steno samih Jakopičevih slik. Fotografije so ob-
*avili vsi večji angleški lisu Jakopčeve slik so danes ra*iic-,ui^ v vseh večjih evropska! mestih. Celo visoko gori na Norveškem jih imajo. Za-nirr.: o je, da je kralj Peter I. -vobodi-. telj 1. 1S04. ob priliki svojega kronanja izbral ravno slike slovenskih imnresio-nistov kakor Ja’-.‘.ča, Jame in V ‘sela, za temelj srbski galeriji umetniških slik v Beogradu in da je naše mojstre ne sa-tr odlikova' z vr »kimi redi sv. Save in jih tudi bogato obdaril, temveč jim ie tudi ponudil profesorska mesta na snu* joči s.e srbski akademiji upodabljajočih umetnosti, kar pa so naši mojstri odklonili, ker se jim je zdelo bolj potrebno, da pripravljajo doma v Sloveniji pot umetnosti kot najvišjemu duhovnemu izrazu, do katerega se more povzpeti r.. ' -J1 narod, ki 2 tekmovati z družin.' <.-*•-iimi narodi le na duhovnem področju.
Kulturna manifestacija Prekmuria
Klub prekmurskih akademikov je priredil v soboto dne 18. t. m. lepo uspeli recitacijski večer. Zbral je na tem večeru mlade prekmurske književnike, ki so se prvič tako združeni predstavili ne le soboški publiki in Prekmurcem sploh, temveč tudi vsej slovenski kulturni javnosti. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel Pen-klub in za svojega zastopnika določil pisatelja K r a 11 j c a. V uvodnem govoru je profesor Janko Liška na kratko orisal delo in stremljenja mladih prekmurskih književnikov. Akademik Kovač pa je v svojem referatu opozoril na izredno stanje, v katerem se danes nahaja mladina, ter povdaril njene pravične zahteve. Sedmošolec Š e b j a-n i č, ki se je zdaj prvič predstavil s svojimi pesmicami, je izrazit lirik. Predvsem se bavi sani s seboj, dasi zazveni tu in tam tudi socialna nota. Socialne motive nahajamo še bolj pri osmošolcu Šiftarju, ki se je tudi prvič j predstavil. Prav tako Katja Š p u r o v a j in Ferdinand Godina. Vsi živijo in rastejo sredi te lepe zemlje, ki rodi premalo kruha za gosto naseljeno prebivalstvo. Kot zadnji je recitiral Mi ško Kr a-n j e c, ki ga prekmurska in vsa slovenska javnost že dobro pozna, saj bo 'kmalu imel že deset knjig.
V stvarnem referatu je podal akademik Sapač vso žalostno sliko pauperrzacije prekmurskega kmečkega življa, ki je vedno večja, da je vsako leto tisoč in tisoč ljudi prisiljenih iskati zaslužka izven meja naše države. Akademik Čačinovič pa ;e govoril o naših splošno narodnih problemih, o razkosanosti slovenskega ozemlja, o tuji propagandi in tujem kapitalu,
ki izžema naše narodno bogastvo.
Uspeh večera je bil lep. Bil je lepa kulturna manifestacija Prekmurja, ki i3 za čim ožje sožitje z ostalo kulturno Slovenijo, a proti vsaki odcepitvi, kakor b! to mogoče nekateri hoteli.	____________
Otroci muzicirajo
Težki in resni so časi, ki jih pravkar živimo. Svet si skuša pomagati ' gospodarske zagate na različne načine i® z različnimi sredsl/i ter ni pri te. prav nič izbirčen. L 2 da zaslužiš, pa bilo kakorkoli, Tako pridejo v službo tudi ma-loletni otroci, ki morejo . mnogih Pomerili do razmeroma i^jvečjega zajčka. Naša deca je na splošno glasben0 nadarjena in se kaj hitro nauči najtežie pesmi in godi. Otrok sam, njegova lenost, beseda, glas — vse učinkuje! tukaj nimamo kakih posebnih tožb. Vs$ pošten 51-. ek, ki mu je • o ja otrok visoko nad varljivim trenutnim uspehom za kratkovidne, brezbrižne a!' celo brezsrčne starše, pa mora obsoditi godbo in petje šoloobvezne dece po gostilniških prostorih, kjer ..ojejo razne šlagerje sumljive vrednosti in to celo brez vsakega na~_ ^rstva. Kan. ^ vodi, lahko ve vsakdo, ki ni od te strani že otopel. Resi je sicer, kot utemeljujejo mnogi: Kako pa nuj živijo,- Č3 ni od nikoder nič?! Ta bridka resnica, ki vodi tstarše do obupa, naj bi poklicani uva-ževali i. globoki razumevanje i'11 skušali preprečiti usodne posle " - Mladina ima pravico do življenja in prave vzgoje.
l&dot
Imenoval se je Izidor Burgtaler. ime mu je delalo veliko veselje. Bilo je pa tudi res nepopisno lepo — ime, v katerem deluje vseh pet samoglasnikov in katero se mora prilagoditi vsakemu ušesu. Izidor Burgtaler je večkrat sedel za mizo in delal s svojim imenom lepopisne vaje, poskušal je različne manupoprije in gestikuliral, obračaje list na vse strani, katera bi mu najbolj pristojala. Take igrače, izdelane v črnem in modrem črnilu, je pa uganjal Izidor le v svoji mladosti.
Pozneje se je vzbudila v njegovem srcu druga želja: da poveliča svoje ime s tiskovnim črnilom. »Kako veličastno«, si je mislil, »se mora videti to lepo ime v gotskih črkah v kakem časopisju!«
Pri tem ni mislil — kako naj bo navedeno v njegovo hvalo — mogoče na zadnji strani časopisa — netit vrsto po 2 Din — ne, spredaj hoče biti in tisoči ljudi naj naletijo med zanimivimi noticami na ime Izidor Burgtaler.
Ali kako dospeti do tega cilja?
Zenskemu spolu je že odnekdaj posvečal hudo zanimanja in ženski spol mu je vračal enako z enakim. Saj je revež meril le po!drugi meter dolžine, številka, ki t*i vzbvala pri d'•mah pos-';--^ r«bc-
;nd:ir jo MJub	kakija! cd ric Iš»..
do plesišča. V časopisih je našel često novice, ki so se glasile: »Med prisotnimi smo opazili tudi i. t. d.« Postavljal se je torej na prste in sicer sredi dvorane, prav pod svetiljko, a ne da bi videl, ampak da bi ga drugi videli. Sunke v rebra, 1'"kor tudi enake druge grobosti, ki so mu jih prizadejali na takih mestih, je pc^. ež-Ijivo spr ' 'ial kot sredstvo k cilju.
Malemu gospodu ~ naočniki, rri katerem je videl, da si dela beležke, se je klanjal in ponujal najboljše cigane. Nekateri teli gospodov so jih sprejeli, ta ali eni ga je celo vprašal po imenu.
»Izidor Burgtaler«, je odgovoril znaj-siajšim nasmehom, »Burgtaler z mehkim
13.«
Vendar vsa sredstva niso pomagala; v poročilih ni bil niti trdo, niti mehko pisani Burgtaler.
Šele po dolgem brezuspešnem trudu v tej smeri ga je opozoril neki veliko-dušnež, ki mu je zaupal svojo bolest, da ako lroče biti imenovan v javnosti, ne zadostuje le lepo zveneče ime, ampak mora zanj tudi kaj storiti.
To opozorilo je dalo ubožcu nove cilje. »Nekaj vrednega storiti«, je bila misel, ki ga je mučila noč in dan.
Ali v kateri smeri naj bi bilo zanimivo delo? Da bi se vpisal V armado 111 se junaško odlikoval v bitki, bi bil pač prav r.rr^ram- ali pri svoii meri je iuuuu že v naprej opustiti misel.
»Kako bi bilo s politično karijero?« je mislil. Začel je obiskovati javne sestanke in poslušal govornike z vso po* zornostjo. Njegov »bravo« je bil kmalu najglasnejši. Nekaj najnavadnejših gesel in rekov si je kmalu zapomnil.
Opiraje se na to, je mislil — žaliboS prehitro —, da lahko zamenja prostor v parterju z odrom.
Nekega dne je splezal na oder in if* govoriti. Dospel pa ni daleč; kmalu .|e izgubil nit govora — ropot, sikanje se je zaoulo in mu prihranilo konec govora.
Jutranji listi so prav smešno obrav-j navali naslednega dne dogodek: »MoŽi-ček, ne prav velik, katerega ime srno pozabili — za kar naj nam bo hvaležen — se je preril proti koncu shoda na oder in hotel najbrže govoriti. Kaj i® hotel povedati, je nam kakor gotovo tudi njemu nerazumljivo.«
Ne, s to nesramno druhaljo 111 hotel imeti nikoli več opravka. Njegova navdušenost za parlamentarizem je bila za vedno izčrpana, s tem pa še dolgo ne njegovo častihlepje.
»Ali ne razpolagam«, si je dejal, »mogoče s skritimi darovi, ki jih je treba samo še izšolati.«
Mislil je in mislil. Žarek svetlobe je šinil v njegov mm. Spomnil se .'e šolskih let, različnih nalog, za katere je dobiva vedno le prvi r^d! »Da, tu je pot. po k«'1' erj moram kreniti«, si ie mislil
(Sledi konec.
Gerjanci — vojno ozemlje
.'Neprestano deževje je bilo za našo hrabro armado mor:, težka preizkušnja, ki jo je pa junaško premagala in dovršila kljub temu svojo koncentracijo. Deževna noč je služila za preskrbo čet S' brano, vodo in strelivom m so trenski oddelki severne in južne armade dokazali, da so kos vsem n e pri likam. Oskrba čet s potrebno količino se je izvršila brezhibno, tako da so se že včeraj srečale prve prednje straže »rdeče« in »modre« armade. Gorjanci, kjer se skriva »rdeča« armada, so postali preko noči »vojno ozemlje«, ki bo vsak hip postalo pozorišče najljutejših bojev. Gorjanci so kakor izumrli, nikjer ne vidimo vojakov. Nad ozemljem brnijo letala, ki preiskujejo teren. Težke havbice držijo v vidu vsa dovozna pota. Jmžina vojska se bliža, severna pa se pripravlja na odločen odpor. — Oba naša vrhovna poveljnika sta medtem že izdala še poslednje ukaze ter nadomestila dosedanje brze odrede s pehoto, ki je zasedla dobro pripravljene strelske jarke, obdane z žičnimi ovirami. Štab 'iašc domače divizije se je izkazal že v teku dosedanjih priprav, da spada med Najboljše v naši armadi. Patrole, ki križarijo v vojnem ozemlju, so znak bližajočega se napada južne vojske, ki prodira Počasi in previdno. V prednjih predelih ^ pojavljajo že prvi »modri« vojaki. — Včeraj so je začelo prodiranje južne arkade, ki nastopa izključno v manjših oddelkih. Pehota izrablja prirodna zavetišča im skrivališča.. Tisoči in tisoči prodirajo in vendar ni opaziti nikogar. Za peho-■ to prodira topništvo. »Modri« se skrivajo Pred izvidniškimi letali, medtem ko se njihovi letalci trudijo, da bi dognali smeri, po katerih se bliža*sovražnik«. Južna vojska je zavzela črto ‘Križ - Suhor - Semič - Planina. »iRdeča« ali severna ar-• mada gradi z mrzlično naglico svoje obrambne utrdbe na Gorjancih, Mirni gori in kočevskem Rogu. Artilerija je že razvrščena in čaka, da odda prvi pozdrav bližajočemu se »sovražniku«, čete so pripravljene v »strelskih jarkih«. Severno armado skriva gozd in je baš radi tega iz vidniška služba tem težja. Straže so potisnjene na južna pobočja pred utrdbeno linijo. Glavna opazovalnica pri Sv. Urbanu omogoča krasen razgled po Gorjancih in v dolino Kolpe. Na tej opazovalnici sta voditelj manevrov general Milovanovič ter minister ovjske in mornarice gen. Marič z drugimi vojaškimi predstavniki. Tu so navzoče tudi tuje vojaške misije, ki sledijo poteku manevrov. Obe armadi sta morali premagati vse terenske tež-koče in zasluži njihovo delo in odpor naše največje občudovanje in priznanje. — Dve letalski eskadrili južne vojske sta se pojavili včeraj nad Novim mestom kot glavnim sedežem severne armade. Protiletalska obramba je bila v polni akciji. Na mostu preko Kolpe so se vžigale prve kasete, ki so zadimile vso okolico. Novo uk: stoj e bilo vse v dimu. Protiletalski topovi so jih pregnali, a takoj zatem je sledila druga eskadrila težkih bombnikov, ki so vrgli več bomb. Organizacija obrambe je dosegla topot popolen uspeh.
Dravin ska dolina — jezero
Na prvi jesenski dan se je Dravinjska dolina spet znašla pod vodo in je od Sl. Konjic dalje pa do Makol bila spremenjena v umazano jezero, po katerem plavajo buče, pokošena trava, fižolove prekle s fižolom in druga ropotija, ki jo prinaša 'n odnaša razbesnela voda. Iz vode štrli koruza, v njej se kopijo še neizkopan krompir, ki mu, kakor,še nekaterim drugim jesenskim pridelkom, tako pesi, repi, ajdi in kar je takega še v zemlji, grozi Pogin. V vinogradih, ki so sioer skoraj Povsod letos lepše pokazali kot lani, zaradi preobilne mokrote grozdje gnije in Poka. Vinogradnik in kmet z obupnim obiTzom zreta v prihodnje dni... Dravinja, ki se je danes razlila široko naokrog, ie ponekod že včeraj zvečer prestopila bregove. V dolino s Pohorja hrumeče reke. rečice in potoki so povzročile, da je Vf;da danes ves dan naraščala. Tako je °krog it. predpoldne voda že preplavila cestne prebode na prometnih točkah v Poljčanah, Sp. Poljčanah, v Studenicah, Makr-lah. Lu^čkj vasi in drugod. Popoldne je ponovno lilo kakor iz škafa. Bati
Stran 3.
BPtVs-
Mmimke m m&Mks rnm'm
267 milijonov dinarjev za telefonski kabel Beograd—Maribor
Ministrski svet je predpisal uredbo o nabavi in položitvi telefonskega kabla med avstrijsko mejo pri št. liju - Maribor - Zagreb - Beograd ter za nabavo materiala in izvršitev del. V smislu te uredbe se minister pošte in telegrafa pooblašča, da najame pri DiHB posojilo v znesku 267 milijonov Din. Radi odplačila ornenje nega posojila se ustanovi pri DHB sklad, v katerega bo plačeval poštni minister po
glavni državni blagaji vsako proračunsko leto iz skupnih dohodkov pošte, telefonske in brzojavne službe po 30 milijonov Din, in sicer po 2 in pol milijona Din mesečno. Poštni minister bo to odplačeval od 1. oktobra 1937 do popolnega izplačila posojila. Dolžina kabla znaša 700 km, nje gova skrajna kapaciteta bo obsegala 90 zvez v vsej razdalji. Kabel bodo izročili prometu predvidoma šele jeseni 1939.
Lepo uspeli sestanek mariborske JNS
Sinoči je bil v gornji dvorani mariborskega Narodnega doma lepo obiskan in krasno uspel sestanek zastopnikov okrajnih organizacij mariborske JNS. Zave dni člani JNS so dvorano popolnoma napolnili in so s pozornim zanimanjem sledili poteku sestanka. Prisrčne pozdravne besede je spregovoril predsednik g. dr. Franjo L i p o 1 d, ki se je v toplo občutenih izvajanjih spomnil velikega državnika in prezidenta Osvoboditelja bratske češkoslovaške republike T. G. Masa-ryka ter poveličeval njegove velike zasluge za bratski narod, pa tudi za osvo-bojenje in ujedinjenje Jugoslovenov. Navzoči so ob zaključku teh občutenih spominskih besed počastili spomin T. G. Ma-saryka s klici »Slava«. Sledilo je izredno zanimivo in poučno poročilo toplo pozdravljenega narodnega poslanca L u -k a č i č a, ki je z njemu lastno duhovitostjo, živahnostjo in jedrnatostjo prikazal politično stanje v državi. Navzoč-ne so silno zanimala zlasti informativna izvajanja o konkordatnem vprašanju, pa tudi o takozvanem zagrebškem sporazumu in razmerah v ožji domovini s posebnim ozirom na nekatere zadnje »tabore«. Navzoči člani tuk. JNS ter omla-dinske JNS so sprejeli izvajanja priljubljenega poslanca z živahnim vzklikanjem in toplim aplavzom. Na nekatera vprašanja od strani navzočih je g. poslanec točno in zadovoljivo odgovarjal ter pojasnjeval, nakar je predsednik g. dr. Franjo Lipold s spodbudnimi in bodrilnimi besedami zaključil lepo uspeli zbor.
Sl. R.
Iz banovinske službe. Premeščen je upravni pisarniški uradnik Franc Covnik od sreskega načel siva v Mariboru levi breg k sreskemu načelstvu v Slovenskih Konjicah.
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Grabar Janez, medičarski in svečarski pomočnik, Magdalenska _ 21, in Fras Marija, hišnica, istotam. Čirič Ludvik, želar, in Vojsk Marija, kmečka hči, od Male Nedelje; Morth Ivam, pekovski obrtnik, in Seebaeher Marija, hči dimnikarskega obrtnika, iz Marenberga; Vršič Frančišek, delavec, in Kozmajer-Pelcl Terezija, želarka, od Sv. Jurija ob Ščavnici; Slavič Stanislav, posestnikov sin, in Bežan Marija, posestnikova hči, iz Ljutomera; Slivnik Avgust, delavec v jeklarni, in Peče Ljudmila, zasebnica, iz Guštanja. Bilo srečno!
Iz policijske službe. Premeščen je policijski stražnik pripravnik Vid Bohinc od mestne policije v Mariboru k policiji v Ljubljano. Od policije v Ljubljani pa je premeščen k mestni policiji v , Mariboru policijski stražniški pripravnik Rudolf Ka-cijain.
V Rim in Firenzo s posebnim vlakom!
Popoten aranžman le Din 1.130. Od 9. do
14.	oktobra. Točne informacije in prijave j pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj.
| požrtvovalnost. Sokolskemu društvu Maribor III. Krčevina-Košaki so darovali ■kot podporo: Janžekovič Ivan, narodni 'poslanec, 500 Din; tvorničar J. Hutter i500 Din; Perko Josip 100 Din; tvornica | »Mirim« 100 Din; Krajnc Srečko 100 Din; dr. Ploj Miroslav 100; Pinter in Lenard j 100 Din; gospa Sar nit z T. ICO Din; Heric Matko 50 Din; dr. Kovačič Stanko 30
1 se je, da bo voda pri nekaterih hišah vdrla v kleti ako deževje ne bo prenehalo. V letošnjem letu je to pri nas že peta povodenj.
iDiin; Šturm Jožko 30 Din; Hetzl Henrik ‘ 30 Din; Kos Ivan 20 Din; Rižaik Ludvik ^20 Din; Mejovšek Branko 20 Din in Ehr-ilich Franc 20 Din. Vsem darovalcem iskrena sokolska hvala! Zdravo!
Slovenske gorice vabijo! V nedeljo, dne 3. oktobra izlet s Putnikoviin modernim avtokarom. Vožnja in kosilo na Kapeli le Din 75.—. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor.
Pevci matičarji! Danes 24. t. m. važna vaia mešanega zbora. Pridite vsi in točno! Vabljeni so tudi novi pevci. Načelnik.
Rdeči križ na Pobrežju ima vinsko trgatev pri Renčiju v soboto dne 25. sept. ob 8. uri. Godba, ples in druge zabave. Vstopnine ni.
Popolnoma razjasnjena je sedaj tatvina izpred tezenskega hangarja, ob kateri priliki je bilo industrijčevi soprogi Šon-skyjevi ukradene dragocenosti za 40.000 dinarjev. Sedaj se je našla tudi zlata doza za puder, tako da so najdem vsi ukradeni predmeti.
Nočno lekarniško službo imata danes Albaneževa in Konigova lekarna.
Vendar enkrat zboljšanje. Dunajska vremenska napoved pravi, da se bo vreme v teku jutrišnjega dne splošno počasno zboljšalo.
Najceneje obiščete Gradec ob priliki Putnikovega izleta z luksuznim avtokarom dne 7. oktobra. Vožnja in vizum le Din 100.— za osebo. Prijavite se takoj pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj.
Delo tlobc mašinist za Diesclov motor, 10 minerjev ter 5 služkinj zu Niš. Interesenti se naj zglasijo pri tukajšnji Borzi dela.
Z bolniško obleko in odejo v zlato prostost. Na internem oddelku tuk. splošne bolnišnice se je že nekaj tednov zdravil 481etni kaznjenec Godec Štefan, ki je odsedel v kaznilnici večletno zaporno kazen za izvršene vlonme tatvine. Imenovani je imel trahom na obeh očesih in se mu je stanje v zadnjem času nekoliko izboljšalo. V noči od srede na četrtek pa se mu je nenadoma zahotelo po prostosti in je kar v bolniški obleki in najboljši odeji, ki mu je prišla v roke, zbežal preko ogra je v svobodo. Sumijo, da se zadržuje nekje v okolici, kjer ima svojo izvoljenko in so mu oblasti že na sledu.
Pri razkladanju sodov ga je doletela ne sreča. Posestniku Adolfu Verdoneku iz Sv. Križa je pri razkladanju sodov padel po nesreči velik sod na noge in mu jih težje poškodoval, tako da so ga morali domači prepeljati v tukajšnjo bolnišnico, kjer se sedaj zdravi.
Na splošno željo prireja Putnik letos še en izlet z luksuznim avtokarom v Maria-zell. Od 9. do 10. oktobra. Vožnja in vizum le Din 200.—. Zasigurajte si mesta! Prijave pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj
Rokomavhj v Slovenskih goricah. V sta no vanje posestnika Ivana Holinarja v Vel. Zimici se je vtihotapil neki hlapec, ki je ukradel iz omare 3500 dinarjev gotovine. Storilec je s plenom pobegnil in ga sedaj iščejo orožniki.
Otvoritev gledališke sezaitc bo v soboto, 2. oktobra. V proslavo stoletnice Gogoljevega »Revizorja«, ki je v Mariboru vedno zelo ugajal, se z njim otvarjajo ' vrata mariborskega Talijinega hrama. — i Nato sledi Preradovičeva komedija »Najboljša ideja tete Olge«, ki jo pravkar študirajo tudi na Dunaju v akademskem gledališču, ki je podružnica Burgtheatra. — Tretja premiera bo Schillerjeva tragedija »Marija Stuart«. — pohitite s priglasi za abonma!
j Dobra srca. V protituberkuloznen; tednu so darovali: Občina Pesnica 20 Din, sresko načelstvo desni breg 27, žandar-
merijska stanica M...ibor 40. ■ :orialno skladišče drž. železnic 45.50, pr- .'-tajništvo mestne policije 60, koroški kolodvor 88.50, poveljstvo policijske straže 93, občina. Selnica 100, občina Pobrežje 100, nameščenci moške kaznilnice 121.75, občina Studenci 200, kurilnica Maribor 244.75, progovna sekcija glavni kolodvor 358, glavni kolodvor 381.50, VIII. sekcija koročke proge 447.25, delavnica državnih železnic 474.50, Bolnica, zdravniki in nameščenci, direktno, Hranilnica dravske banovine 118 Din, skupaj 3492.50 Din.
Abonirajte se v gledališča! Ni ga v Mariboru cenejšega in primernejšega duševnega razvedrila od gledališkega abon mana. Nudi vam resne gledališke predstave poleg zabavnih, operne večere poleg dramskih in operetnih, pa še en koncert, skupaj 22 večerov za zelo nizko vstopnino ki je lahko plačate v 8 mesečnih obrokih. Pohitite s prijavo, da si zagotovite boljše prostore, zakaj zanimanje za abonma je letos veliko. Lanskim abonentom so sedeži rezervirani samo še do srede, 22. zvečer.
Pariz in London obiščete najugodnejše s oosebnim vlakom Putnik a od 16. do 29. oktobra. Prospekti in ‘informacije: Putnik Maribor.
Kam? Železničar Alojz Koprivnik, stanujoč v Kejžarjevi ulici 1, je prijavil policiji, da je pred dnevi pobegnila njegova 16 letna hčerka Marta. Ker se ni vrnila domov, se starši bo jijo, da se ji ni kaj hudega pripetilo. Kdor bi o injej kaj vedel «aj to prijavi oblastvu.
Okradeni gostilničar. Na Meljski cesti 85 se je neznani storilec splazil v stanovanje gostilničarja Ivana Resnika ter ukradel iz jopiča v spalnici denanno listnico, v kateri so bili dokumenti ter 1000 dinarjev. Policija poizveduje za tatom.
Imajo ga. Policija je aretirala 28 letnega Josipa Omejca, ki je pred dnevi ukradel železničarju Francu Kaniču iz Železničarske ul. 11 obleke v vrednosti 2000 Din. Pri njem so našli večji del ukradenih oblek, ki so jih vrnili oškodovancu. Omejca so izročili v sodne zapore.
SfoMtjefUsU&ke neuke
Naše Sokolsko društvo vrši svojo nacionalno 'in patriotičuo dolžnost. Kakor vsako leto, tako smo se tudi letos udeležili na poziv mestne občine baklade na predvečer rojstva Nj. Vel. kralja Petra II. Ugotovili smo pa lahko, da je ta povorka bila samo sokolska, ker drugega občinstva ni bilo. Radovedni smo, kako bi izgledale pri nas nacionalne in patirotsk: manifestacije brez sokolske udeležbe. Na kraljev rojstni dan smo priredili na sokolskem ‘letnem telovadišču eno najlepše uspelih akademij v popolno zadovoljstvo številnega občinstva. Sodeloval je pevski zbor sokolske čete iz Laporja, ki je tudi pri družabnem večeru po akademiji s sva;’im lepim petjem dvignil svečaio razpoloženje. 21. septembra smo prire^Ii komemoracijo za pokojnim predsednikom T. G. Masa-rykom. Njegovo življensko delo nam je lepo orisal br. starosta Ferdo Vi sr e le. Brez agitacije se je zbralo lepo število meščanov, ki čutijo naconalno. Tudi s to skromno prireditvijo smo lahko zadovoljni.
Kaj to pomaga
»Pazi, prosimi Te! Tudi Mavri so se spuntali!«
»Kaj jim to pomaga, ko pa je Queipo de Liano vse to dementiral!«
Uz »Ošišanega ježa«.)
ioduje MefoH&ue vesti
Senzacija Pariza: general Skoblln izvabil generala Mileria v kremplie iekistov
PARIZ, 24. septembra. 22. t. m. je nenadno in na tajinstven način izginil cari-stščni general Miller. Imenovani je bil naslednik ugrabljenega generala Kutjepo-va. Miller je imel v neki zadevi zmenjen razgovor s carističnim generalom Skoblinom, nakar sta oba neznano kam izginila. Policija je uvedla poizvedovanja in se ji je posrečilo najti Skoblina, ki so ga zaslišali. Skoblin je izjavil, da ni vedel, kaj mu je imel Miller povedati. Neposredno po tem zaslišanju je izginil tudi Skoblin. V današnjih predpoldanskih
urah pa je vsa zadeva izkazala senzacionalen preokret. Ugotovili so, da je izginila tudi gospa Skoblinova in sicer v noči od 23. na 24. septembra. Vsa znamenja kažejo, da ima s temi skrivnostnimi izginotji opravka ruska čeka.
PARIZ, 24. septembra. Senzacija dneva je ugotovitev, da je general Skoblin izigral generala Millerja v roke GPU. Slaba vest ga je prisilila, da je po zaslišanju pri tuk. policiji bežal. Radi istega vzroka je pobegnila tudi gospa Skoblinova. Policiji se je posrečilo ugotoviti, da
je v sredo ob 16. uri vozil iz Pariza v Le Havre neki avto tri osebe. Z istim vozom sta se vrnila v Pariz samo vozač in še en potnik. Ker se je odpeljal ponoči ob 11. uri sovjetski parnik »Marija Uljanska« v Leningrad, ne dvomijo, da je bil zapeljan na brod tudi general Miller z namenom, da ga prepeljejo v Sovjetsko unijo. Afera je zbudila v Parizu ogromno senzacijo in dvignila mnogo prahu. Obla-stva se z vsemi silami prizadevajo, da razčistijo pravo ozadje te edinstvene afere.
lemma sidrn gosi fui puuttoskm
PARIZ, 24. septembra. Tukajšnji tisk po-roča, da obstoja domneva, da je radi suma duhovnega očetovstva raznih terorističnih dejanj v Franciji osumljeni ter aretirani irunski guverner pripadnik neke visoke španske plemenitaške rodbine, ime Troncoso predstavlja le psevdonim. Troncoso je dejansko šef Francove špionažne službe s specialno nalogo organiziranja atentatov.
Na gerberski postaji izvršeni atentat ter atentat na letališču v Poussus jc bil izvršen z isto razstrelilno snovjo kakor znani atentat v Parizu. ,,PopuIaire‘' napada francoskega poslanika v Španiji Herbetta, pri katerem je bil Troncoso nekajkrat gost. Tako bo proces proti Troncosu indirektno tudi proces proti Hcrbettu.
CNEZ NAMESTNIK PAVLE NA MANEVRIH.
LJUBLJANA, 24. septembra. Danes ob 10.45 se je N. Vis. knez namestnik Pavle odpeljal z dvornim vlakom na velike manevre jugoslovevske vojske, da prisostvuje manevrskim operacijam. Z drugim vlakom se je odpeljal v Črnomelj ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki se je nemudoma podal v Metliko.
RAJHOVSKI »ŽEPNI TIP« LETALA.
BERLIN, 24. septembra. Državni pod-
tajnik v rajhovskem letalskem ministrstvu general M i 1 c h je ob priliki velikih nemških jesenskih manevrov predvajal pred tujimi vojaškimi atašeji letanje z novim tipom nemškega letalstva, takozva-nim »žepnim tipom«, ki razvija hitrost 45 kilometrov na uro. Omenjeno letalo ima to prednost, da lahko starta in pristaja v prostoru 15 m in je tako stabilno, da lahko kljubuje najhujšim viharjem. Letalo je posebno primerno za transport ranjencev.
Franc Podpečan nastopi stotič za barve svojega kluba
V »kviru lahkoatletskega mitinga, ki ga priredi v nedeljo 26. t. m. SK Železničar na svojem igrišču, nastopi znani dolgoprogaš Franc Podpečan stotič za barve svojega kluba SK Železničarja.Franc Podpečan spada med redke slovenske lahko-, atlete, ki se lahko ponašajo s 'tovrstnimi jubileji. Kljuib svoji mladosti, star je komaj 26 let:, je na tekališču najstarejši dolgoprogaš v državi. Kakor skoraj vsi lahkoatleti, tako je tudi Podpečan pričel svojo kariero kot nogometaš in ga je za lahkoafletiko odkril tajnik 9K Železničarja g. .1. Fišer, beta 1928 že srečamo Podpečana nrt tekališču iti sicer 8. sept. 1928 ob priliki otvoritve Rapidovega igrišča. Starta! je na 3000 m ter zasedel za Karnerjem im Špornom iz Ljubljane 3. mesto kct prvi Mariborčan. Odtlej se je Podpečan kot član SK Železničarja udeležil vsakega lahkoatletskega mitinga. — Njegovi uspehi so zbudili pozornost in
leta 1930 je ‘kot doslej edini Mariborčan zastopal jugoslovenske barve na balka-niadi v Atenah. V naslednjih letih najdemo Podpečana skoro pri vseli prireditvah v naši državi. Starta! jo *v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Celju, Varaždinu iti Ptuju, kjer je z velikim uspehom zastopal barve SK Železničarja. Pa tudi izven meja države se je z uspehom uveljavljal. Udeležil se je večkrat mitingov v Celovcu, Gradcu in drugih avstrijskih mestih, kjer se je vselej plasiral v tekih na 1500, 3000, 5000 in 10.000 m na prva mesta. Na vseh svojih dosedanjih nastopih je pretekel skupno 461 km v skupnem času 26 ur. Priboril si je 32 prvih, 29 drugih, 21 tretjih. 4 četrta in 4 peta mesta. Izredno veliko število .nagrad, diplom in spominskih daril priča o plodonosnem delovanju Fr. Podpečana za svoj klub. Toda Podpeča-novo delovanje ni samo omejeno na lahko atletsko polje, ampak vrši razen tega
dolgo vrsto let funkcijo blagajnika SK Železničarja. Da je tudi to njegovo delo plodonosno, pričajo krasne športne napra ve, ki so navsezadnje v nemali meri tudi zasluga prizadevanja in delovanja klubo-vega blagajnika.
Simpatičnemu in zaslužnemu športniku Francu Podpečanu bodo ob priliki jutrišnjega mitinga izročili funkcijonarji SI< Železničarja primerno spominsko darilo v znak prizadevanja za uspešno in plodo-nosno devetletno delovanje za klubove barve. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi ter upamo, da bomo lahko njegovo ime še dolgo vrsto let beležili v našem listu in to ob priliki vsakega lahko atletskega mitinga, kajti doba zrelega in preizkušenega športnega udejstvovanja se je sedaj komaj pričela!
Odbor lahkoatletskih sodnikov v Mariboru — službeno! Za medklubski lahkoatletski miting, ki bo v nedeljo dne 26. tm. na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti s pričetkom ob 9. uri dopoldan se določa sledeča žirija: Vrhovni sodnik g. Perin, starter g. Bergant, vodja tekmovanja g. Venuti, sodnik za skoke g.. Sta. rašina, za mete g. Perin, zapisnikar gosp. Perme. — Sestanek žirije bo pol ure pred pričetkom tekmovanja na stadionu Bodit®
SPORED MONAKOVSKIH SPREJEMNIH SVEČANOSTI.
MONAKOVO, 24. septembra. Danes so tukaj objavili uradnj razpored glede svečanosti ob nriliki obiska it ali jan sl' a ministrskega predsednika Mussolinija. P°‘ sebni vlak z Mussolinijem in njegovim spremstvom prispe v soboto 25. tm. °® iO. uri 'to nkovo. Ne ‘ olod ga b° pr-rdra^tl državni k. ' r z naJv*‘ šj*mi funk. NSD N j se bosta M,fS' solini in Hitler s spremstvi odpeljala sk<>« zi mciiakovskeulicc. ‘i »Riave hiše«. Ob 11.25 bo MusscP •- obiskal Hitleri^ v njegovem privatnem stanovanju, ob 12.30 pa bc	položil	.	»FeM‘:erro-
halle«. Ob 15. bo velik mimohod formacij SA in SS pred Hitlerjem in Mus "nijsm-Ob 17-45 bo Mussolini v Hitlerjem sprem stvu obiskal hišo nemške umetnosti, ' i&. bo velik sprejem za monakovske umetnike, nakar se Hitler in Mussolini odpeljeta ob 18.55 v Berlin.
SENZACIJONALNE I?EČI: PRI TELE-
fc ::^.ANj' noš svojega partner
JA LAHKO GLEDAL.
BERLIN. ?4. septembra. Na kongresu tr	Tkov	js	r?"erent	nemškega	Po-
štne '~,rirstva dr. Baneidt sn-ročll
senzacionalno odkritje, da bo nemška P°' štna uprava priključila telefonske abo-iic :'e s posebnimi iz .lenimi kabli na dahijovidni promet, tako da bo lahko abo nent r ' ,'’!p!oniranir svojer partnerja g' , Te ~nsebne nr- ' -e se bodo zve zale z navadnimi telefonskimi aparati.
'«!ll
-n. Uf'
točili!
Četrto kolo državnega nogometnega prvenstva se odigra v nedeljo 26. t. ni.< in sicer se bosta srečala v Zagrebu Con-oordia: Jugoslavija, v Beogradu SK Ljub ljania:Jedinstvo in I1ašk:BSK. v Splitu pa Gradjanski :Hajduk.
Čakovečki SK v Mariboru. V nedeljo 26. t. m. bo gostoval čakovečki SK v Mariboru, ki bo na Rapidovem igrišču nastopil v prvenstveni tekmi proti ISSK Mariboru. Tekmo, ki se ob vsakem vremeni1 prične ob 15., bo sodil g. Pečar iz Ljubljane.
Razno
fkotske tik
HALO!	HALOj
V soboto 25. septembra 1937 vsi na vinsko trgatev h Karnerju. gostilna -Bela zastava«, Studenci. Dobro kaplji 1 co in prigrizek, kakor zaba= vo preskrbi gostilničar. 5312
K »VEČERNEMU SONCU« |
imenuje se kraj kjer toči se ( jeruzalemčan, da je kai! Ce si lačen pa gibanico dobiš —! za kar je treba le majhen dro biž. Splavarska 5.	5310
Ravnokar je I prispela velika pošiljka prvovrstnega, pristnega in sladkega
VINSKEGA MOŠTA črez ulico Din 1.— pri litru ccnejše. Restavracija »Novi svet«, Maribor.	5306
Prodam
MOŠKO KOLO	!
skoraj novo, in radio aparat pod ceno naprodaj. Naslov v
upravi »Večernika«. 5308 Janes fina izbira) popravljene
Štirisedežlli	1	na raznovrstne načine in ribje
LUKSUZNI AVTO »OPEL« j
() cilinderski, popolnoma nov, i naprodaj. Hotel »Mariborski dvor«.	5295
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddani. Strossmajerjeva 28=11, vrata 9. Ogled dnevno med 13. in 14. ter med 18. in 19-uro.	5285
Stanovanje
POŠTENEGA FANTA
sprejmem kot sostanovalca.
Loška ul. 5-1, vrata 7. 5309
Vina viška prvovrstna, posebno OPOLO plavac. Mošt vugava znane stare trte. Cene zmerne* Gostilna
..OTOK VIS“
Sodna ulica 16, M. Lozic
Pouk
Prodam
VINSKI SOD
400 1 Din 150.—. — Košaki,! Aleksandrova c. 21 Rože.
5308
NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA
po lahki, hitri metodi. Uspeh, zajamčen- Tattenbachova 27-1 srednja vrata.	5290
Kupujte svoje po* trebiilne pri nailH inserentih I
Skrivnosti
29
>Da, milostna gospa.«
Jer že dolgo tega?«
■ Včeraj sem ga videl.«
Ali je to gotovo?«
O, popolnoma!«
/ Gospa Kurati se je cdalitiila. Potolažilo jo je, da je gospod Morton še vedno v Parizu, toda njegov molk jo je še vedno vznemirjal. Zato je nadaljevala.
Gospod Morton mi je pozabil sporočiti naslov svojega stanovanja v Parizu. Upala sem, da mi boste morda vi mogli povedati, kje stanuje.«
»Gospod Morton natri je res pustil svoj naslov. Toda zdf se, da se je večkrat selil«
\ii se bo ?e kdaj oglasil pri .vas?«
>Še danes,«
»Ali boste govorili z njim?«
»Seveda.«
»Dobro, prositi vas moram namreč 'Za uslugo.«
»Ukazujte, milostna gospa.«
»Kadar se oglasi gospod Morton, mu tecite, da sem davi prispela v Pariz in da stanujem v hotelu Luvru. Recite mu, naj takoj pride k meni.«
»Zgodilo se bo, milostna gospa.«
»Tu je moja vizitka.«
»Čez eno uro bo gospod Morton pri vas.«
Gospa Kur a n se je vrnila v svoj hotel.
Bila je še vedino nemima, vendar pa jo ie obisk v banki zelo potolažil.
Ukazala je, naj ji gospoda Mortona pripeljejo takoj, ko se oglasi v hotelu.
K sreči ji ni 'bjlo treba predolgo čakati. Minila je komaj ura, ko ji je sluga naznanil gospoda Mortona.
Gospa Kurati je živahno vstala in mu
pohitela naproti. Koma j pa so se vrata odprla je vstopil neznan človek.
Gospa je kriknila in prebledela.
»Naznanili so mi gospoda Mortona,« je prestrašeno zajecljala.
Neznanec sc je priklonil.
»Prišel sem mesto njega, milostna gospa,« je odgovoril.
»Kako to?«
»Takoj vam bom vse pojasnil.«
»Gospoda Mortona torej ni v Parizu?u
»Prišel je semkaj, milostna gospa, toda pri vas se žal ne more oglasiti.«
»Ali je morda bolan?«
»Mrtev je, milostna gospa ...«
Gospa Kurati je brez glasu omahnila na bližnji' divan.
»Mrtev! Mrtev!« je dejala vsa strta. »In kdaj se je ta nesreča zgodila?«
»Isti dan, ko je prispel v Pariz.«
»In vi ste bili pri njeni, ko je umiral?«
Obiskovalec, kakor ste gotovo že uga-
nili, ni bil nihče drugi kot Everard. Pri tem vprašanju gospe Kuran se je čudno nasmehnil.
»Prevzel sem dolžnost,« je odgovoril, »da izvršim nalogo, ki mu je bila poverjena.«
»Tedaj poznate nalogo?«
»Gotovo.«
»Ali vam j-o je Morton razložil?«
»Po njegovi smrti so njegovi papirji postali moja last in iz njih sem vse spoznal.« '
Gospa Kuran so je nekaj časa obotavljala, da bi neznancu zaupala.
»Kaj ste tedaj storili, gospod?« je vprašala s trepetajočim glasom.
»Isto, kar bi bil Morton storil na mojem mestu,« je odgovori lEverard.
»In... moja hči?«
»Je z menoj.«
Gospa Kuran je svojemu obiskovalcu živahno stisnila roko.	(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.