Listje in cvetje
Iz  zaklada  naših  pregovorov.
51. Pravi kovač se ne boji dima.
Dokler sta bila Adam in Eva še v raju, sta morala sicer tudi delati, a delo jima je bilo prijetno, nekako tako kakor je zdaj .otrokom kratkočasno igranje. Vse drugače pa je bilo potiej, ko sta se bila pregrešila. Bog je napovedal Adamu kazen: ,V potu svojega obraza boš služil kruh in trdo obdeloval zemljo," Evi pa: »Veliko boš trpela s svojimi otroci." Odslej je delo človeku neprijetno in je združeno z raznovrstnimi težavami. Vsak stan čuti poleg skupnih težkoč še posebne stanovske nadležnosti.
Pregovor natn navede za zgled kovača. To veste, da ima kovač razna težka opravila. Težavno mu je delo samo, ker mora trdo udarjati s težkim kladivom: ker je vedno blizu ognja, trpi vročino in žejo. Tam, kjer je ogenj, je pa poleg vročine nadležen tudi dim. In naš pregovor imenuje samo to težavo kovaškega stanu, sicer dovolj nadležno, vendar ne največjo, ter hoče reči, da dober kovač se ne straši težkoč svojega dela, posebno pa ne onih, ki se Jaže prenašajo.
Zdavno pa že veste, da pregovori radi pripisujejo enemu, kar velja tudi mnogim drugitn. Torej <udi lahko razvidite pomen tega kovaškega pregovora: Vsak stan ima težave, a izvrsten človek se jih ne plaši, jih radovoljno prenaša; posebno pa se ne ustraši premnogih man/žih sitnosti, ki so združene s stanovskimi dolžnostrni.
Res je nekaj posebnega v Cloveškem življenju, da se nam najbolj težko zdi ono, kar natn je zapovedano, kar nam nakladajo stanovske dolžnosti, dasi je samoobsebi večkrat le malenkost. Čestokrat se zdi človeku, kot bi njegova stanovska opravila obdajal neprijeten dim, dmga pa obsevaia prijetna solnčna svetloba. ln ta navidezni strah premaga marsi-katerega lenega in polovičarskega Cloveka. Slabemu kovačn n. pr. se zdi povsod prijetnejše nego v kovačnici, češ, kdo bo požiral ves dan mučni dirn, saj bi še oslepel itd. Pravi kovač pa se ne boji dima.
Torej je naš pregovor trpko očitanje vsetn onim, ki tožijo in zdihujejo radi težav stanovskih dolžnosti. posebej pa še onim, ki se pritožujejo radi manjših stanovskih sitnosti. N. pr. učencu, ki se ves otožen vrača s počitnic ob pričetku šolskega leta, daje pogum: Pravi dijak se ne boji šole in učenja! Leni dekli, ki vedno godrnja, da mora zgodaj vstajati, da iraa toliko potov. pa da ne sme ničesar storiti po svoji volji itd., svarilno očita: Pravi posel se ne boji takih težav, ker ve, da take reči zahteva njegov stan in da n i 1 e p o, če se človek preveč smili — sam sebil
Rešitev šaljive zastavice v štev. 9. Nanos
Prav so rešili: Majaron joško, dijak v Borovnici; Štelcar Josip, sluga kn.-škof. pi-sarne v Mariboru; Florian Helena, učenka v Kranju; Kosi Jelica in Marica, učenki v Sre-[lišču; Ostic Anica in Budja Mimica, uCenki V. razreda pri Sv. Križu na Murskem polju; Scheligo Irma, nadučit. hčerka pri Sv. Jederti nad Laškirn; Poš Ljudmila, Lesnika Frida, Markuš Antonija, Podpečan Hedviga, učenke IV. razr. pri Sv. Ani na Krembergu : Valjavec Fr., Schnabel R., Vidic Leop., Orašek Št., Žargi Ivan, učenci v Kamniku.
lzmed mladega sveta.
V Begunjah na Gorenjskem so presvetli gospod knez in škof d r. A n t o n Bonaventura Jeglič o priliki sv. birme napravili izredno veselje mladini svojega rojst-nega kraja. Podarili so 50 vezanih »Vrteev" in 150 ,AngelLkov". Srčno se zahvaljujejo prevzvišenemu Darovatelju oveseljeni obdaro-vanci in žele, da bi jirn obilno povračal njih detinsko ljubezen božji Prijatelj otrok!
,,Vrtec" izhaja 1. dnč vsacega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h — Uredništvo iit upravništvosv. Petra cesta št. 78, v L j u b 1 j a n i.
Izdaje druitvo ,,PripravnIški dom". — Urejuje Ant. Krili. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.