Leto XX. 8 |f Številka 13. Naročnina za Jugoslavijo: 8aH Kal BBBnL Wjm H| IBj Uredništvo in upravniStvo celoletno 180 din, za 'It leta lMFiil IIiFImTT tHiJUsŠt '' DR HP| je v Ljubljani v Gregorčl- 80 din, za '/< leta 45 din, J|B Jp n||BL ^BjsIlflftP Tm^&Sir (£ BP Blfl^P BP 88 čevi ulici 23■ ~ Rokopisov mesečno 15 din; za ino- ne vračamo. — Račun pri zemstvo: 210 din. - Pia- * . . .. , . , • ~ . poSt. hranilnici v Ljubljani 6a in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, mdustnio, odit m denarništvo št. 11.953. - Tel. št. 25-52. Izhaja Ired0p0inCdpetek Ljubljana, ponedeljek 1. februarja 1937 Cena JEJKTSi *'50 Težave in upi ljubljanske trgovine Obini zbor Združenia Ze dolgo ni vladalo za občni zbor ljubljanskega združenja trgovcev tako veliko zanimanje, kakor za petkov občni zbor. Vzrok je bil predvsem v tem, ker se je volila nova uprava in ker so se napovedovale tudi nekatere izpre-membe. Zaradi tega je bilo mestoma na občnem zboru ozračje tudi nekoliko bolj razvneto, kar pa ni treba vzeti preveč tragično, ker so takšne izpremeinbe in z njimi zvezane posledice le izraz življenja, ki polje v organizaciji. To življenje tudi povzroča, da se uprave menjajo, da se enkrat bolj Poudari vpliv te skupine, drugič Pa druge. Kjer je življenje, tam so spremembe, tam je tudi napredek in tako je treba tudi presojati zadnji občni zbor. Zlasti še, ko je zaključek občnega zbora jasno dokazal, da tudi bojno glasovanje ni niti najmanj škodovalo stanovski solidarnosti ljubljanskega trgovstva, temveč je bila ta na koncu občnega zbora nedvomno jasno poudarjena. Nova uprava združenja bo zato mogla oprta na zaupanje vsega članstva še z večjim uspehom izpolnjevati svoje naloge v korist slovenske trgovine in slovenskega gospodarstva. Če izvzamemo volilni intermez-zo je bil ves potek občnega zbora na višku, da dela trgovstvu čast. Poročilo predsednika Sossa in poročilo tajnika Šmuca sta podali izčrpno in jasno sliko stanja ljubljanske trgovine, vse njene težave, ki jih mora premagovati, pa tudi vse upe, ki dajejo ljubljanskemu trgovstvu moč, da tudi v današnjih težkih časih še nadaljuje borbo za dvig slovenskega gospodarstva. Veliki govor zborničnega predsednika Jelačina pa je podal splošne smernice gospodarske politike v državi, za katerih uveljavljanje se bori slovensko trgovstvo. Z glasnim odobravanjem so vsi zborovalci manifestirali svoje soglasje z načeli in zahtevami, ki so bile v teh poročilih in govorih navedene. Slovensko trgovstvo, ki se je vedno krepko zavedalo svojih dolžnosti do naroda, do države in do celote, tudi na petkovem občnem zboru ni pozabilo na te svoje dolžnosti. Zlasti je to poudarilo s svojo manifestacijo za bolgarsko-,jugoslovanski pakt in s svojo zahtevo, da se ta pakt še poglobi, da bo enkrat dosežen oni visoki cilj, ko bodo vsi južni Slovani popolnoma enotni in proti vsemu tujemu svetu ena celota. S' posebnim priznanjem pa je omeniti tudi stališče, ki ga je zavzel občni zbor v socialnih vprašanjih. Vidi se, da je ljubljansko trgovstvo v resnici napredno v najboljšem pomenu besede, ko se je izreklo za pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov, kakor je to predlagal predsednik Jelačin. Prav tako pa je z odobravanjem sprejelo tudi predlog g. Verbiča, da se dela za pokojninsko in drugo zavarovanje trgovstva. Tako se je občni zbor izkazal v resnici na višini svoje naloge in z vso upravičenostjo moremo upati, da bo delovanje nove uprave opravičilo vse nade, ki so bile zvezane z njeno izvolitvijo. Otvoritev občnega zbora Občni zbor je otvoril predsednik Karel Soss, ugotovil sklepčnost in pravilno sklicanje seje, konstatiral dalje, da sta bila sklepni račun in proračuna razložena članstvu ter imenoval za zapisnikarja občnega zbora tajnika Šmuca, za overovatelja zapisnika pa gg. Ivana Železnikarja in Romana Goloba. Nato je pozdravil zastopnika mestnega poglavarstva g. dr. Ernesta Brileja, zastopnika Zbornice za TOI predsednika Ivana Jelačina in tajnika dr. Plessa, zastopnika Zveze trgovskih združenj podpredsednika Franja Škrbca in tajnika Gornika, zastopnika Društva in-dustrijcev in veletrgovcev predsednika Staneta Vidmarja, zastopnika Trgovskega društva »Merkur« podpredsednika Albina Smrkolja, zastopnika Društva trgovskih potnikov in zastophikov predsednika Janka Kreka, zastopnika Pomočniškega zbora Združenja trgovcev predsednika Mclicerja, zastopnika Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« predsednika Kregarja, zastopnika Pomočniškega društva g. Sitarja in ravnatelja gremialne šole Radota Gruma ter končno zastopnike dnevnega časopisja. Nato je zbor počastil spomin zaslužnih umrlih članov Združenja, in sicer: dolgoletnega predsednika Alojzija Lileka, častnega predsednika Trgovskega društva »Merkur« in ustanovitelja Trgovske bolniške blagajne, ki si je s svojim neumornim delom in trudom pridobil za naš stan nevenljive zasluge, dolgoletnega člana uprave in blagajnika Miroslava Ambrožiča, ter zaslužne člane Janka Česnika, Janka Popoviča, Jerneja Ložarja, Karla Kavška in Globočnika. Poročilo predsedni Sossa V zadnjem času se posebno z odločujočih mest vedno bolj pogosto čujejo vesti o znatnem zboljšanju našega narodnega gospodarstva. Priznati moramo, da so te vesti za mnoge pokrajine naše države tudi resnične. Žal pa ne veljajo za Slovenijo, ki je doživela lani nad vse slabo letino, da bo morala uvoziti za 800 do 1000 vagonov več žita ko druga leta. A tudi vinska letina je bila v Sloveniji tako slaba, kakor že leta ne, saj je dala mestoma le petino običajnega donosa. Enako slabo so obrodila jabolka. Gospodarski položaj Slovenije se torej ni izboljšal, zlasti pa tudi ne položaj slovenske trgovine. Ostal je težaven, kakor je bil, za mnoge panoge pa se je celo poslabšal. Omenjam samo našo lesno trgovino, ki je zaradi izvajanja sankcij proti Italiji izgubila svoj najboljši trg, ki ga nikakor ne more nadomestiti slučajno povečani lesni izvoz v Nemčijo, ki je radi plačilnih težkoč poleg vsega še silno tvegan. Kljub temu slabemu položaju, v katerega je zašla slovenska lesna trgovina brez svoje krivde, pa se za njo ni storilo skoraj nič. Natančno pred enim letom smo bili v tej dvorani priča velikega ma-nifestacijskega zborovanja zastopnikov lesne stroke, katerega je vodil g. Škrbec, in na katerem se je podrobno opisal katastrofalni položaj lesnega gospodarstva, obenem pa tudi naštela sredstva, ki morajo prinesti izboljšanje. Takrat se je mnogo obljubilo, toda pomoč ni bila taka kot smo pričakovali. Lansko leto smo doživeli prav drastičen primer, kako se v Ljubljani prizanaša krošnjarjenju. V Kolodvorski ulici smo zalotili cel krošnjarski magazin, pravo krošnjarsko veleblagovnico. Videlo se je, da nekateri krošnjarijo kar na debelo, da imajo prave krošnjarske trgovine. Obrtna oblast se je takrat, ko smo odkrili v Kolodvorski ulici zalogo, postavila na enostavno stališče, da ni povoda za uradni kazenski postopek. Kljub temu nismo mirovali. Vso zadevo smo po tehtnem preudarku in zbiranju konkretnih podatkov predložili Zbornici z nujno prošnjo, da o stvari zainteresira bansko upravo, ki je na podlagi obširne spomenice Zbornice poslala min. za trgovino in industrijo predlog, da mi- nistrstvo izposluje uredbo o prepovedi krošnjarjenja z manufak-turnim blagom. Z zadovoljstvom jemljemo ta predlog banske uprave na znanje in ji izrekamo svojo zahvalo, prav tako pa tudi Zbornici za njen odločen nastop. Tudi pri Mestnem poglavarstvu se je začelo proti krošnjarjem postopati z vso strogostjo, pa mi je pri tej priliki dolžnost izreči predsedniku mestne občine dr. Adle-šiču in referentoma dr. Brileju in dr. Frelichu za njihovo naklonjenost v borbi proti krošnjarjem toplo zahvalo. Ker smo že pri mestnih občinskih zadevah, naj s priznanjem omenim, da se je pod novo upravo povečala eks-peditivnost mestne uprave, in to predvsem zaradi njene reorganizacije. S priznanjem moram tudi omeniti novo regulacijo mestnih dolgov. Tako se je posrečilo novi mestni upravi, da je dosegla znatno znižanje obrestne mere za mestne dolgove pri Mestni hranilnici ter tudi pri Poštni hranilnici in Drž. hip. banki. Samo pri slednjih dveh denarnih zavodih je prihranila na obrestih mestna občina 136.000 din. Akcijo mestne uprave, da z novim obligacijskim posojilom poveča likvidnost Mestne hranilnice, smo krepko podprli. Proti konzumom in industrijskim prodajalnicam Preidem na vprašanje konzu-mov, ki tarejo trgovino že leta in leta. Izdan je bil sicer predpis, da konzumi, ki prodajajo nečlanom ali ki prodajajo luksuzno blago, izgube vse privilegije. Vsi pa vemo, da še naprej prodajajo nečlanom in tudi luksuzno blago, da pa vkljub temu niso izgubili svojih privilegijev. Prav podobna je tudi stvar z industrijskimi prodajalnami. Lani je sicer izšla okrožnica fin. ministra, ki zahteva od vseh davčnih uprav, da z vso strogostjo izterjajo od industrijskih prodajalen družbeni davek v primerni višini. Toda vse te okrožnice ne bi bilo treba, če bi se že enkrat izvedla stara zahteva trgovstva in se industrijske prodajalne obdačile tako kot vse druge samostojne trgovine. Zakaj se ta naša zahteva ne izvede? Sloveniji treba davčno breme omiliti! Če že govorimo o davkih, potem moram pač z vso odločnostjo poudariti, da bi se moralo letos Sloveniji zaradi cele vrste gospodarskih katastrof, ki so jo zadele, davčno breme znatno olajšati. Me sto tega pa vidimo, da se je davčno breme celo povišalo. S finančnim zakonom se je povišal davek na poslovni promet za pol odstotka, davek na luksus pa celo za 2%. Uvedle oziroma povišale so se banovinske davščine, poleg tega so se še nekatere banovinske trošarine centralizirale, da je bila Slovenija tudi pri tem prikrajšana, ko plačuje te trošarine za dru ge pokrajine. Povišal se je prispevek za soc. zavarovanje, povišale so se občinske davščine, trošarine in uvozni-ne, za Božič pa smo dobili še povišani carinski ažio za skoro 10%. Še lani je finančni minister odklonil povišanje ažia z utemeljitvijo, da je naše gospodarstvo z davki tako obremenjeno, da ne prenese novega povišanja, kljub temu pa se je letos povišal. Nekateri menda mislijo, da vsi ti direktni in indirektni davčni poviški trgovstvo ne brigajo, ker jih trgovci prevale na potrošnika. Silno slabo poznajo ti gospodje trgovino, če tako mislijo, kajti mnoge davščine se sploh ne morejo prevaliti. Pa tudi če bi se mogle, vendar trpi radi njih trgovina, ker postane blago predrago in zato pade njih promet. Ljudje ne morejo blaga več kupovati. Ljubljana še posebej trpi zbog preobčutnih uvoznin in trošarin, ker ji periferija in vsi večji kraji izven Ljubljane občutno konkurirajo, tako da so velepodjetja prisiljena blago prodajati po lastni ceni, nekatera pa se že selijo izven Ljubljane, da zamorejo vzdržati občutno zunanjo konkurenco. Zato je neobhodno potrebno, da se za povečanje konzumn znižajo trdote mestnih davščin. Lani sem kot zastopnik trgovstva v občinskem svetu stavil na predsednika občine štiri interpelacije, in sicer glede zatiranja krošnjarstva, glede ljubljanskega tramvaja, mestnih uvoznin in trošarin in končno glede ukinitve za občino pasivne prodajalnice elektrotehničnih predmetov, ki še vedno ni odpravljena. Bodite uverjeni, da tega vprašanja, dokler bom zastopal v občinskem svetu interese ljubljanske trgovine, ne bom izpustil iz vi dika, dokler se ne reši pozitivno v prilog prizadetih trgovcev. Ravno tako je z mestno plinarno, ki posega v delokrog domače trgovine. Na posebnem sestanku, ki sem ga priredil za trgovstvo v preteklem letu, sem podal točno in izčrpno poročilo glede mestnega proračuna. Imeli smo stvarne razloge, da smo proti proračunu protestirali v Beogradu pri fin. ministru, žal brez večjega uspeha, ker so bile politične debate v skupščini in senatu glede drž. proračuna najvažnejše. Tako je bil proračun z malimi korekturami potrjen in mestna doklada znižana za samo 5%. Posledica visokih davščin je, da se industrija in trgovina izogibata Ljubljane in da je danes Ljubljana glede industrije razmeroma na slabšem kakor pred vojno. Ker je tudi uradništvo mnogo slabše plačano, je tudi zaradi tega nazadovala ljubljanska trgovina. Cena električnega toka je še vedno previsoka in odbija industrijska podjetja, ki bi se rada naselila v Ljubljani. Prejšnja praksa je bila škodljiva, nismo si znali priboriti industrijo v Ljubljano, ki bi dvignila kupno moč konzumenta. Na teritoriju smo sicer precej pridobili, a na kupni moči izgubili, ker je padel zaslužek industrijskega delavstva ter uradništva. K vsem tem težkočam Ljubljane pa je zadela Slovenijo še nesreča zastoja našega denarništva Še pred leti je veljalo naše denarništvo kot ona trdnjava, ki daje Sloveniji vkljub vsem centralističnim zakonom neko avtonomijo, danes je pa mnogo denarnih zavodov na tem, da postopoma likvidirajo svoje posle. Res je sicer, da se je položaj nekaterih hranilnic s pomočjo posojil pri Državni hipotekarni banki izboljšal, tako obeh mestnih hranilnic v Ljubljani in Mariboru, toda dejansko smo morali tudi to zboljšanje plačati mi sami. Slovenski pupilarni denar je naložen v Beogradu in sedaj si moramo mi izposojevati naš denar nazaj za lepe obresti. Na koncu je prišla še uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, ki je vse kmetske dolžnike darovala kot dobro klientelo Privilegirani agrarni banki. Kje naj sedaj zaslužijo slovenski denarni zavodi denar za obresti vlagateljev je vprašanje, na katerega ne' vem odgovora. Če pa ne bodo imeli vlagateljev, kje naj dobe denar za kreditiranje trgovine, obrta in industrije? Značilen za naše razmere je tudi primer veleblagovnice »Ta-ta«. Na pritisk vsega jugoslovanskega trgovstva se je končno le izdala uredba, ki prepoveduje ustanavljanje velikih trgovskih hiš. Kljub temu pa se je pri nas ustanovila veleblagovnica ter je mogla tudi kljub uredbi in prepovedi uprave mesta Beograda nemoteno poslovati, ker je bila uredba premalo jasna. Naše zbornice so zato predložile nov tekst uredbe, ki je popolnoma jasno določal, katere velike trgovine se prepovedujejo. Vendar se pri izdaji nove uredbe ni uporabilo to besedilo, temveč se je enostavno podaljšala stara uredba. Posledica tega je, da je sicer uprava mesta Beograda ponovno prepovedala »Ta-Ta«, da je to prepoved potrdilo tudi trgovinsko ministrstvo, da pa more »Ta- Ta« še nemoteno naprej poslovati, dokler ne izreče svoje mnenje državni svet. Ko pa grajamo vse te napake in nedostatke, pa moram tudi z vso odločnostjo poudariti, da jih grajamo samo zato, da bi dosegli zboljšanje razmer za nas Slovence, posebno za Ljubljano. Nam ne gre pri tem prav za nobene politične in strankarske cilje. Mi se ne mešamo v politiko in se tudi ne bomo. Pač pa moramo konstatirati, da se politika meša v naše stanovske zadeve, kakor se je pokazalo pri volitvah v Zbornico. Nepristransko se bomo prizadevali in podpirali vsako koristno akcijo, ki bo v interesu našega naroda, posebno pa še naše bele Ljubljane. Zato se pridružujemo zahtevam, da se bolnišnica izpopolni v univerzitetno kliniko in da univerza v Ljubljani postane popolna, kakor so izrazili predstavniki shoda, ki se je vršil ravno v tej dvorani v torek za slovensko univerzo. Pričakujemo, da bodo državni privilegirani denarni zavodi, ki so posebno sedaj po uredbi o raz-dolžitvi kmeta dobili močno kli-entelo v Sloveniji in ki so že preje dobili močne vire dohodkov od slovenskega pupilarnega denarja, da bodo ti zavodi tudi nekaj doprinesli k napredku gospodarstva v Ljubljani in zgradili reprezentativne palače za svoje poslovanje, zlasti pa Državna hipotekarna banka in Privilegirana agrarna banka. Apeliram na vse odločujoče či-nitelje, da složno z gospodarskimi krogi sodelujejo za kulturni, gospodarski in socialni prospeb slovenskega naroda in Ljubljane. Živimo v času, ko je treba, da so vsi trgovci solidarni in stanovsko zavedni. Vsakega trgovca dolžnost je, da je naročnik na naše stanovsko glasilo »Trgovski list«, ki je edini naš glasnik zahtev in težav. Mislim, da ste vsi mojega mnenja in da se strinjate z menoj, da piše »Trgovski list« tako, kakor mi mislimo, da krepko brani interese slovenskega gospodarstva. Zato gre v prvi vrsti zahvala neutrudnemu njegovemu uredniku. Poudarjam, da ni mogoče dovolj naglasiti, kako težko se maščuje vsaka needinost v naših vrstah. Zato apeliram na vse, dragi tovariši in tovarišice: Ostanite tej stanovski solidarnosti vedno zvesti in krepko sodelujte v boju za pravice slovenskega trgovstva in slovenske trgovine. (Glasno odobravanje.) Predsednik Soss je nadalje sporočil, da sta se opravičila predsednik Trg. društva »Merkur« dr. Fran Windischer in ravnatelj Zveze za tujski promet dr. Žižek. Končno je sporočil, da event. nove izvolitve ne bi mogel na noben način več sprejeti in da smatra zato za svojo dolžnost, da se ob odhodu s predsedniškega mesta zahvali vsem bivšim članom uprave, ki so zaradi izvolitve za zbornične svetnike prenehali biti člani uprave, to je gospodom Jelačinu, Kavčiču in Smerkolju, ko tudi vsem drugim članom uprave in pisarni za podporo, ki so mu jo izkazovali ves čas njegovega predsedstva. Sledilo je nato poročilo tainiSmuča iz katerega posnemamo: Od nastopa krize v letu 1932. posvečamo stalno pažnjo gibanju trgovskih obratov, ker je ta statistika najboljši barometer za stanje slovenske trgovine. Po statistiki Zbornice za TOl je padlo od leta 1932. število trgovin v Sloveniji za 4556, obrtniških obratov pa za 3797, skupno torej za 8353 obratov. Naša statistika pa nam pravi, da je imelo naše združenje leta 1930. 1368 članov, leta 1934. 1162 in 1. 1935. samo 1100 članov. Zaradi priključitve okoliških občin k Ljubljani pa je lani naraslo naše članstvo na 1315. Tudi število trgov, pomožnega osebja stalno nazaduje. Leta 1930. smo imeli v evidenci še 1362 trg. sotrudnikov, leta 1936. pa samo še 1132, torej za 230 manj, katere je večinoma zadela usoda brez-poselnežev. Ti statistični podatki dovolj nazorno dokazujejo težko stanje ljubljanske trgovine, ki je tem težje, ker je davčna obremenitev še vedno zelo visoka, čeprav se je obremenitev v primeri z ono v letu 1934. znižala. Leta 1933. je znašala davčna osnova ljubljanske trgovine po predlogu davčne uprave 39'9 milijona dinarjev, to odmero pa je znižal davčni odbor na 26 milijonov. Leta 1934. naj bi znašala davčna osnova po predlogu davčne uprave 51 milijonov, ki jo je pa znižal davčni odbor na 45 milijonov. Takrat je bil finančni minister dr. Gjorgjevič. Ko je postal fin. minister dr. Stojadinovič, se je davčni pritisk zmanjšal in predlog davčne uprave je znašal samo 31 milijonov, davčni odbor pa ga je znižal na 26 milijonov. Za leto 1936. pa je znašal predlog davčne uprave 30‘4 milijona, a ga je davčni odbor znižal na 22‘8 milijona dinarjev. Čeprav je davčni odbor znatno znižal odmerno podlago davčne uprave, vendar pa je bila ta še vedno previsoka, kar se je izkazalo tudi pred reklamacijskim odborom, na katerega je bilo vloženih zelo veliko pritožb. Lani reklamacijski odbor velikemu številu teh pritožb ni ustregel. Za leto 1936. pa je bilo vloženih nad 700 pritožb, ki jih bo začel reklamacijski odbor reševati že v februarju. To veliko število prizivov je dovolj zgovoren dokaz, da je davčna odmera še vedno previsoka. Opozarjam vse, da poteče ta mesec rok za vlaganje napovedi in da se ta rok podaljša le na utemeljeno prošnjo. Statistika nam dalje pove, da plača Slovenija 14% vseh neposrednih davkov v državi in da znaša povprečna obremenitev enega prebivalca v Sloveniji 233 din, v nekaterih pokrajinah pa tudi pod 100 in tudi pod 50 din. Še večja je odstotna obremenitev Slovenije pri neposrednih davkih, katerih plača Slovenija kljub svojim 8’21% vsega prebivalstva celih 17%. Te številke jasno do kazujejo utemeljenost akcije, da se uvede v vsej državi enaka davčna praksa. Posebno težaven je bil položaj ljubljanske trgovine leta 1934., ko je bila davčna osnova za pridob uino povišana kar za 300 do 400%. Odpor proti temu pogubonosnemu povišanju pridobnine je bil povsod velik, saj je to povišanje povzročilo proletarizacijo trgovine in obrta. Vsi protesti proti temu pretiranemu povišanju pa so bili zaman in tako so bili trgovci prisiljeni, da so segli tudi po močnejših sredstvih. Pod skupnim vod stvom Centralnega predstavništva v Beogradu je prišlo do tega, da so bile trgovine v državi en dan zaprte. Tajnik v svojem poročilu podrobno opisuje borbo trgovstva proti takratni silno pretirani davčni praksi ter omenja, kako je posebna deputacija pod vodstvom predsednika Jelačina intervenirala in zahtevala na finančni direkciji, da se ta pretirana davčna praksa neha. Boj je takrat priki pel do vrhunca in že so bile vlo žene kazenske ovadbe proti voditeljem trgovstva, zlasti predsedniku Jelačinu, ko je nastala iz-prememba režima ter je postal finančni minister dr. Milan Stoja dinovič. Posebna deputacija Cen tralnega predstavništva je takrat zahtevala, da se davčna praksa omili, zlasti pa, da se ukine famozni paragraf 7. davčne novele po katerem se je odmerjala pri- dobnina na podlagi najemnine za j stanovanje in lokal. Poleg tega j smo zahtevali, da se omeji izdajanje koncesij tujcem, da se zniža obrestna mera Narodne banke, da se odpravijo privilegiji nabavljal-nih zadrug in konzumov ter da se odpravi monopolizacija šolskih knjig in zvezkov itd. Posebno odločno smo takrat nastopili tudi za železniško zvezo Slovenije z morjem ter za zgraditev avtomobilskih cest v Sloveniji. Priznati treba, da je bilo mnogo naših zahtev tudi uresničenih. Tako se je znižala obrestna mera Narodne banke, dovoljene so bile olajšave pri izterjavanju razlik pri j pridobnini za leti 1933 in 1934,! dovoljen je bil odlog davčnih plačil in končno je bil dosežen tudi največji uspeh, da je padel § 7. davčne novele. Ugodno je vplivalo na gospodarstvo tudi znižanje telefonskih pristojbin, znižanje banovinskih davščin na motorna vozila ter znižanje potniških tarif na železnicah. Toda še vedno je bilo stanje gospodarstva in zlasti trgovine težko, kakor smo tudi ugotovili na skupščini leta 1935. Vse naše rganizacije so dokazale, da smo pripravljeni storiti vse, kar je v interesu države in naše ožje domovine, da pa tudi znamo braniti woje lastne interese. Pri tej priliki moram ugotoviti, da bi se vse nevšečnosti, ki pritiskajo gospodarstvo k tlom, že davno odpravile, če bi se pravo-asno upoštevali predlogi gospodarskih organizacij. Cela vrsta razočaranj bi nam bila prihranjena in preprečene bi bile napake, ki so napravile vsemu gospodar-tvu in državi težko škodo. Niso še ozdravljene gospodarske razmere, vendar pa nas v zadnjem času preveva nada, da gre vendarle na bolje. Priznavamo tudi, da je pažnja za potrebe gospodarskih stanov vedno večja. Vendar pa moramo istočasno poudariti, da še vedno ubija pretirani birokratizem dobro voljo državljanov in da moramo v interesu gospodarstva nadaljevati svojo borbo za decentralizacijo uprave. Za zboljšanje gospodarstva Ljubljane je odločilne važnosti, da postane Ljubljana središče tujskega prometa, skozi katero morajo voditi vse zveze iz Gorenjske in iz Štajerske k morju. Pri tem moramo zlasti naglasiti vedno večji pomen dobrih avtomobilskih cest za tujski promet. Zaradi slabih cest •rudo težki milijoni mimo naše države. Zboljšanje cest je zato eden prvih pogojev za dvig ljubljanskega gospodarstva. Enako važnost pa moramo polagati tudi vprašanju sanacije našega denarništva. Proti privilegijem Bolestno vprašanje, ki razjeda temelje naše lepe države, so privilegiji. V interesu ugleda drž. uprave ter v interesu naših bodočih generacij se morajo ti odpraviti. Ne smejo biti privilegirane posamezne ustanove in še manj pa cele pokrajine. Javna dela in državne investicije se morajo razdeljevati strogo po načelu enakopravnosti vseli pokrajin. Priznavamo, da se je glede javnih del lani marsikaj storilo. Država, banovina, cestni odbori in občine so izdale lani za razna dela okoli 109 milijonov dinarjev. Tako se gradi železnica Št. Janž—Sevnica, tlakuje se cesta Ljubljana— —Kranj, modernizira se cesta Št. Ilj—.Maribor. Toda vse to še ne zadostuje! Potrebujemo železniško in cestno zvezo z morjem! Bolj se moramo zavedati pomena morja za narodno gospodarstvo. Narod brez morja nima bodočnosti! Mi imamo morje, toda te prednosti ne izkoriščamo. S priznanjem se je nato tajnik Šmuc spominjal dela pok. podžupana Jarca, da postane Ljubljana tujsko središče, ter predsednika Jelačina za želez- Govor predsednika Za pozdrave Zbornici se je nato zahvalil zbornični predsednik van Jelačin in se zlasti zahvaljuje za priznanja delu zbornice. Zbornica je vedno pazila na to, da ščiti interese slovenskega trgovstva in tako bo delala tudi v bodoče. Kar je že večkrat naglasil, to mora poudariti tudi danes, da je slovensko gospodarstvo že 18 let v stalili defenzivi, da se brani proti temu, kar se mu hoče vzeti in da protestira proti temu, ker se mu ne da to, kar mu pripada. Saj je težko to vedno znova in znova ponavljati, in nekateri tudi že pravijo, češ da je to že njegova stara »lajna«, toda mirno te neenakosti vendar ne moremo prenašali. In kdorkoli bo na čelu slovenskega gospodarstva, bo to kritiko tudi moral stalno ponavljati. Zato se tudi kritiki ne morem« odreči, zlasti ne, ker ni ta nikdar osebna. Nato je naglašal, kako nujno potrebno je, da so vsi slovenski gospodarski stanovi združeni v eni zbornici, da ostane ta enotna korporacija, ki je zaščita nas vseh. Naš narodni interes zahteva, da spravimo interese vseh gospodarskih stanov pod eno streho. S tem pa ni rečeno, da bi hotel neki corpus separatum, toda Slovenija ima svoje posebne interese, ki bi jih mogli na kratko označiti tudi lako, da se nam preveč jemlje in premalo daje! (Odobravanje.) Podla insinuacija pa je, če bi se tem našim stremljenjem hotelo podtikati, da hočemo s tem neki separatizem. Mi hočemo le enakopravnost, da smo pri enakih dolžnostih tudi enaki pri prejemanju pravic! Slovenski denarni trg je danes na tleh. Vendar ne moremo molčati, če je 800 slovenskih zavodov na tleh! Nekdo vendar mora nastopiti v obrambo teh zavodov. Pač ne bomo na to še molčali! Ali je morda slovenski človek že izgubil vsak ponos, da bi na vse to molčal. Ali smo res že Cankarjevi hlapci! Vsak večji gospodar ve, da more biti koncentracija vseh poslov dostikrat tudi dobra. Tako je tudi s centralizmom. Toda pogoj je, da so pri tem vsi udje zdravi, da vsi udje prejemajo to, kar potrebujejo, ne pa da bi eden pojedel vse, drugi pa od izčrpanosti odmrli. (Tako je!) Slovenci smo Jugoslavijo hoteli. Zato smo tudi poklicani, da v njej soodločujemo, pa čeprav nas je le ena desetina. Kljub svoji malošte-vilnosti hočemo sovladati! Mnogo se govori tudi o konjunkturi, ki da je nastopila. V Sloveniji se ta nikjer ne vidi, nasprotno je Slovenija v največji stiski, ker je slovensko denarništvo na tleh. Zato zahtevamo, da se revidira zakon o Drž. hip. banki in da se vrne denar mladoletnikov v Slovenijo! Priznavamo dobro voljo sedanjih funkcionarjev na ljubljanski občini in veseli nas, da se je doseglo posojilo za mestno hranilnico. Toda s tem še ni rešeno vprašanje slovenskih denarnih zavodov. Napraviti treba že enkrat »ta-bula rasa«, ker tako, ko dosedaj, ne gre naprej. Slovenske hranilnice so bile naše narodne trdnjave. Danes pa stopi na njih mesto Priv. agr. banka, ki je postala gospodar nad vsemi slovenskimi kmetskimi dolžniki. Če ne bo sedaj kmet plačal obresti ali obrokov, se ne bo mogel več pogodiH mirno s svojo hranilnico, temveč eksekvirala ga bo davkarija. Nič več ne bo prejšnjega domačega postopanja! Mali ljudje se bodo zaradi tega skupni stvari še bolj niško zvezo Slovenije z morjem, 'voje poročilo je zaključil tajnik muc z naslednjimi besedami: Moje poročilo je končano. Dodal bi še, da smo v preteklem letu ili 1172 dopisov, pri čemer pa r.e upoštevam internih dopisov in dela uprave, kakor vodstvo katastra itd. Poleg rednih sej uprave, ki so bile vsak meseč in tudi večkrat, smo imeli 54 sestankov in anket posameznih sekcij ter razposlali 159 okrožnic, v katerih smo tolmačili razne zakone, uredbe in dajali primerna navodila in nasvete. Ustanovili smo tri nove sekcije tako, da jih imamo danes 16. Vzdržujemo Trgovsko nadaljevalno šolo, katero posečajo 202 gojenca, na šoli poučuje 12 izprašanih 'učiteljev ter se poučuje tudi verouk. Šolo vodi vzorno in disci-dinirano ravnatelj Rado Gruin. Podal sem vam spoštovana gospoda pregledno poročilo o vseh akcijah in delu Združenja. Veliko je še dela, zato so nam vsi dobri sodelavci in svetovalci dragoceni. Ljubljansko trgovstvo ima za seboj že stoletno tradicijo trgovske časti in ponosa, pa tudi stanovske zavesti. Želim, da ljubljansko trgovstvo vse te lepe prednosti in lastnosti obdrži tudi v bodoče, ker le na teh principih in temeljih smemo in moramo graditi naše pozitivne uspehe v korist naše domovine in države. (Odobravanje.) Višji svetnik dr. Brilej sporoča, da ga je pooblastil mestni župan dr. Adlešič, da ga opraviči, ker se zaradi nujnih poslov ne more udeležiti današnjega občnega zbora. Naročil pa mu je, da mu podrobno poroča o poteku občnega zbora, ker hoče biti podrobno informiran o težnjah trgovstva, za naše mesto tako važnega stanu. Mestna občina bo skušala čim bolj pospeševati Vaše interese. (Odobravanje.) odtujili! Naj si vsakdo pravočasno odgovori, kam bo to privedlo? Centralizem je ona ovira, ki tlači vse gospodarstvo v prečan-skih krajih in zato bi se morali tildi vsi prečanski kraji skupno boriti proti centralizmu! Vesel bom, ko bodo bratje Srbi izprevideli, da imamo mi prav. Toda zaenkrat nočejo še dati vajeti iz rok. Toda s tem delajo tudi sebi slabo, ker sedaj gre dobro le peščici ljudi, najmočnejša država pa je tista, v kateri je zadovoljen ves narod. Dotakniti se moram tudi vprašanja naših zborničnih volitev in ugotoviti moram, da je takrat politika segla v naše vrste. Ne bom o tem podrobneje govori!, vendar pa moram konstatirati, da se je Ljubljani in njenemu trgovstvu storila velika krivica, ker se je znižalo število zborničnih svetnikov Ljubljane od 4 na 2 in ker se je vzela pasivna volilna pravica večini ljubljanskih trgovcev. Za pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov Nato se je predsednik Jelačin spominjal zborovanja zasebnih nameščencev v Del. zbornici in njih zahteve, da se pokojninsko zavarovanje razširi tudi na trgovske pomočnike. Moramo biti toliko uvidevni in toliko dalekovidni, da se za njih zahtevo izrečemo, ker je pravilno reševanje socialnih vprašanj tudi edino pozitivno sredstvo proti pretiranim komunističnim zahtevam. (Odobravanje.) Pred konferenco zbornic v Beogradu Dne 1. februarja se začne v Beogradu konferenca vseh trgov-sko-industrijskih zbornic Jugoslavije, katere se udeleži tudi naša zbornica. Na konferenci se bodo obravnavala nad vse važna vprašanja. Tako se bo razpravljalo o načinu plačevanja zgradarine in taks ter o vseli dajatvah, ki bre-mene zlasti našega malega človeka. Posebna pažnja se bo posvetila vprašanju kmetske zaščite in uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Ljubljanska zbornica se bo v tem pogledu popolnoma pridružila skupni zahtevi Zveze slovenskih zadrug, Zadružne zveze in Zveze jugoslovanskih hranilnic. (Odobravanje.) Na dnevnem redu konference sta tudi zakonska predloga o kon-kurznem zakonu in zakonu o prisilni poravnavi izven stečaja. Nadalje se bo razpravljalo o predlogu, da se sedež odbora Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu prenese iz Beograda v Zagreb, ker je Zagreb naše najmočnejše trgovinsko središče. Ljubljanska zbornica je izdelala za konferenco razne referate in predloge, tako tudi za ureditev tudi vse pomočnike in tudi naš kakor je nastopala slovenska de-trgovski naraščaj. legacija na beograjskem kongresu. Sporoča, da je bila danes tudi s Želi si v bodoče več aktivnosti seje predsedstva Zveze trg. zdru- slovenske delegacije. Govori o ženj v Celju odposlana pozdravna svobodi ter navaja besede blago-brzojavka bolgarskim tovarišem, pokojnega kraja Petra L, da ni Zaradi kratko odmerjenega časa svobode nikdar preveč, bi samo nekaj poudaril. Borba za . kruh je težka in postaja vedno Blagajniško poročilo težja. Naša dolžnost je zato, da j je podal blagajnik g. Verbič. Čisto narodu čim bolj pomagamo in za- premoženje združenja se je v lan-io moramo zahtevali tudi od dr- j skem letu znatno povečalo in zna- Politične vesti Že v 24 urali barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. $krobi in svctlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domačo perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. našega izvoza lesa, mesa in drugih proizvodov. Upam, da bo konferenca pomenila za vse naše gospodarstvo velik uspeh. Pakt prijateljstva z Bolgarsko Nato se je spominjal predsednik Jelačin historičnega dne, ko je bil dne 24. januarja 1937 v Beogradu podpisan pakt večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarsko. Nad vse se veselimo tega velepomembnega dne in zato poziva vse trgovce, da se nedeljskega manifestacijskega zborovanja v Trgovskem domu udeleže v čim žave, da teinu našemu narodu pomaga. Zahtevati pa tudi moramo za sebe pravico do besede. Apeliramo na odločujoče činitelje, da se vsaj našemu stanovskemu in strokovnemu tisku dovoli svobodna beseda. A to zahtevamo tudi za vse druge liste. V imenu Pomočniškega izbora pozdravlja občni zbor njegov predsednik Melicer, ki se zlasti zahvaljuje predsedniku Jelačinu za njegove besede v korist pokojninskega zavarovanja trg. nameščencev. G. Sedlar je nato predlagal, da tudi združenje prireja predavanja. Nadalje želi, da se vajenska doklada zniža. Uprava združenja naj bi delala na to, da se nadaljevalna šola podržavi. Ni zadovoljen, ša že 1,150.400 din. Navaja podrobno vse postavke iz zaključnih računov. Če želi kdo še podrobnejše informacije, so te na razpolago. V imenu nadzorstva poroča g. Meden, da je nadzorni odbor pregledal vse poslovanje uprave in blagajnika ter predlaga obema absolutorij. Občni zbor sprejme ta predlog soglasno. Gospod Verlič je nato tudi predlagal novi proračun, ki izkazuje 60.000 din dohodkov in 283.450 din izdatkov. Primanjkljaj v višini 223.450 din naj se krije z doklado, ki ostane neizpremenje-na, t. j. 12% od osnovne pridob-nine. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Sledile so volitve nove ev Predsednik Soss izjavlja, da . zopetno izvolitev nikakor ne sprejme. Imenuje pa skrutinator-je gg.; Ivana Železnikarja, Janka Kreka in Frana Škrbca, G. Stane Vidmar predlaga posebno listo, ki se je sestavila, da se uprava nekoliko pomladi. Imamo v naših vrstah dovolj spo-< sobnih lijudi, katerim pa je treba dati tudi priliko, da pokažejo svoje Sposobnosti. Nova lista, ki jo predlaga, je bila sestavljena le iz vidika čim boljše obrambe stanovskih interesov. Nato se je volilo z listki ter ije bil izvoljen za predsednika Viktor Meden, ki je dobil od 139 oddanih glasov 72. G. Verbič je dobil 56, nekaj je bilo razcepljenih, 3 glasovnice pa so bile prazne. Novi predsednik Viktor Meden se zahvali za izvolitev in jo tudi sprejme. Skrbel bo, da se bo združenje na znotraj učvrstilo, na zunaj pa poveča. Svojo večjem številu. Nato se je v obširnem govoru j (ja njegov vpliv spominjal nekdanjih dni ko so • prvo nalogo bo skušal doseči s Slovenci prvič prišli na Bolgarsko Uem> da bo vodil vse posle objek-in ko se je začela zbujati zavest i Vno, nepristransko in vedno upo-slovanskih narodov, dokler ni ta j tevaje le interese celote. Da pa zavest tudi zmagala. j doseže svojo drugo nalogo, bo gle- Ni pa še zaključen razvoj naših ;dal> da bo združenje v čim bolj-odnošajev z Bolgarsko s podpisom I Slh sUkih z vsemi oblastvi, da bo- prijateljskega pakta, voj bo šel naprej in do tudi njegove želje vedno čim bolje sprejete. Gledal bo tudi na to, da bo pri vseh anketah in konferencah, ki so važne za trgovstvo, združenje zastopano. Da se bolje temveč raztega razvoja ni mogoče več ustaviti. Doseči je treba popolno skupnost z liolgarskim narodom, da nas bo nad 20 milijonov in potem se bomo mogli res svobodno razvijati, potem ne borno več eksploatacij-ski objekt drugih. Predlaga, da se odpošlje po- zdravna brzojavka Zvezi bolgarskih trgovskih združenj. (Viharni ( bravanje ) živio klici.) .... . Glede liste odbornikov ko tudi Z občnega zbora je b.la nato: prvotne g Odoba za i podpredsednika je nastala nato daljša debata, ki je mestoma postala precej ostra in ki je bila V upravo kot člani: Avgust Volk, Ivan Železnikar, Ivan Krije, Franc Novak, Janko Krek, Dominik Čebin, Viljem Laznik, Franc Kolšek, Joža Štrukelj, Mirko Stepi?, Franc Mravljak, Anton Verbič. Namestniki: Anton Žlender, Av-mst Robežnik, Zvonimir Lukič, Kristjan Čermelj, Miloš Kompare, Bogomir Motoh. V nadzorni odbor: Karel Soss, Slanko Florjančič, Miha Rožanc; kot namestniki: Janko Čepon, Oskar Schmidt, Joso Goreč. Za delegate »Zveze«: Iv. Jelačin, Stane Vidmar, Fr. Škrbec, Stanko Florjančič, Roman Golob, Mirko Stepi?, Viktor Meden, Avg. Volk, Karel Soss, Franc Kolšek, Viljem Laznik, Janko Krek, Joža Verov-šek; kot namestniki: Zvonimir Lukič, Franc Novak, Ivan Krivic, Franc Kačar. Anton Žlender, Avgust Robežnik, Joža Štrukelj, Dominik Čebin, Milan Kompare, Kristjan Čermelj, Franc Mravljak, Ivan Bogataj, Bogomir Motoh. V častni odbor: Staue Vidmar, Viktor Meden, Josip Kette, Ivan Bogataj, Miha Rožanc, Avgust Volk. Pri slučajnostih je bil soglasno sprejet predlog Zbornice, s katerim se olajša poslovanje Pomočniškega zbora. G. Verbič je predlagal nato, da se začne delati za izvedbo starostnega zavarovanja trgovcev. Ko so spoznamo z našimi novimi člani : bili podani še nekateri drugi pred-iz okolice, bo prirejalo združenje ' logi ter podana nekatera pojas-z njimi prijateljske sestanke. | nila, se je izreklo še priznanje in Čudežev pa ne pričakujte od zahvala vsem bivšim članom nas, pač pa naglašamo, da bomo I uprave. vedno storili svojo dolžnost. (Odo- Nato je predsednik \ iktor Me- poslana naslednja brzojavka: Gospod Hristo Jozov predsednik občega saveza bolgarskih trgovcev Sofia. Na predlog predsednika zbornice Jelačina pošilja ljubljansko trgovstvo s svoje skupščine tovariške pozdrave. Združenje trgovcev Ljubljana. Z viharnim odobravanjem je bil sprejet predlog predsednika Jelačina, kakor tudi ves njegov govor. Drugi govorniki: V imenu Zveze trgovskih združenj je nato pozdravil zborovanje njen podpredsednik Fr. Škrbec. Pozdravlja tudi one, ki jim nemila usoda ni več dopustila, fla bi Prisostvovali kot člani današnjemu občnemu zboru. Pozdravlja pa den zak občni zbor. včasih že kar nerazveseljiva. Z volitvami pa, ki so dale popolno zadoščenje tudi opoziciji, saj je bil njen kandidat izvoljen z veliko večino, je bil tudi ta nesporazum popolnoma likvidiran. Najprej je bil z listki izvoljen za podpredsednika g. Roman Golob, ki je dobil 72 glasov, g. Verbič pa jih je dobil 64, dočim so bile druge glasovnice razcepljene ali prazne. Tudi člani uprave so se izvolili z listki ter je prodrla skoraj v celoti od g. Staneta Vidmarja predlagana lista, le da je bil iz-volzen v upravo tudi zaslužni predsednik sekcije špeceristov g. Anton Verbič, ki ije dobil 96 glasov, njegov protikandidat pa le 28 glasov. Na podlagi teh volitev so bili izvoljeni: Carinski dohodki v decembru Po uradnih podatkih so znašali v milijonih carinski dohodki decembra 1936 1935 v I. dekadi 25,3 20,6 v II. dekadi 28,4 25,2 v III. dekadi 33,1 20,3. V decembru so se torej carinski dohodki povečali za 20,7 milijona ali za več ko 32 n/o. To povečanje dohodkov je zlasti posledica povišanja carinskega ažia. Zelo bi bili hvaležni gen. direkciji carin, če bi tudi objavila dohodke posameznih carinarnic, ker bi bila potem slika o plačanih carinah vse bolij pregledna in bi se tudi videlo, če morda kje ne plačujejo carin v pravi višini. Sploh je vrednost statistik v tem, da čim več povedo, ne pa v tem, da navajajo le en rezultat, ki sam za sebe nič ne pove in ki postane res jasen šele v zvezi z drugimi podatki. Ob prvem sestanku nemškega parlamenta po nar. socialističnem državnem preobratu v letu 1933. je nel Hitler v soboto popoldne nad dve uri trajajoč govor, ki ga je vsa vetovna politična javnost pričakovala z največjim zanimanjem. Takoj po Hitlerjevem prihodu na sejo, je otvoril predsednik Goring sejo s kratkim nagovorom, nakar je bilo zopet izvoljeno staro predsedništvo parlamenta z generalom Goringom na čelu. Nato je parlament soglasno sprejel pooblastilni zakon, s katerim se podaljšujejo Hitlerju izredna polnomočja še za nadaljnja štiri leta. Nato je povzel besedo Hitler. Uvodoma svojega govora je na-glašal velikanski pomen narodno- socialistične revolucije, ki da je revolucija vseh revolucij, čeprav je bila najmanj krvava od vseh revolucij, je vendar prinesla največje izpremembe. Tiste, ki se kljub temu zgražajo nad koncentracijskimi taborišči, ki jih je ustvarila revolucija nemških nar. socialistov, sprašuje, če so se zgražali, ko je bilo v Španiji pobitih 170.000 ljudi, če bi nemška revolucija zahtevala enakih žrtev, bi moralo v Nemčiji pasti do pol milijona ljudi, a je dejansko nar. soc. revolucija zahtevala manj žrtev, kakor pa je bilo nar. socialistov ubitih leta 1932., ko niti še ni bilo nobene revolucije v Nemčiji. Hitler je nato govoril o nar. socialistični ideologiji. Namesto marksističnega pojma o kolektivnem človeku ter liberalnega pojma o človeku kot individuu, naglasa narodni socializem pojem krvne narodne skupnosti. Treba ohraniti na vseh področjih posebnosti, ki jih je Bog naklonil posameznim pleme nom. Ne more pa se dovoliti, da bi židovstvo še nadalje razkrajalo druge narode zato, da bi moglo nad njimi vladati. Edini nosilec su verenosti da je danes v Nemčiji narod, in njegova volja se danes izraža v sedanji politični organiza ciji nemškega naroda (ki se včasih seveda korigira tudi s koncentra cijskimi taborišči, op. ured.). Tudi gospodarska vprašanja presoja nemški narod v prvi vrsti stališča narodne skupnosti. Narodna proizvodnja, ne pa zlato v bankah, je dejansko kritje vsake va lute. Načrtno gospodarstvo uvaja Nemčija, ker je vsako gospodarsko vprašanje prav za prav vprašanje večje racionalizacije. Nato je prešel Hitler na zunanje - politična vprašanja ter izjavil, da slovesno preklicuje nemški podpis na mirovni pogodbi ter izsiljeno izjavo, da je Nemčija bila kriva vojne. Tudi nemške železnice in Reichsbanka pridejo pod popolno suverenost nemškega naroda. Ker je s tem obnovljena nemška enakopravnost, ki je tudi vidna v popolni obnovi nemške vojske, je Nemčija pripravljena lojalno sodelovati z drugimi narodi pri likvidaciji vprašanj, ki zadevajo nemški narod in druge narode. Ni res, kar je trdil minister Eden, da je Nemčija osamljena. To dokazujejo nemške pogodbe s Poljsko, Italijo in Avstrijo ter njeni prijateljski odnošaji z Madjarsko, Jugoslavijo, Bolgarsko, Grčijo, Portugalsko in Španijo ter z mnogimi izven-evropskimi državami, še bolj zgovoren dokaz, da ni Nemčija osamljena, pa je pogodba z Japonsko proti komunistični nevarnosti. Med Nemčijo in Francijo sploh ni nobene sporne točke. Nemška vlada pa je tudi pripravljena jamčiti nedotakljivost Belgije in Nizozemske. Na gospodarskem polju skuša Nemčija doseči sodelovanje z drugimi narodi. Svetovna gospodarska stiska je nastala zaradi nereda v proizvodnji posameznih narodov ter je Nemčija pri tem brez krivde. Nikakor pa se Nemčija ne more odpovedati svoji štiriletki. Nato je zopet polemiziral z min. Edenom, ki da misli, da se tiče boljševizem samo Moskve. V resnici pa je boljševizem kuga, proti kateri so se morali Nemci sami boriti, in sicer s prelivanjem krvi. Nadaljnji obstoj Zveze narodov je odvisen samo od tega, če se bo Zveza narodov reformirala ali ne. Nemčija si je svoje kolonije pridobila brez vojne, zato se teh kolonij tudi nikdar ne more odreči. Splošno pomirjenje je odvisno od izvršitve naslednjih 6 točk: 1. Okrepiti se mora notranji red pri vseh narodih. 2. Narodi morajo medsebojno spoštovati življenjske pogoje posameznih narodov. 3. Zveza na rodov se mora preurediti. 4. Načelo popolne enakopravnosti narodov se mora izvesti. 5. Oboroževalno vprašanje je nedeljiva celota. 6. Zatirati treba mednarodne zastrupljevalce in falzifikatorje javnega mnenja Končno je Hitler govoril še c manjšinskem problemu ter napovedal novo nemško ustavo. Med drugim je tudi napovedal, da se bo postavil poseben načrt za izpopolnitev nemških velemest, zlasti Berlina, Miinchena.Nurnberga in Hamburga. Svoj govor je zaključil Hitler z besedami: »Naj nam vsemogočni Bog nakloni mir, da bomo mogli s polno vero končati svoje ogromno delo.« Že v soboto popoldne so izšli v iovnem tisku prvi komentarji svetovnega tiska. Posebno pozornost posvečajo listi Hitlerjevemu preklicu nemškega podpisa na mirovni pogodbi. Vendar pa naglaša-j'0, da se zaradi tega mednarodni položaj ni prav nič poslabšal. Nekateri francoski listi naglašajo, da je zelo dvomljivo, da bi se moglo sedanji Nemčiji posrečiti to, kar se ni posrečilo Nemčiji iz leta 1914., ki je bila mnogo bolj bogata in ki je imela mnogo bolj močne zaveznike. Angleški listi komentirajo Hitlerjev govor še zelo na kratko, oficial-nih komentarjev pa še ni. Vendar se iz objavljenih komentarjev vidi, da je angleški tisk razočaran, ker ni Hitler odgovoril na glavna vprašanja Anglije. Listi pa priznavajo pomirljivi ton Hitlerjevega govora. Popolnoma zadovoljen s Hitlerjevim govorom pa je italijanski tisk, ki naglaša, da more Italija v vsem podpisati Hitlerjev govor. Ob četrti obletnici narodno-so-cialističnega režima v Nemčiji je objavil italijanski zunanji minister grof Ciano v listu »Volkischer Be-obachter« članek, v katerem pravi, da je bila Italija vedno na stališču, da je evropski mir brez svobodnega sodelovanja Nemčije v evropskem koncernu velesil nemogoč. Ker vodi Nemčija isto politiko ko Italija, sta obe državi najmočnejša stebra za ohranitev evropskega miru. Ruždi Aras je izjavil, da bo njegov sestanek z italijanskim zunanjim ministrom Cianom utrdil italijansko-turško prijateljstvo. Turčija želi, da se ohrani status quo v Sredozemskem morju in zato pozdravlja angleško-italijanski sporazum. Na španskem bojišču ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Le artilerija in letalci razvijajo večjo agilnost. Republikanci pred Madridom so tako dobro utrjeni, da so tuji strokovnjaki mnenja, da Francove čete v nobenem primeru ne bodo mogle zasesti Madrida. Advokat Dr. Miron Bleiureis-Trsteniški je otvoril advokatsko pisarno v Uubijani, Trdinova 5 i O vračanju varščin Trg. minister je odredil, da se doda g 2. pravilnika o določanju in vračanju varščin nov četrti odstavek, ki se glasi: »Dospele obresti in kuponi vrednostnih papirjev se morajo na zahtevo dati položniku varščine na svobodno razpolago, če je bil položil varščino v popolnem predpisanem znesku.«, »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 27. januarja objavlja: Pravilnik o proglašanju turističnih krajev in načinu pobiranja in porazdeljevanja taks na bivanje obiskovalcev teh krajev — Odločbo in seznamek turističnih krajev — Navodila glede izpita uradniških pripravnikov gozdarske stroke s fakultetno naobrazbo — Določitev kentro ne takse po uredbi o odkupovanju domačega bombaža — Določitev posebne kontrolne takse po uredbi o pospeševanju svilar-stva — Nekatere ratifikacije mednarodnih konvencij — Razne razglase in objave. Konkam - poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju tvrdke Sar mida & Co. v Ljubljani, reg. pod firmo Samida & Co., javna trgovska družba v Ljubljani. Poravnalni sodnik Fran Kovač, poravnalni upravnik dr. Tone Zupančič. Narok za sklepanje poravnave dne 11. marca ob 10. Rok za oglasitev do 4. marca. Doma in po svetu vajanj v Nemčiji zaplenjen. An- j Poljski minister za gospodarstvo 1 Povodenjska katastrofa v Ame-gleški »Daily Telegraph« dostavlja | Kwiatkowski je izjavil v proračun- | riki se zopet veča, ker je začelo de-k temu poročilu, da so nemški vi- I skem odboru sejma, da odklanja I ževati. Poleg tega je bil v poplav-soki krogi istega mnenja ko gene- vlada vsako devalvacijo poljskega I ljenem ozemlju močan potres, ki je ral Ludendorff. I zlota. | porušil veliko hiš. Banovinski svet za Dravsko banovino je sklican za 15. februar. Glavna točka dnevnega reda je razprava o banovinskem proračunu. Nadalje bo banovinski svet razpravljal o izpremembi uredbe o občinskih tajnikih. Končno bo banovinski svet izvolil svojega zastopnika v prizivno komisijo za odtujitev nepremičnin v obmejnem ozemlju. Ljubljana je v nedeljo na velikem zborovanju v Trgovskem domu manifestirala za prijateljstvo z Bolgarsko Na zborovanju so sodelovala vsa ljubljanska kulturna društva. Otvoritveni govor je imel predsednik Bolg.-jugoslov. lige Ra-sto Pustoslemšek, glavni govor pa predsednik Zbornice Ivan Jelačin. Njegov govor je bil sprejet z velikanskim odobravanjem. Vstopajte v Bolgarsko-jugoslovansko ligo! Prosvetni proračun je letos povišan, kakor je izjavil v finančnem odboru prosvetni minister, za 21,2 milijona din. Za državne tiskarne je določen znesek 27,9 milijona din, to je 3,2 %> vseh izdatkov. Zakaj je ta izdatek potreben, res ne uvide-vamo. Ves proračun znaša 1.054,2 milijona din in odpade od tega zneska za ljudsko šolstvo in narodno prosveto 537,1, za srednje šolstvo 159, za vseučilišča 89,9, za državne tiskarne 27,9, za umetnostne šole 21,3, za verske šole in za subvencije verskim šolam 16,8 ter za prosvetno upravo in druge posle 17,7 milijona dinarjev. Inž. Košutič, ki je bival sedem in pol leta v tujini, se je vrnil iz tujine v Jugoslavijo brez potnega lista. Po nalogu notranjega ministra pa se mu zaradi tega niso delale nobene ovire. V decembru je znašal naš izvoz 615 milijonov din, za 264 milijonov din več ko v decembru 1935. Od novembra 1930. dalje še nismo noben mesec dosegli tako velikega izvoza. A tudi uvoz je dosegel v decembru rekordno višino in znašal 430 milijonov din ali za skoraj 100 milijonov din več ko v decembru 1935. Navzlic temu je bila naša trgovinska bilanca v decembru aktivna za 185 milijonov din. Naš pasivni saldo v klirinškem novem obračunu z Italijo je dosegel že 23 milijonov lir. Madjarska je baje pripravljena pristati na zbližan je z Malo antanto, toda le pod pogojem, da bo v vsakem pogledu enakopravna z drugimi državami Male antante (oboroževanje) ter da se bodo spoštovale mgdjarske narodne manjšine. Kdaj pa bo Madjarska spoštovala državljanske pravice svojih lastnih državljanov in narodne pravice manjšin na njenem ozemlju?! Komunistično tajno tiskarno so odkrili v Celovcu ter zaplenili zelo veliko propagandnega materiala. Italijani so kupili 10 španskih trgovskih ladij, ki so se nahajale od izbruha španske revolucije v Genovi. Drž. tožilec Višinski je imel po tajni razpravi, na kateri so bili obtoženci zaslišani glede njihovih zvez z zastopniki tujih držav, več ur trajajoč govor, jv katerem je zahteval za vse obtožence smrtno ka zen. Uporabljal je pri tem iste besede, s katerimi je zahteval Radek, da se ustrele obtoženci iz prvega procesa proti trockistom. Sedaj mora tudi Radek (Sobelsohn) plačati svoje zločine z glavo, je zaklical drž. tožilec. Po triurnem posvetovanju je sodišče razglasilo razsodbo. 13 obtožencev se obsoja na smrt, Radek, Sokolr.ikov in Arnold so bili obsojeni na 10, Stojilov pa na 8 let ječe. General Putna pa je bil že preje ustreljen brez sodbe. Radek ni bil obsojen na smrt, ker je baje zagrozil, da bodo njegovi prijatelji objavili za Stalina zelo neprijetne dokumente. Vsi obsojenci so zaprosili za pomilostitev. Od 1. februarja dalje je v Nemčiji omejena pravica svobodne prodaje zemlje. Vsaka prodaja zemlje v površini nad 2 ha je dovoljena le s posebnim dovoljenjem oblastev. Nova uredba naj zagotovi izkoriščanje zemlje predvsem za prehra-nitvene namene Nemčije. Mandat za sestavo japonske vlade je dobil general Ajaši, ki je že stopil v stik z liberalnimi in konservativnimi skupinami. Ker so višji vojaški krogi že dovolili generalu Sugijami, da vstopi v njegovo vlado kot vojni minister, se splošno pričakuje, da se bo misija generala Ajašija posrečila. General Ludendorff je v svojem tedniku ostro nastopil proti temu, da nemška vlada podpira generala Franca. Pravi, da je Francov kle rikalizem prav tako nevaren kakor Caballerov komunizem. Španija vrhu tega nikdar ne bo mogla plačati stroškov državam, ki so se vmešale v španske zadeve. Luden-dorffov tednik je bil zaradi teh iz- TEDEN NA UUBUANSKI BORZI POSEBNO POROČILO TRGOVSKEGA S T A“ Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet din 5,110.462*22. Devizna kupčija je bila še nadalje tako živahna kot v predzadnjem borznem tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom din 5015 milij. dinarjev. Nasprotno pa se je znatno spremenil promet dosežen tekom zadnjega tedna v posameznih devizah, kot je razvidno iz spodnjih prometnih številk: pred- Devize: zadnji minuli teden (vse v tisočih dinarjev) 33 29 1011 993 priv. klir. 231 597 Inki. pr. ki. 1.581 inkl. pr. ki. 1.066 127 393 avstr. pr.ki. 90 boni 3 Amsterdam Berlin Curih 459 Dunaj 1469 London 812 New York 698 Paniz 163 Din-deviza 321 Solun 41 Praga 8 Nenavaden porast deviznega prometa pokazuje zopet deviza London, pa tudi New York izkazuje znaten porast zaključkov. Močino pa je padel promet v avstrijskih šilingih, in sicer za sko-ro cel milijon dinarjev ali isto-toliko kot znaša porast deviznega prometa v devizi London in New York skupaj. Narodna banka je posredovala kakor običajno le v Curihu, Parizu ter Londonu, katerih ije dala skupno za din 160.000. Celotni devizni promet v mesecu januarza t. 1. znaša dinarjev 20,814.000, torej za 2.79 milj. dinarjev več kot v 1. 1936 ter za 2.52 milj. dinarjev več kakor meseca decembra lanskega leta. V privatnem kliringu ije stalno beležila deviza Berlin, London in Dunaj. Notice pa so bile sledeče: angleški funt: ‘25. januarja din 238— 26. januarja din 238— 27. januarja din 238-— den. 28. januarja din 238-— ‘29. januarja din 238— avstrijski šiling ‘25. januarja din 800—810 26. januarja din 8-00—8-10 ‘27. januarja din 7-98—8 08 ‘28. januarja din 7-98—8 08 ‘29. januarja din 7‘97—8-07 nemška marka 25. januarja din 12-65—12-85 26. januarja din 12-55—1‘2 75 ‘27. januarja din 12 40—12-60 28. januarja din 12-55—12-75 29. januarja din 12-42—12-62 Od 25. do 29. januarja t. 1. dosežene tečajne razlike so znašale (vse izraženo v poenih) pri Amsterdamu -j- 4*26, Berlin -j- 3'25, Bruselj -f- 1*74, London -j- 0*22, New York -j- 7*50, Pariz -j- 0*02, Praga -f- 0-21, Trst -j- 0*50. Edini Curih je beležil dosledno brez izprememb. S primo Narodne banke Efektno tržišče Tendenca za državne papirje še vedno čvrsta. Na tukajšnjem efektnem trgu ni bilo v zadnjem tednu nobenih sprememb. Tudi prometa ni bilo nobenega. Od industrijskih vrednostnih papirjev je kot v prejšnjih tednih beležila samo Trboveljska premogokopna družba, in sicer dne 25. ter 29. januarja t. 1. din 230*— v povpraševanju, na ostale borzne tedne pa din 225. Nasprotno so državni efekti no-tirali s stalno rastočo tendenco in dosegli na prvem oziroma zadnjem borznem sestanku prejšnjega tedna te denarne oziroma blagovne tečaje: 1937 din din 7% inv. pos. 25. I. 8650 87-50 29. I. 86— 87— 00 Blair ‘25. I. 87— SA- ‘29. I. 90— ŠI— 7% Blair 25. I. 77-50 78-50 ‘29. I. 78— 80— 7% Seligm. ‘25. I. 92— 93— ‘29. I. 94— 96— 4% agr. obv. ‘25. I. 51— 52— 29. I. 52— 53— 6% begi. obv. 25. I. 71-50 73— 29. I. 71— 72— 2-5% vojna škoda 25. I. 380’— 381-— ‘29. I. 384‘— 386'— Mlcvski izdelki: din Moka: pšenična Og, banatska postaja, eikskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo •proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, eksl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . din 265*— 270*— 265*- 245*- 270"— 250'- 225"— 230-- 103*— 105'- Deske-plohi, par., od 83*- 86*- Žitno tržišče Tendenca nespremenjeno čvrsta. Promet je bil malenkosten v koruzi in pšenici, cene pa so znova poskočile pri koruzi za 1 din ter pri banatski pšenici za 2 din, med tem ko se je bačka, bosenska in prekmurska pšenica pocenila za 2 dih pri 100 kg. Ostalo žito in vsi mlevski izdelki so no-tirali brez izprememb. Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene: Devize Povpr. Pon. din din 1937 Amsterdam 25. I. 2384-40 2390-— ‘29. I. 2388-66 2403-25 Berlin 25. I. 1748-78 1762-66 29. I. 1752 03 1765-91 Bruselj 25. I. 732-95 738-01 29. I. 734-69 739-76 Ounih 25. I. 996-45 1003-52 29. I. 996-45 1003-52 London 25. I. 21311 21517 29. I. 213-33 215-39 New Yonk 25. I. 4321"— 4357-31 29. 1. 4328-50 4364-82 Pariz 25. I. 202-92 204-36 29. I. 202-94 204-37 Praga 25. I. 151-93 153-04 29. I. 152-14 153-24 Trst 25. I. 228-20 231-28 29. I. 228-70 231-78 Vsak trgovec mora biti naroinik »Trgovskega lista" Žito: Koruza: umetno sušena koruza, dobava prompt-na, plačljivo proti duplikatu . . . v umetno sušena koruza, dobava februar in marec 1937, plačljivo proti duplikatu času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna poeta j a.............. času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko naklad, postaja, dobava v febr. 1937 ................ prekomerno suh čin-kvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, fran-ko naklad, postaja Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačlji- vo proti duplikatu . Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . Pšenica: banatska, 79 kg, 2 % primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja................ bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja bosenska, 77 kg, 4% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, fco nakl. postaja . . prekmurska, 77 kg, 2 odst. primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . . Rž: 72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja din 89-- din 91- 90-— 92— 79— 80— 80-- 113- 81- 114*— Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno stalna. V zadnjem tednu ni bilo na lesnem trgu nobenih bistvenih sprememb. Radi snežnega vremena so se dobave zakasnile; nastale so take prometne ovire, da je bila otežkočena redna odprema blaga. Nasprotno pa je baš ta sneg koristil gozdnim posestnikom posebno onim, ki imajo posekan les v višje ležečih krajih, ker bodo šele zdaj spravili hlode iz gozdov na svoje žage. Zadnji čas so se pri nas pojavili v večjem številu tudi kupci za Anglijo, ki pa iščejo blago le v dimenzijah, kot pri nas dosedaj niso bile v rabi. Zbog toga je nujno priporočati, da sc upoštevajo zahteve angleškega trga glede dolžin že sedaj pri sekanju v gozdovih, ker je angleški trg kolikor toliko stalen, radi plačil pa ugoden in varen. Zaradi slabega in mrzlega vremena je čim dalje večje povpra- 16 cm naprej . . . 225— 245— Deske-plolii, kon., od 16 cm naprej . . . 265— 295— Kratice, za 100 kg . 25"— 30'- Bukev: Deske-plohi. naravni, neobrobljeni, monte 230— 250-— Deske-plohi, naravni, ostrorobi, L, II. . . 320- 340'— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 260*— 290*— Deske-p'ohi, parjeni. O9trorobi, I., II. . 470*- 520*- Hrast: Hlodi I., IT 190*— 220*— Bordonali 760— 870-— Deske-plohi. neobiob- ljeni boules . . . 840— 880-— Deske-plohi. neobrob ljeni, I., 11. . . . 690-— 780"— Deske-plohi. ostrorobi (podnice) .... 790— 870— Frizi I., širine 5, 6 in 7 cm 700-— 780— Frizi I., širine od 8 cm naprej 800 — 860— Oreh: Plohi, neparjeni, I., II. 840'— 920-— Plohi, parjeni, I., II. . 890*— 980'— Parkcti: hrastovi, za m2 . . . 45*— 55'— bukovi, za m2 . . . 30— 35- Železn. pragi 2-60 in 14X24 hrastovi, za 1 komad . 33— 35*- bukovi, za 1 komad . ‘23*— 25*- Drva: bukova, za 100 kg . 12*- 13— hrastova, za 100 kg . 11*— 12*— Oglje: bukovo, za 100 kg . . 35*— 40*— »canella«, za 100 kg . 40*- 45*— Dobave • licitacije Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 4. februarja ponudbe za dobavo 4.000 kg masti za jamske vozičke, kavčukastih cevi, sirkovih metel in ščetk; do 11. februarja za dobavo električnih žarnic, 3.000 kg strojnega olja, vijakov z maticami, žebljev, ključev, kopalskega laka, kolofonije, mavca, sidola, dinamo-olja, asinhronega in elektromotorja. LICITACIJE Direkcija šum v Zagrebu proda na javni ofertni licitaciji dne 4. februarja bukove, hrastove in jesenove hlode ter večjo množino trsak in dne 17. februarja 1.300 m3 izdelanih hrastovih trupcev. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Nemčija kupuje žito v inozemstvu »Intransigeant« poroča iz Berlina, da kupuje nemška vlada v inozemstvu velike množine žita. Ob priliki poseta romunskega držav- / neRa P°dtajnika Dimitria so dobi-^BJ°. Romuni velika naročila za pše- 107*— 112- 125*— 130*- 162— 164— 164— 166- drvah in so tudi cene že znatno poskočile, med tem ko suhega blaga, pa tudi polsuhih drv zelo primanjkuje. Na ljubljanski borzi je bilo prodano 8 vagonov desk smreka-jelka, 7 vagonov hrastovih frizov in desk, 5 vagonov bukovih stebričev, 1 vagon neparjenih hrastovih desk, 1 vagon bukovih frizov in 10 vagonov hrastovih železniških pragov normalne dolžine ter širine. Povpraševanja. I/IIa jesenovina, od 20 cm naprej, 50 do 100 mm. 2—5 m. I/IIa hrastovi frizi: v debelini ‘25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje. Ia neparjeni in parjeni bukovi ste briči (ševroni) v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoče. Zaključi se lahko blago, ki bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih. Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete. Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline. Ponudbe. Smrekove-jelkove deske 18/24/28 nun. Neobrobljena, neparjena bukovina v inonte kvaliteti. 200 vagonov celuloznega lesa. Les Smreka, jelka: din din 164"— 166— Hlodi I., II., monte . 85— 125"— Brzojavni drogovi . . 130*— 140*— Bordonali merkantilni 110*— 130'— Filerji do 576' . . . 120*- 1 SO- Trami ostalih dimenzij 120-— HO*— Škorete. konične, od 179-— 181*— 16 cm naprej . . • 265'— 285— Škorete, paralelne, od 305— 335— 16 cm naprej . . • Škorete, podmerne, do 131'— 132*— 15 cm 205— 235-- mco in ječmen ter petrolej v vrednosti 15 milijonov mark. Dobave se bodo plačale v devizah in so Romuni pristali na dolgoročno plačilo. Nadaljnje naročilo je dobila po tem poročilu Jugoslavija. Nemci so poslali posebno komisijo tudi v Argentinijo, ki naj bi tam uredila nakupe žita. Radio Ljubljana Torek, dne 2. febr. 9.00: čas, poročila — 9.15: Reproduciran koncert — 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz zavodov sv. Stanislava iz št. Vida nad Ljubljano — 11.00: Plošče — 11.30: Otroška ura (gdč. Slavica Vencajzova) — 12.00: Klavirski koncert dr. Romana Klasinca — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 16.00: Vprašanje vojnih žrtev v Jugoslaviji (Matko štefe) — 16.20: Šramel tercet Magistrov — 17.00: Kako ščitimo sadno drevje (g. A. Flego) — 17.20: Radijski orkester —19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega (dirigent g. ž. Zivano-vič) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Plesna glasba (plošče) — Sreda, dne 3. febr. 12.00: Mešan program (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Vokalna glasba (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Vinko Bitenc: Zgodba o dveh cekinih — igrica za. mladino — 18.40: Zakonsko pravo v predhodnem načrtu drž. zakonika Jugoslavije (univ. prof. dr. Rado Kušej) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos opere iz Narodn. gledališča v Ljubljani. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar) Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.