Poetoma piaftana * gotovim. Leto XVm., št. 174 LJubljana, četrtek 29» julija 1937 Cena 2 Din upraviuatvo, wjuDijana. t^nafljevs ulice 6 — feletoo it 8122, 8128. 8124, 3125. 8126. toseratni oddeleK: Ljubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. II — Telefon 8t 2455. Podružnica Celje: Kocenova OL &L i Telefon St 190. Etačun) pri poät ček zavodlb: LJubljana St. 11.842. Praga Cisto 78.180. Wien St 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka, Naročnina znaša mesečno Din 28.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 3123, 8124, 8125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon öt 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Ob višku tujsko-prometne sezije Po starem našem kmetskem koledarju je o svetem Jakobu vrn poletja, višek vročine, meja, ob kateri se čas prevesi proti jeseni in zimi. V moderni dobi počitnic in tujskega prometa pomeni ta čas, da smo ob višku tujskoprometne sezije; do tega časa nam je že pokazala svoj letošnji značaj, razkazala svoje dobre in slabe strani. Ne dovoljuje nam sicer še dovolj upravičenosti za bilanco, pač pa nam že napoveduje njene osnovne postavke. Mnogi naši kraji, ki so postali tujcem priljubljeno bivališče v poletnih tednih ali celo mesecih, se morejo pohvaliti, da so se napolnili z gosti in da je računati z nekako normalnim dohodkom, dote-kajočim iz tega. Toda povsod ni tako in more se celo reči, da je večina znatnejših tujskoprometnih krajev, kjer se kaže, da ne bodo dosegli lanskega viška. Tako se poroča o Bledu, tako je z nekaterimi drugimi kraji na Slovenskem, in enako ali še manj ugodno se javlja za dalmatinska letovišča in kopališča. Dasi moramo ponoviti, da smo šele ob polovici poletja, ob višku sezije, pa da se spričo tega ne smemo prenagliti s sodbo, se vendarle ne moremo udajati upanju, da bi se položaj poslej bistveno izpremenil. Računati nam je tedaj kljub vsej rezervi, da v celoti bilanca naše letošnje sezije lanske ne bo dosegla. Kakor rečeno, se podobne vesti javljajo iz raznih tujskoprometnih postojank po državi. Ni zatorej čudno, da^se pojavljajo že poskusi, kako raztolmačiti ta položaj in kako mu najti remedure za v bodoče. Gotovo se bodo kritične presoje nadaljevale, saj je nedvomna resnica, da predstavlja postavka iz tujskoprometne kategorije v celotnem našem narodnem gospodarstvu prav znaten delež. Še več, po mnenju j ako tehtne presoje je v prirodi naše zemlje osnova še za mnogo večjo izrabo danih možnosti, nego se je izvedla doslej. Povsem normalno in ob sebi razumljivo je tedaj, da posvetimo uvodoma označenim pojavom primerno pažnjo in da potegnemo iz ugotovljenega pravilne zaključke. Prav za prav je naš tujski promet j ako raznovrsten kompleks problemov in nalog. Nekaj drugega so naše toplice in naši izviri zdravilne mineralne vode, ki jih imamo domala po vsej državi in ki imajo svojo stalno publiko, bodisi po veličini svoje zdravilnosti ali po stopnji svoje publicitete ali končno, kar pa seveda po pomembnosti nikakor ni zadnje, po svoji urejenosti. Drugačna stvar so primorski kraji, ki vabijo ljudi s kopanjem ter južnjaško prirodo, pokrajinsko slikovitostjo ter z umetnostnimi ali zgodovinskimi spomeniki. Zopet povsem drugačnega značaja so naši alpski gorski kraji, naša klimatska zdravilišča, ki si morejo ponekod ojačiti svojo privlačno silo s kopališči. Ako smo tu navedli poglavitne komponente naših tujskoprometnih postojank, seveda s tem še nismo izčrpali serije. Vendar naj bi s tem opozorili na dejstvo, da premoremo v celem v državi izredno mnogo privlačnega ln s;eer raznovrstno privlačnega, kar so prav gotovo najboljši pogoji v narodnogospodarskem smislu. Seveda pa ima ta mnogovrstnost tudi svoje slabe strani. Prizadevanje za povzdigo, za napredkom se ne more in ne sme koncentrirati na eno območje, na eno pokrajino, marveč mora posvečati primerno pažnjo tako rekoč vsem možnostim. Toda obenem je treba tu opozoriti na verjetnost, da bodo na primer svojo lepo gorsko prirodo hotele izrabiti bolj nego dose-daj tudi druge naše pokrajine, kier se spričo splošne gospodarske zaostalosti v tej smeri še niso razvili. Zlasti Slovenija se mora zavedati teh možnosti, ker je sicer nevarnost, da izgubi prednosti, ki iih dejansko ima doslej. V celem ima naš tujski promet Je nekaj starih postojank, ki imaio že dalje časa širši sloves. Po veliki večini pa so naši tujskoprometno pomembni kraji novina, ki svoje kariere niti še ne morejo šteti z desetletji. Prav v tem tiči velika nevarnost za prospevanje v bodočnosti. Ne smemo si namreč prikrivati dejstva, da so se naša letovišča in kopališča v zadnjih letih polnila v znatni meri zato, ker so nam bile skrajno ugodne valutarne razmere. Pri nas so mogli tujci živeti izredno poceni, in zelo mnogo jih je radi tega prišlo k nam. To je dejstvo, ki je silno važno. Letos, ko so se nekatere tuje valute poslabšale napram naiši, se je že pokazala neugodna posledica in upadek gostov napram lanskemu številu se v veliki meri tolmači prav s tem vzrokom. Nedvomno je res, da odvrača velika atrakcija svetovne razstave v Parizu obilo gostov od nas kakor tudi od drugih letovišč, teda vendarle se ne smemo udajati misli, da je v tej okoliščini poglavitni vzrok. Vrniti se moramo tedaj k dejstvu, da ie naša nizka valuta bila do sedaj poglavitni zaveznik večine naših tujskoprometnih središč. NOVI NAPADI JAPONCEV Demarša velesil v Tokiju in Nankingu - Kitajski ultimat Japoncem Ker so kitajske oblasti odklonile japonski ultimat, Id je zahteval umik čet, je japonska vojska prešla na področju Pekinga v napad, pri katerem se poslužujejo zlasti letal Peking, 28. julija, br. Kitajske oblasti v Pekingu so objavile, da so včeraj popoldne končnoveljavno odklonile japonske zahteve ter pozvale prebivalstvo, naj ostaneta mirno. V Pekingu je bilo proglašeno vojno stanje. Med Tieneinom in Pekingom so prekinjene vse zveze. Nemški poslanik v Pekingu je pozval vse nemške državljane, ki žive v tem mestu, naj pridejo v poslaništvo. Za silo bo na zemljišču nemškega poslaništva za vse nemške državljane dovolj prostora. Tudi angleški poslanik je izdal sličen ukaz za svoje državljane. Pozval jih je, naj ponoči ne zapuste angleškega pasu. V okolici Pekinga se čuje močno topniško streljanje. Kitajci so dobili v zadnjih dneh precej poljskega topništva. Kakor poročajo opazovalci, se doslej s svojih črt še niso umaknili. Nad Pekingom so se včeraj pojavila japonska izvidniška letala. Prebivalstvo se je zaradi njih zelo vznemirilo, ker se je zbalo bombardiranja, vendar pa so letala po kratkem času zopet odletela v neznano smer. Kot prva posledica tega, da je Kitajska odbila japonski ultimat, je bila zahteva nankinške vlade, naj se Japonci umaknejo s kitajskega ozemlja. Japonci tega seveda niso storili. Kolikor je znano, so doslej tri kitajske diviziji v akciji. Z juga pošiljajo Kitajci proti Tiencinu še zmerom nove čete. Ker je general Sungčejuan odklonil japonski ultimat, so japonske vojaške sile takoj po polnoči prešle v koncentričen napad proti Pekingu. Napadle so istočasno z vzhoda, zapada in severa. Vse dopoldne so vršili ogorčeni boji, vendar pa še izven mestnega zidovja. General Sungčejuan je takoj obvestil angleško poslaništvo o pričetku sovražnosti, obenem pa je izdal proglas, v katerem poziva prebivalstvo k obrambi proti napadalcu. Inozemci so se zbrali v poslaniškem okraju, kjer je vse pripravljeno za obrambo. Pred poslopji poslaništev so bile oja-čene straže ter ima poveljstvo nad njimi neki ameriški major. Med tujci ni nobene panike, ker. so Japonci obvestili zastopnike tujih držav, da bodo spoštovali poslaniški del mesta in da bodo po možnosti skušali preprečiti, da se boji ne bodo prenesli v mesto samo. Iz Cingtava je prispela zelo alarmantna vest, po kateri se pričakuje napad japonskega vojnega brodovja. Nastala je velika panika v tamošnjih kitajskih kopališčih ter so pričeli gostje bežati v množicah iz mesta. Vlada pokrajine šantung je pozvala vse uradnike, naj odstranijo svoje družine iz Cingtava. zasedla Fing-. v vbodnem Šanghaj, 28. julija. w. Kitajski listi iav lia-o, da je general Sungčejuan po nalogu Čangkajška izročil Japoncem ultimat, v katerem zahteva izpraznitev pokrajine Hopej 48 urah. 29. armi ja je čau, sedež avt— Hopeju. Kita f s*. Vojna fe zat^ Nankirig, 28. julija, b. V uradnih kitaj, skih krogih potrjujejo upravičenost strahu nevtralnih političnih krogov, da je vojna med Kitajsko in Japonsko neizogibna. Iz kitajskega zunanjega ministrstva prihajajo namreč vesti, da je Kitajska stori, la že vse, kair je mogla, da ohrani mir Odgovornost za nadaljnji razvoj bodo no. sili sedaj samo Japonci. Japonci: Vojni se je mogoče izogniti •. • Tokio, 28 julija, b. Včeraj je japoms..j vojno ministrstvo izdalo zel0 previdno uradno poročilo, iz katerega bi se dalo sklepati, da je še vedno mogoče preprečiti izbruh prave vojne med Kitajci in Ja. pcinci. Po japonskem mnenju je sedaj vse odvisno samo od dveh faktorjev, na katere pa Japonci sami ne morejo vplivati, in sicer; 1. Vzpostavi naj se ®pet avtoriteta poveljnika 29. kitajske armije nad vsemi njenimi vojaki. 2. Nanking naj pokaže dobro voljo in moč. da zaustavi nadalnje po. šUjanje kitajskega vojaštva v severne pokrajine. Prieetek japonskih operacij Tokio, 28. julija. DNB. Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo, da so japonski vojni krogi opustili v«ako upanje v mirno rešitev spora zarMi Pekinga in se_ verne Kitajske. Opolnoči je objavilo japonsko poveljstvo v Tiencinu, da v borbi za neodvisnost severne Kitajske nima nobenih teritorialnih namenov, ampak hoče samo zaščititi koristi velikih držav in življenje tujcev. Japonske čete se bodo vzdržale vseh sovražnosti v notranjosti Pekinga, če ki. tajske čete ne boio izzivale. Obenem je bil objavljen naslednji proglas kitajskemu prebivalstvu: Japonska vojska je prisiljena, da kaz"u je kitajske čete. ki izzivajo in so nevarne ugledu Japonske. Vendar pa bo armada še naprej ščitila mirno prebivalstvo. Edino poslanstvo japonske vojske je, da zavaruje nùr v Aziji in s tem skupno blaginjo Japonske in Kitajske. Pred tem je japonski konzul v Tiencinu sporočil generalu Sunčejuanu, da mora japonska vojska zaradi izzivalnega obnašanja kitajskih oblasti začeti z direktno akcijo. Japonci so že snoči izvedli napad na Hsinking pri Nanjuanu in mesto zavzeli. V boju je na kitajski strani obležalo 500 mvtvih in ranjenih- Ponoči So japonske čete začele tudi na. pad na. 29. kitajsko armijo pri Lukuciaju in Fengtaju, dve japonski letalski eska-drili pa sta "med 5. in 6. uro zjutraj bombardirali pokrajino južno in zahodno od Pekinga«. Tiencin, 28. julija. Reuter. Med boji pri Pekingu sta bila ranjena dva ameriška mornarja. Japonske vrj:šk^ oblasti izjavljajo, da so japonske čete zavzele šimho. gen zapadno od Pekinga. Ugleden zastopnik japonske vojske je izjavil da ne more potrditi in prav tako ne zanikati kitajskega uspeha pri Fengtaju. Prvi kitajski uspehi Peking, 28. juHja. AA. Bitka ob reki Pej-ho se je razširila zelo daleč. Japonska letala so zelo delavna in so i z strojnic obstreljevala štab 29. kitajske armije, ki je bil nato premeščen iz Nanjuana v Peking. Dosedanji potek bitke dokazuje, da hočejo Japonci 29. armiji onemogoč;ti umik proti Pekingu. Ko so se japonska letala vračala v Tiencin, so zašla v hudo nevihto in je strela zbila eno letalo. Kitajske čete so izvedle zjutraj protinapad pri Langfangu in Fengtaju ter zavzele obe postaji. Nanking, 28. jul'ja. AA. Po uradnih poročilih, so kitajske čete davi ponovno zavzele F engt a j In Langfang, dočim boj pri Tungčaoju še vedno traja. Kitajci trdijo, da so v premoči. Davi sta se nad Nanjua-nom pri Pekingu pojavili dve japonski letalski eskadrilji, ki sta metali bombe in propagandne letake. Šanghaj, 28. julija. Havas. Vest o zmagi Kitajcev pri Langfangu in Fengtaju je bila objavljtna prebivalcem mesta z lepaki in razsvetljenimi transparenti, ker je prispela še ponoči. V mestu je zavladalo veliko veselje. Oddelki 29. kitajske armije so zavzeli tudi železniški most preko reke Pejho pri Jangsunu na progi Tienc;n—Peking. Čete osrednje vlade so krenile v pospešenem pohodu nocoj iz Paotingfuja ter so prispele na par km južno od Langfanga. kjer ogrožajo desno krilo japonskih predstraž. Proga Peking—Tiencin je močno utrjena ter vrše na njej oklopni vlaki s protiletalskimi baterijam5 neprestano vojno službo. V Paoting je prispelo 27 kitajskih letal. Šanghaj, 28. julija. AA. Kitajske oblasti poročajo uradno, da so se kitajske čete polastile Tungcea, ki leži 15 milj od Pekinga. Ako je tako, sledi iz tega, da bo število gostov v naših kopališčih tudi poslej zelo kolebalo in da bo ta postav» ka v narodnem gospodarstvu vsaj v bližnji bodočnosti ostala še labilna. Ako jo hočemo popraviti ter utrditi, se moramo ozreti po zanesljivejših osnovah naših letoviških in kopaliških atrakcij, nego so samo nižje cene napram inozemstvu. Nič ni posebno težavnega, ako se hočemo podati na iskanje takih osnov, saj se je o njih mnogo pisalo in se zlasti letos obilo raz-motriva. Boljša uredba naših hotelov z vsem, kar spada zraven, boljša postrežba, čemur naj sledi boljša ter zlasti stvarnejša reklama. Ceste so poglavje zase, toliko znano, da je zares škoda zgubljati še besede o njem. Ali še prav posebno se nam zdi potrebno opozoriti na neko stran, ki se ji posveča v javnosti mnogo manj paž-nje, nego dejansko zasluži. To je od-nošaj do gostov. Kjerkoli ima človek praktično opravka s tem, more opaziti, kako različno se ocenjujejo gosti. Nedvomno, da je zato zares obilo stvarne podlage. Toda zelo je napak kazati očitno nenaklonjenost napram nekaterim gostom kot manj vrednim odnosno manj zaželjenim. Nemara je taka politika možna v starih renomi-ranih tujskoprometnih pokrajinah, ki imajo utrjen svoj široki sloves. Toda v mladi, novi pokrajini, ki si šele zbira svojo publiko in kjer je spričo tega že po sebi računati z veliko labil-nostjo in velikim kolebanjem v pritoku gostov, veleva najpreprostejše pravilo, da je treba privabiti in — kar je nemara še važnejše — ohraniti vse goste brez ozira na kakršnekoli razlike, utemeljene ali namišljene. To velja tako za naše večje in velike, kakor za manjše in najmanjše tujskoprometne postojanke. Pri tem nismo niti mislili na velikost vsot, ki jih gosti trosijo ali jih misli« jo trositi. Povsod po Evropi se je našlo, da že obilo vrsto let tujci izdajajo brez primere manj nego nekdaj. Podoba je, da bo tako ostalo še lepo dobo let. Nauk iz tega se nudi sam od sebe. Dotaknili smo se samo nekaterih točk iz te snovi, ki nas bo letos brez dvoma še ponovno vabila na razmišljanje ter na razgovor, v želji, da jo osvetlimo s pravilnih vidikov. pariške čete zasedejo važne strateške postojanke to strateško železniško progo la Pekinga v Sujuan. in Tiencin. Glavni stan japonskih čet poroča, da so Japonci odbili protinapade kitajskih čet pri Langfangu, ko so dobili ojočenja Izgube na kitajski strani so hudle. Vojaš_ niče v Nanjuanu so docela razdejane. Dosedanje izgube kitajskih čet cenijo na 150 mrtvih in ranjenih. Japonski varnostni ukrepi v Tiencinu Tiencin, 28. julija. w. Vsi tukajšnji Jer ponci so dobila nalog, naj odidejo v evropsko koncesijo, ker je treba zaradi resnosti položaja računati z najhujšim. Japonske tvornice, ki so izven japonske koncesije, stražijo močni vojaški oddelki- V kitajskem delu mesta in izven koncesij je ustavljen ves promet. Vojno stanje- ki je bilo proglašeno v torek, se izvaja i največjo strogostjo. Ameriško posredovanje Washington, 28. julija. Havas. Zunamjl minister Hull je izjavil, da je sporočil ameriškima poslanikoma v Tokiju in Nankingu navodila., naj posredujeta pri tamošnjih vladah, da bi vojska prizanesla Pekingu, kjer je tudi mnogo ameriških državljanov. Hull je izjavil novinarjem, da bo zaraeft dogodkov na severnem Kitajskem v stal. ni zvezi s Toki jem in Nankingom. Storil bo vse, da se spor mirno po-ravna. O do-. . . - - { govoru med 9 državami je rekel, da nima postojanke teT prisililo branilce, da so se po j nobenih podatkov iz Tokija in Nankinga. hudih borbah zopet umaknili na kolodvor. Za iz^anje tega dogovora bi Hull po-V Lanc-fang je prispelo 17 japonskih bom- treboval pristanek Tokija tn Nankinga, M barderjev, da opemajo proti Kitajcem. Ki- Prl teh operacijah je prvič nastopilo tudi kitajsko letalstvo. Letalski napadi Japoncev Peking, 28. julija. w. Borbe pri Tungu so se razširile. Japonski letalci močno obstreljujejo s strojnicami kitajske čete. V Pekingu so angleške, italijanske, francoske in ameriške čete zasedle utrdbe in vhode v poslanišiki okraj, kamor so se umaknili skoraj vsi pekinški Japonci. Mnogo kitajskih rodbin si je v naglici zgradilo zavetje proti bombam. Boji pri Langfangu Šanghaj, 28. julija. w. Položaj v severni Kitajski je zaradi nartopa ja poi :s ki h čet in letal postail tudi v mestu Langfangu. ki leži približno v sredini železniške proge med Pekingom in Tieneinom, zelo resen. Dne 35. t. m. zvečer je več kolon japonskih čet po 100 mož v oklopnih avtomobilih prišlo .z Jangcuna v Lanjrfang z namero, da zasedejo železniško križišče. Prihitele so tudi kitajske čete. Borl>a med Japonci in Kitaj'ci je trajala vso noč. Dne 26. t. m. ob 5. zjutraj je pet japonskih letal bombardiralo kitajske tajci so bili prisiljeni zasesti nove postojanke v Huengčuu in Jangčuu, v dveh malih mestih v bližini Langfancra. Japonske čete v Čingcou. severovzhodno od Vanpinga, so bile ojačene za 2000 mož. Poročilo japonskega vojnega ministrstva Tokio, 28. julija. Agencija Domej objavlja poročilo vojnega ministrstva, ki navaja, da se vrše v zvezi z akcijo japon. skih čet na severnem Kitajskem hudi boji -pri čanghočenu in činghočenu, severno od Pekinga, in pri Nanjuanu in Hsijuanu. jugovzhodno od Pekinga. Gre za to, da ja- ga pa še nima. Tokio, 28. julija- AA. Vojni minister Si_ gujama je predložil ob 8. dcpoldtne po krajevnem časiu mikadu poročilo o položaju v severni Kitajski. Britanski odpravi, nik poslov tea- ameriški poslanik sta se formirala pri japonskem zunanjem ministru Hiroti o zadnjih dogodkih. Ameriško brodovje v Vladivostoku Moskva, 28. julija. AA. Ameriška eskadr» ki sestoji iz križarke »Auguste< itn 4 ra-šilcev, je priplula v Vladivostok. Ameriško brodovje je pozdravil poveljnik ruskeg» brodovja v Pacifiku. Chamberlain © zboljšanju odnošajev z Italijo Italija se izreka za umik tujih prostovoljcev, v Londonu pa napovedujejo priznanje generala Franka kot vojskujoče se stranke London, 28. julija, o. Jutranji listi poročajo, da namerava angleška vlada po odgoditvi parlamenta, torej ob koncu tedna, priznati generala Franca kot vlado vojskujoče se stranke. Delavska stranka je spričo tega objavila proglas, v katerem poziva angleško javnost, naj bo oprezna in z vsemi sredstvi protestira proti priznanju vojnih pravic generalu Francu. Po včerajšnji seji odbora za zunanje zadeve je Chamberlain v parlamentu izjavil, da so se odnošaji med Anglijo na eni ter Italijo in Nemčijo na drugi strani zboljšali. Listi pišejo, da je to najvažnejša izjava, ki jo je Chamberlain sploh kv'aj podal. Kakor se je zvedelo, je ministrski predsednik Chamberlain izjavil poslaniku Grandiju, da želi Anglija vzpostaviti stare prijateljske zveze z Italijo. Stavil mu je predlog, naj bi se angleško-italijanski sredozemski pakt, sklenjen v pričetku leta, razširil na vsa ostala vprašanja, ki inte-resirajo eno ali drugo vlado. Chamberlain je tudi opozoril Gradija na slab vtis, ki ga je v Angliji izzvala proti-angleška kampanja italijanskih radijskih postaj. Poslanik Grandi je izjavil, da si tudi Italija želi sporazum z Anglijo in da je zato pripravljena izpremeniti svoje dosedanje zadržanje v vprašanju umika tujih prostovoljcev iz Španije. Vlada je imela danes svojo običajno tedensko sejo. V poučnih krogih trdijo, da je min. predsednik Chamberlain ob tej priliki poročal o svojih včerajšnjih razgovorih z italijanskim poslanikom Grandijem, zunanji minister Eden pa je obrazložil razvoj pogajanj v vprašanju nevmešavanja. Vlada se je bavila tudi z zadevami državne oh»—Tnbe. Angleško stališče neizpremenjeno London, 28. julija. AA. V dobro poučenih angleških krogih so davi potrdili, da ee stališče angleške vlade glede na sejo ožjega cd bora za nevmešavanje, ki bo v petek, ni prav nič iv.premenilo in da ostane 7ato predlog od 14. julija o povezanosti med umikom prostovoljcev in vprašanjem vojnih pravic še nadalje v vHjavi. . Uradno izjavljajo, da se bo sestal ožji odbor v petek ob 16. Tri dejstva Rim. 28. julija. AA. Diplomatski urednik agenciie Stefani piše, da so značilna za sedanji mednarodni položaj tri dejstva: 1. Italija ie P™'i pričakovanju agencije Reuter rešila angleški načrt; 2. izjave sovjetskega delegata v odboru za nevmešavanje so jasno pokazale, da hoče Rusija tor-pedirati angleški načrt; 3. izjava vlade v Valenciji pravi» da bo v primeru nadaljnjega upiranja generala Franca izpremeni-la španski spor v odkrito evropsko vojno. Francoski odgovor izročen Pariz. 28. julija. w- Dopoldne je bil .z* dehn francoski odgovor na angleško vprašanje glede stališča držav, ki so najbolj prizadete poi aevmeàavanju X Èpaoiji, Od- govor je bil popoldne po kablu sporočen v London. Francoski poslanik v Londonu, Čorb in, je že popoldne izročil francosko noto angleškemu zunanjemu ministrstvu. Kar kor izjavljajo v krogih francoskega zunanjega ministrstva' je francoska vlada ponovila - svoj načelni pristanek na angleški kompromisni načrt ter je brez izpremembe sprejela angleške predloge- Glasovi francoskega tiska Pariz, 28. julija, p. »Petit Parisi em« poroča iz Londona, da so Italija, Nemčija in Portugalska načelno pristale na umik prostovoljcev iz Španije, zaradi česar se more pričakovati pozitiven odgovor njihovih vlad na angleški kompromisni predlog. Skrbi zbuja edino zadržanje Rusije, ki bo gotovo povzročilo težkoče. Rusija bo bržkone izjavila, da ne bo v nobenem primeru priznala generala Franca. Ruski poslanik Majski je izjavil novinarjem, da bi priznanje vlade v Salamanci pomenilo popolno uničenje dosedanje politike nevmešavanja. Vlada v Moskvi smatra, da bi tak ukrep pomenil možnost. da bi se lahko v vsaki državi izzvala revolucija tn se pojavila vlada, ki bi se predstavljala kot samostojna država. V Parizu čakajo sedaj, kako se bodo razvili dogodki glede na novo stališče Italije, ki kaže očivddno željo, da bi ne pretrgala vseh zvez z Aingl:jo, Pozitiven rezultat italijanske izjave je obljuba, da bodo italijanski prostovoljci odpoklicani iz Španije, negativen pa negotovost, ald bo njihov odpoklic izvršen pred priznanjem vojskujočih se strank, istočasno ali pa šele kasneje. Za Francijo ni nobenega dvoma, da se mora odpoklic izvršiti pred priznanjem pravic vojskujočih se strank. Majski pri Edenu London, 28. julija, g. Ruski poslanik Majski je imel danes daljši razgovor z zunanjim ministrom Edenom o bodočem delu odbora za nevmešavanje. Splošno menijo, da je Majski ponovno izročil Edenu vzroke, *a-radi katerih Sovjetska unija na noben način ne more priznati generalu Francu pravice vojskujoče ee stranke. Topovi ob Gibraltarju London, 28. julija- AA. Vojni minister Inskip je v spodnji zbornici pomirljivo odgovoril na vprašanje poslanca Winstona Churchilla, kaj misli vlada o postavljanju težkih topov ob gibraltarski ožini. V Al-gecirasu niso postavili nobenega topa, Id bi bil nevaren za Gibraltar. Postavili so samo štiri topove, ki pa so last Španske države še iz časov pre ddržavljansko voj_ no. Strokovnjaki so izjavili, da bi bili ti topovi drugače postavljeni, če bi bili naper jeni proti Gibraltarju. Tudi druge utnftje v zalivu pri Algecirasu niso naperjene proti ožini. Po vsem torej vse to ni nevarno za Anglijo, v potrebi pa lahko angto ške baterije lz Gibraltarja pqgpinogaa. mfr čitfo ta toßonrf in atrdbs v * JUTRO« 8!. 171 :£c bilo zbranih več desettisoč ljudi, ki so živahno pozdravljali kraljevski sprevod. Atentate, ki so bili v poslednjem času Izvršeni na meji med svobodno dTžavo Irsko in Ulstrom, zlasti pa porušitev carinarnic na obeh straneh meje ter delno uničenje železniškega mostu pri Dundalku, pripisujejo v merodajnih krogih republikanskim ekstre-mistom. Oblasti trdijo, da so na ta način hoteli preprečiti prebivalcem svobodne irske države priti v Belfast k sprejemu kralja Jurija VI. in kraljice. Policija je izvedla obširne varnostne ukrepe ter je bilo več ljudi aretiranih. V Grčiji ni brezposelnosti Atene, 28. julija. AA. Listi so objavili poročilo predsednika vlade o pobijanju brezposelnosti. Po statističnih podatkih je bilo v Grčiji lani 4. avgusta 128.000 brezposelnih, ki pa so bili v teku 11 mesecev vsi zaposleni. V Grčiji ni nobenega delavca vteč brez poela, Sestanek Darany—Schuscfanigg Budimpešta, 28. julija, b. Prihodnji ponedeljek odpotujeta madžarski ministrski predsednik Daranyi in madžarski prosvetni minister Homan v Avstrijo, kjer bosta ostala tri tedne na dopustu. Zdi se zelo verjetno, da bosta svoje dolgo bivanje v Avstriji izkoristila za sestanek z avstrijskim kancelarjem dr. Schuschniggom. Huda letalska nesreča Bruselj, 28. julija. AA. V bližini Hala je padlo dopoldne na zemljo nizozemsko letalo, ki je bilo na poti iz Rotterdama v Pariz. Letalo je v zraku eksplodiralo ter je treščilo na tla v plamenih. Pri tem je našlo smrt vseh 14 potnikov* Ameriško oboroževanje Washington, 28. julija, br. Ameriška vlada je naročila deset novih bombnikov, ki bodo imeli po štiri motorje. Vsako letalo bo oboroženo tudi 6 petimi strojnicami. Imelo bo sedem do devet mož posadke. Nemška mornarica v Gdansku Gdansk, 28. julija, br- Tu se je nekaj dni mudilo brodovje nemških iskalcev min, ki se je včeraj vrnilo proti Kielu- Egiptsko poslaništvo v Beogradu Beograd, 28. julija, p. Kakor poročajo, je egiptska vlada sklenila, da pretvori svoj konzulat i Beogradu v poslaništvo, Beležke „Prej bo Sava tekla proti Sloveniji4' Poročali smo 2« o velikem zborovanju bivše HSS v Trebarjevu ob priliki odkritja spomenika pokojnima bratoma Radičema. Med govorniki je bil tudi tajnik dr. Mačkove politične pisarne prof. Jelašič, ki je med drugim rekel: Naj bo to komu prav ali ns, hrvatski narod ne bo popustil v svojüi zahtevah. Prej se bo sonce obrnilo in prej bo Sava tekla proti Sloveniji, kakor pa hrvatski narod popustil.« Davidovičev povratek v Beograd Ljuba Davidovič je bil par tednov na oddihu v Vrnjački banji. Zaradi patriarho-ve smrti je pospešil svoj povratek v Beograd, kamor se je vrnil včeraj. Po mnenju beograjskih listov se bodo sedaj kmalu obnovila posvetovanja med beograjskimi šefi združene opozicije. Borba proti letakom Poplava raznih letakov mora biti ▼ Južnih krajih država še hujša, kakor je bila sredi junija v Ljubljani in ostali Sloveniji. Kajti skoro ne mine dan, da bi v glavnem glasilu JRZ »Samoupravi« ne izšel kak članek z ostro obsodbo takih letakov, ki so po veliki večini anonimni. V ponedeljski številki priobčuje list o tem daljši dopis iz Novega Sada, in pravi med drugim: »Mračni tipi ne nehajo razširjati let»» kov in pamfletskih spisov, polnih tenden-cioznih laži in klevet proti vladi ln JRZ. Pri tem poslu so se znašli vsi oni, ki ne želijo svobode in demokracije. Iznašajo se tako odvratne neresnice, da se mora človek začudeno vprašati, ali je kaj takega dovoljeno v politični borbi.« List dalje pravi, da se teh sredstev poslužujejo protivniki JRZ, ki so se »oblekli v lažni plašč vznemirjenega patriotizma ogroženega pravoslavja«. Pristaše JRZ poživlja list, naj lažem in obrekovanjem na letakih ne verujejo, temveč naj zaupajo vladi dr. Stojadinoviča. „Hrvatsko vprašanje )e Zlat rudnik44 Zabeležili smo že polemiko med zagrebškim »Obzorom« in beograjskimi prlbičevl-čevskimi dividenti. Njihov »akcijski odbor« odgovarja v »Vremenu« zopet na neki napad »Obzora« in med drugim pravi: »Na naših sestankih (po Hrvatskem in Bosni) je bilo tudi mnogo Hrvatov, ki so začeli spoznavati, da je tako zvano hrvatsko vprašanje zlat rudnik za one, ki živijo na račun mnogoštevilnega delovnega ljudstva. Zato industrijalci, bančniki, veleposestniki in slični dokazujejo, da lahko čakajo, če treba, tudi 100 let na rešitev tega vprašanja. Naravno, saj dokler se bo reševalo to vprašanje, bodo vsi drugi problemi ostali na strani... Zato bi bilo z nami še več Hrvatov, da ne bi bilo onega znanega pritiska Hrvatov nad Hrvati, pa celo nad Srbi v onih pokrajinah.« Iz hrvatskega katoliškega tabora Kakor pri nas v Sloveniji, naraSča tud! na Hrvatskem v tako zvanem katoliškem krogu število onih inteligentov, ki se ne strinjajo s klerikalno politiko, kakršno tam vodi ^Hrvatsika stnaža«, glasilo hrvatske katoliške akcije. Med nezadovoljneži je tudi velik del duhovščine, pa doživljamo tako od časa do časa celo javne polemike med duhovniškim glasilom »Nedjelja« m med »Hrvatsko stražo«. Zadnja »Nedjelja« je napadla »Hrvatsko stražo«, da je v svojih poročilih ignorirala dijaški križarski tečaj, ki je bil v okolici Dubrovnika. »Nedjelja« je med drugim napisala: Dnevnik »Hrvatska straža«, ki se smatra za »edini katoliiski dnevnik«, ni prinesel ...« itd. Zaradi teh ušesc, ki izražajo dvom, da bi bila »Hrvatska straža« edini katoliški dnevnik, so gospodje pri »Hrvatski straži« še posebno hudi in razburjeni. »Nedjellji« očitajo, da piše »zelo žolčno, tako žolčno, kakor se ne more dovoliti niti med idejnimi protivniki.« Pravijo dalje, da so imeli že nebroj prilik napasti »Ne-djeljo«, vendar tega v interesu katoliške stvari niso storili. Nato dokazujejo, da so o onem tečaju križarjev ob njegovem zaključku prinesli dovolj obširno poročilo. Dolgi odstavki članka v »Hrvatski straži« so posvečeni dokazu, da je ta list res »edini katoliški dnevnik na Hrvatskem«. Citirana so priporočila nadškofa dr. Bauerja in njegovega koadjutorja. dr Stepincs, pa celo izreki papeža. Končno sledi apel na duhovnike okrog »Nedjelje«, naj se povečujejo nesloge v hrvatskih katoliških vrstah. Motorizacija zagrebške policije Kakor poročajo zagrebški listi, motori za- cfija zagrebške policije h?tro napreduje. Doslej je imela policija v Zagrebu le en osebni avtomobil, avtobus za prevoz areti-rancev (v Zagrebu mu pravijo »zeleni Tomaž«) ter dve motorni kolesi. V ponedeljek je dobila še tri avtomobile, dva za stražo in enega za kriminalne komisije, ter osem motornih koles, od tega šest s prikolico. Stavke v Nemčiji Stavke so v Nemčiji prepovedane, ker se tudi mezdni in sploh delovni pogoji urejajo avtoritativno. Do konca lanskega, leta res ni bilo nikjer stavk. Po informacijah angleških listov pa je letos drugače. V mesecih aprilu, maju in juniju je bilo baje že preko sto stavk v raznih podjetjih, največ v kovinskih ln rudniških. Najkrajša stavka je trajala en dan, najdaljša teden dni. Pri polovici stavk so sodelovali tudi v dotičnih podjetjih zaposleni hitler-jevcl. Francoski socialisti za revizijo ustave Na socialističnem kongresu v Marseilleu je opozicija očitala predsedniku stranke Blumu, da je bil preveč popustljiv napram senatu, ker se mu je umaknil, namesto da b; stopil z njim v borbo. Blumu seveda ni bilo težko teh očitkov zavrniti, češ da bi taka borba izzvala ustavno krizo, ki bi lahko imela nedogledne posledice. Na nekem nedeljskem shodu pa je socialistični notranji minister v sedanji vladi Dormoy izjavil, da bodo socialisti skušali vstaviti I Kaj pripravlja Stalin? Pariški „Temps44 o ozadju poslednjih eksekucij v Rusiji Parla, t* fn»K bi Oftetoonf »Tempe« objavlja na uvodnem mestu članek o »sovjetskih mlatenjih« v zvezi s poslednjimi eksekuc'jami, ki jih je izvršil Stalinov režim. List ugotavlja med drugim: Kolikor je sploh mogoče soditi, gre za gigantsko »likvidacijo« boljševiškega režima v vsej Rusiji, ln to na korist nekemu novemu re-žJmu, ki ga ob pomanjkanju drugega naziva lahko Imenujemo samo »Stalinov režim«. Nov« car Rusije, Stalin, dobro ve, kaj hoče in kam ga vodi pot. Izmeril je nesposobnost čiste marksistične ideologije In mita svetovne revolucije. Gotovo je dober socialist, toda v prvi vrsti je ruski patriot, ki se zaveda nevarnosti, ki jo za njegovo domovino predstavljata ta ideologija in ta mit Njegov vladni ideal je verjetno nekak »prosvetljeni despotJzem«, neke vrste »pa-ternalizem«, ki je prav tako oddaljen od kapitalizma kakor od himer komunizma. Te himere pa so si izmislili ljudje, ki so ustvarili boljšev;ško revolucijo in ki so prišli v Rusiji na oblast. Prepričati jih m zmanjšati njih število samo z umskim dokazovanjem. bi bilo v Rusiji, ki je klasična dežela podtalne opozicije in rovarjenja, nemogoče. Preostane potemtakem samo drugo, v Orientu prav tako klasično sredstvo, železo in ogenj. Kakor so ruski carji na debelo pobijali bojarje. da bi isvedH svoje delo, tako tudi tajnik komunistične stranke »likvidira« s gospodo ruske revolucije, da namesto nje postavi sebi popolnoma udane ljudi. Sedaj pripravlja Stalin »svojo« revolucijo: ono, ki jo izraža nova sovjetske ustava, objavljena pred letom In sprejeta na kongresu so\ietov v decembru lanskega leta ter dopolnjena z volilnim zakonom * dne 9. julija letos. V veljavo bo stopila najbrž v novembru letošnjega leta ob proslavi dvajsete obletnice revolucije. Naj bo s to ustavo kakorkoli, res je, da prinaša globoke spremembe. Vsekakor pa ne smemo soditi ruskih ras-mer samo z zapadn'mi kriteriji. Po krizi, ki jo bo Stalinov režim preživel, se utegne zgoditi, da bo vzrasla nova Rusija, ki bo nekakšna totalitarna socialistična država, vendar hierarhično urejena in mogočna-podobna fašistični ali nacistični državi. Nove aretacije Parfr» 28. julije, b. Francoski listi poročajo spet o novih aretacijah v Rusiji. Izmed raznih poročil so zbudila pozornost zlasti poročila o aretaciji bivšega sovjetskega poslanika v Pragi Aroševa ter bivšega Komisarja pravde Krylenba, listi pa navajajo še mnogo drugih imen, Krivda ruskih generalov London, 28. Julija. b. V reviji »Spectator« je objavil znani angleški publicist Wick-ham Šteed zanimiv članek o ozadju poslednjih obsodb in oblolžitev nekaterih znanih ruskih generalov, da so izdajali neki tuji velesili vojaške skrivnosti Sovjetske unije. Steed predvsem ugotavlja, da je vest o ustre-litvi ruskih generalov izzvala v višjih krogih nemškega »ReichsTvehra« veliko presenečenje, ni pa bilo v Nemčiji doslej ničesar storjentpga za to, da bi se zadeva, ki je zelo resna, avtentično osvetlila. Toda ostala Evropa, pravi Steed, ima interes, da zve, ali so ustreljeni generali zares sodelovali i Nemčijo in če so. kakšen je bil prav za prav nemško-ruslki načrt. Na to vprašanje odgovarja Steed po informacijah iz »vira. ki ni ruski«. Vsi informirani krogi dokazujejo, pravi Steed, pravilnost domneve, da se je intimno sodelovanje nemškega in ruskega generalnega štaba, ki se j? začelo že takoj po znanem nemško-ruske m sporazumu v Rapallu 1. 1922, stalno razvijalo in končno doseglo točko, ko je bilo mogoče izdelati podroben dtogovor o gospodarski in vojaški zvezi obeh držav. Do podpisa tega dogovora pa naj bi bilo prišlo šele potem, ko bi sovjetska vojska dejansko prevzela vso oblast, v državi in bi imela popolno kontrolo nad Sovjetsko unijo, skratka, ko bi se v Rusiji začela vojaška diktatura, o kateri se je toliko govorilo v znanih procesih v Moskvi. Alko M se bil ta načrt vojaškim krogom posrečil, bi kmalu doživeli tesno sodelovanje ruskega generalnega štaba te nemške vojsk». «Steed trdi, da so mu Imena nemških oficirjev. ki po vodili pogajanja z ruskimi vojaškimi krogi, prav dobro znana. Nemška armada se J» spustila v ta pogajanja t» prepričanja, trudil po Hitlerjevem prevzemu oblasti, ker ni nikdar odobravala Hitlerjevega in Göringovega načrta o napadu na Sovjetsko unijo. Na skrivaj je bil poslan v Rusijo tfefci nemški generai, da prouči možnosti nemškega napada na Rusijo, toda njegovo poročilo ob povratku je bilo povsem negativno. Nemški napad na Rusijo je lam odsvetoval Hitlerju tudi gospodarski strokovnjak neškega poslaništva v Moskvi. Po računu nemških vojaških krogov je vojaška sila Rusije najmanj trikrat večja kakor nemška. Zato naj se Nemčija že sedaj trudi, da si zagotovi rusko nevtralnost v pogledu nemšk» ekspanizivnosti prot-i srednji in jugovzhodni Evropi, prav tako pa tudi v primeru spopada z Anglijo in Francijo. Ne niti ki ni na čistojo.hgjez im Rusi nai8 vzkv ški vojaški kiogi so delali povsem na svojo roko, prepuščajoč Hitlerju in njegovim sodelavcem prosto roko v notranji politiki ip na čisto diplomatskem področju, ker so računali, da bo Hitlerjev režim skrahiral in da se bodo nato sami polastili oblasti. To po Steedovem mnenju tudi pojasnuje. zakaj so nemški vojaški krogi z nezaupanjem gledali na Hitlerjevo intervencijo ▼ Španiji, keT niso želeli, da bi zaradi nje prišlo do evropske vojne, še preden bi bila nemška vojska pripravljena in — zavarovana. Strel v hrbet ruskim generalom pa je na mah prekrižal račune nemških mititaristov te sedaj morajo slepo čakati na Hitlerjeve ukaze in se po njegovi želji zaplesti v kakršnekoli pustolovščine, ker bo to, kakor ee zdi edini izhod iz sedanjega težkega, finančnega in gospodarskega položaja, v- katerega }e zašla Hitlerjeva Nemčija. Tuhačevski je bil v Berlinu ? Tudi znani francoski publicist Pertinax prisoja Tuha- čevskemu krivdo Pariz, 28. julija, b. Razglabljanje o ozadju poslednjih eksekucij v Rusiji je v zadnjem čaau zelo v modi. Zanimivo je, da so £e tega vprašanja lotili odlični francoski ln angleški publicisti, katerih zveze z zunanjima ministrstvoma v Parizu in Londonu so dobro znane. Tako se razen ».Tem-psa«, ki je vprašanju posvetil uvodnik, dotika tega problema tudi Pertinax v »Echo de Paris«. Tudi Pertinax opira svoja zanimiva izvajanja na »neruske vire«. Spor, ali naj komunizem izvede svetovno revolucijo, ali naj svoj socialni eksperiment omeji samo na Rusijo, je po Pertinaxovem mnenju dosegel svoj višek leta 1933. Tedaj sta se Stalin In Li tv Ln o v domenila, da mora Rusija razlikovati v svoji zunanji politiki fašistične in demokratske države, ki se ne smejo istovetiti, Na tej osnovi je prišlo leta 1933. do znane spremembe v ruski zunanji politiki. Rusija je z zapadnimi državami sklenila pakte o nenapadanju, leta 1984. je Tur®ji dovolila vstop v protirevi-zionstično Balkansko zvezo, nato sklenila pogodbe s Francijo in Češkoslovaško ter vstopila v DN. Proti tej politiki pa so se dvignili oni, ki bi jih lahko imenovali privržence »kaosa« ali svetovne revolucije. Ne samo Troc-ki, temveč tudi mnogi drugi visoki sovjetski funkcionarji, med njimi tudi Tuhačevski, so zagovarjali politiko prijateljstva z Nemčijo, ki naj bi se Ji pomagalo do radikalnih korakov, da se s tem -pospešijo zmede, ki bi boljševizmu prinesle koristi. Tuhačevski je želel v tesnem sodelovanju z nemško armado dati Rusiji zgolj tehnično pripravljeno armado, ki naj ne bi imela nikakega revolucionarnega značaja. Tuhačevski sicer ni bil povsem na isti idejni črti kakor Trocki, toda pripravljal je tako zvano »drugo garnituro«, ki naj bi, ako bi se ponudila prilika, naglo prelomila z Leninovo tradicijo. Vprašanje je, koliko se Je Tuhačevski že zapletel v nemške mreže. Zdi se, da je bilo nekaterim nemškim oficirjem naročeno, naj ostanejo ž njim v stiku tudi po prekinitvi rusko-nomških odnošajev. Doznava se, da so po njegovi ustrelitvi ti nemški oficirji padli v nemilost pri nemški armadi. Po pričevanju mnogih je potrjeno, da je bO Tuhačevski lansko leto incognito v Berlinu, medtem ko je istočasno sovjetski vojaški ataše na londonskem poslaništvu general Putna vzdrževal tesne stike z nemškim generalnim štabom preko nemškega vojaškega atašeja. O vsem tem je, kakor se zdi, bil Informiran tudi sam Hitler, ker .Je to prišlo na uho celo nekemu tujemu diplomatskemu zastopniku v Berlinu. Po neki Beckovi izjavi bi se dalo sklepati, da je O veem bila informirana tudi Poljska. Kralj Faruk polnoleten Kairo, 28- julija- b. Danes Je mladi egiptovski kralj prisostvoval skupni seji obeh egipekih zbornic, pred katerima je položil prisego ustavi. Danes je namreč egiptsfà vladar dosegel po egiptski ustavi polnoletnost. Ceremonija prisege je -povsem enostavna in ni združena z nikafcim slavljem kronanja, ker moderni Egipt ne pozna več vladarske krone. Po našem računanju je kralj dosegel komaj starost 17 let in pol, po egi piski ustavi pa je za vladanje že polnoleten, ker štejejo Egiptčani namesto naših lunina leta« ki so za 11 dni krajša od naših. Dočim bi po našem štetju dosegel polnoletnost iele 11. februarja 1938 (rojen je bil 11- februarja 1920), jo je po egiptekem štetju dosegel že danes. Polno polnoletno«! pa bo mladi kralj dosegel šele z 21. letom. v program ljudske fronte tudi revizijo ustave. Revizija naj bi dosegla, da bi bila ljudska volja, kakršna se Izrazi pri vsakokratnih parlamentarnih volitvah, od vseh strani neodvisna in resnično odločilna. Zato je treba senat ali odpraviti ali pa njegov položaj preurediti. Počakati bo treba, da se pokaže, ali bodo socialisti res prišli s to zahtevo, ki bi ljudsko fronto gotovo razbila. Bolj verjetno je, da so take napovedi in zahteve le tolažba za nezadovoljno radikalno krilo strank«! Zemlja zasula pet otrok Varaždin, 28. julija, o. V vasi Trnovou ee je igralo več otrok v jami, iz katere odvažajo zemljo za izdelovanje opek«\ Pri tem je zemlja zasula pet otrok. Ostali so odhiteli domov in povedali staršem, kaj se je pripetilo. Ljudje so takoj prihiteli na pomoč ter odkopali vseh 5 otrok, vendar pa. je bil 11-letni Anton Miša že mrtev, dočim so ostali dobili poškodbe, ostali pa bodo pri življenju. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Nad večjo zapadno polovico kontinenta vzdržuje zmerno hladni in vlažni zrak pretežno oblačno vreme z delnim deževjem v severno-zapadni Evropi, Nemčiji in nad vzhodnim delom Balkanskega polotoka. Vedro vreme prevladuje v južni Franciji, nad Sredozemskim morjem in nad zapadno polovico Balkanskega polotoka. V Jugoslaviji je vedro vreme v severni polovici, oblačno z nekoliko deževja pa v južni. V dravski bano-vi»i so bile jutranje megle. Temperatura se je nekoliko dvignila. Minimalna Plevlje 12, maksimalna Mostar 37 C. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo vedro vreme. Novo pooblačenie se pričakuje v zapadnih in severnih krajih. Možne so krajevne nevihte s plohami. Temperatura se bo nekoliko dv;gnila. Dunajska; V severnih Alpah zelo oblačno, brez posebnih padavin, na jugu dokaj jasno, počasi se bo temperatura dvignila. --=--—' _ .i f v Kupujte domače Mago t 3 —CefrteE. ». VII. 1937, Sodna razprava o prihovskem spopadu Začela se je včeraj pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju — 21 obtožencev in 11 zagovornikov — Izredno zanimanje občinstva Pred okrožnim sodiščem v Celju se je pričela danes razjasnjevati smrt akademika Dolinarja, ki je dala gotovim krogom v Sloveniji povod za znano kampanjo proti nacionalistom in Sokolstvu. Razprava, ki ee je pričela davi, bo razjasnila tudi vse dogodke, ki so se odigrali o priliki obiska predsednika JNS g. Petra živkoviča v Ljubljani in na njegovi turneji po Sloveni jL Malokateri proces je v teku zadnjih let Vzbujal toliko pozornosti kakor današnja razprava proti 21 obtožencem, ki so morali sesti na zatožno klop zaradi dogodka pri Prihovi Starodavno celjsko okrožno sodišče pa tudi že dolgo ne beleži procesa, v katerem bi bilo toliko število obtožencev in toliko zagovornikov. Nekdanjo dvorano celjske grofije, Id je morda videla cajsijajnejše prireditve, so danes morali popolnoma preurediti V ospredju je dolga, zeleno pogrnjena miza za sodni senat, na c>beh straneh pa so razvrščene mize zagovornikov, ki jih je 11. Tik pred predsedniško mizo je mala mizica, ob kateri sta ee ustoličila zastopnika zasebnih udeležencev, v sredi pa so tri dolge klopi, določene za obtožence. Novinarji imajo za obtoženci dolgo klop. Za občinstvo je ostalo V dvorani le malo mesta. že davno pred napovedano uro so jet-Hiški pazniki pripeljali obtožence iz zaporov v staro grofijo ter jih po vrstnem redu, kakor jih navaja obtožnica, porazme-stili po zatožnih klopeh, dva izmed njih. Milan Orožen in Milan Gorišek sta na svobodi, glavni obtoženec Slavko Reja pa je I» bolnici. Pripeljali so ga v sodno dvorano malo pred pričetkom razprave. Vsem obtožencem se pozna dolgi preiskovalni ;capor. Vsi so precej shujšani in bledi. Reja ima desno roko, ki je zlomljena, bandaži-irano in jo nosi na ovoju okrog vratu. Kmalu za obtoženci so se začeli zbirati «tudi številni odvetniki, ki so želeli prisostvovati razpravi Bili pa so nemalo presenečeni, ko so naleteli pred stopniščem v grofijo policijsko in jetniško stražo, ki je spuščala v dvorano le one, ki so imeli posebne vstopnice. Zaradi omejenega prostora je namreč predsednik sodišča omejil läostop v dvorano. Pripuščenih je bilo vsega le okrog 70 do 80 ljudi. Posebno hudo razočarani so bili katoliški akademiki, iki so se deloma že snoči pripeljali iz Ljub- Obtožnica najprej našteva obtožence, ki jih je 21. Obtoženi so: 1. Reja Slavko iz Maribora; 2. Dugina Viktor iz Peker pri Mariboru; 3. Brajkovič Slavko iz Maribora; 4. Bone Josip iz Maribora; 5. Klanjšček Franc iz Pobrežja pri Mariboru; 6. Kodrič Frane Iz Nove vasi pri Mariboru; 7. Mlinar Ivan iz Maribora; 8. Paravan Anton iz Maribora; 9. Primec Filip lz Hoč; 10. Primec Mirko iz Hoč; 11. Ranar Miroslav iz Tezna; 12. Silič Ivan iz Maribora; 13. štancer Drago iz Maribora; 14. Urbančič Ludovik iz Maribora; 15. Gorišek Milan iz Št. Lenarta v Slov. gor.; 16. Bedgott Ivan iz št Lenarta v Slov. gor.; 17. Korošec Mirko iz št. Lenarta v Slov, gor.; 18. Kranjc Ivan iz št Lenarta v Slov. gor.; 19. Markež Vinko lz Št Lenarta v Slov. gor.; 20. Neuwirt Feliks iz št "Lenarta v Slov. gor.; 2L Orožen MIlan iz Celja. Noben obtožencev razen Slavka Reje še ni bil obsojen. Gorišek Milan in Orožen Milan se branita na svobodi, ostali so v preiskovalnem zaporu. Vsebina obtožbe L Vsi pod 1 do 20 imenovani obtoženci so se dne 8. VL 1937 v Prelogah, občina Prihova, sodni okraj Konjice, v dogovorjenem in sporazumnem naklepu zbrali v mnogoto ter kot udeleženci mnogote s skupnimi močmi storili nasilje drugim osebam. Poškodovali so potniški avtobus, last Goričana iz Tržiča, v katerem se je po državni cesti iz Maribora proti Celju vozilo poleg šoferjev nad 30 ljubljanskih akademikov. Te so napadli s tem, da so oboroženi z dolgimi kuhinjskimi noži, gor-jačami, samokresi in nabranim kamenjem iz obcestnega gozda naskočili avtobus z metanjem kamenja in s streljanjem. Razbili so vse šipe to povzročili 12.000 Din škode. S tem so istočasno spravili na krajih, označenih po § 204 k. z. v nevarnost življenje ali zdravje več oseb, med katerimi so bili Dobovšek Jože, Gajšek Vlado ln Vetrovec Jožef od drobcev šip lahko ranjeni Končno so navalili na akademike Dolinarja Rudolfa, Srebreta Bena, Lesko-varja Ludovika, Pograjca Vlada, Pogačnika Borisa, Kukoviča Danila, Planinška Gvidona, Suhadolca Mirka, Jegliča Jožefa, Majerleta Vinka, Ulena Franca, Vetrovca Jožefa, Žebota Franca, Gašperšiča Franca, Planinca Branka, Zapuška Jožefa, Vedin-gerja Janeza, Dobovška Jožefa, Novaka Štefana, Kregarja Aleša, Rožmarina Franca, Orehka Franca, Dolinška Ivana, Erjavca Ivana, Potočnika Antona, Gajška Vla-dimirja ta še šest drugih ter jih pretepli. V tem napadu je Dugina Viktor akademika Dolinarja z nožem v hrbet tako telesno poškodoval, da mu je prebodel pljuča ta je poškodovanec z zadobljeno poškodbo umrl, Planine Branko pa je bil na obrazu n nožem lahko telesno poškodovan. IL Osožen Milan je že v Mariboru z nasvetom Rejo Slavka naklepoma zavedel ta nasnoval, da je zbral mnogoto udeležencev ta da so obtoženci storili pod L označena kazniva dejanja. S tem so vsi zakrivili kot sost orlici zlo- Točno plačo) »Jutro« naročnino Varat svofcem zavarovalnino Ijane ta Maribora, da bi prisostvovali zadnjemu u.yv.v ~: + J. - . > Sodni senat Zunaj je bil krasen solnčni dan, ko se je v mračni dvorani pričela razprava. Zavladala je popolna tišina, ko je stopil v dvorano ob 8.20 sodni dvor s predsednikom okrožnega sodišča dr. Franom Vidovičem na čelu. Predsednik je takoj otvoril razpravo ter objavil, da bo obtožencem sodil tričlanski senat, ki ga poleg njega tvorita s. o. s. dr. Suhadolnik in dr. Ročnik. Ker pa bo razprava trajala dalje časa in bo utrudljiva, je kot namestnik pritegnjen k senatu še s. o. s. dr. Kraut. Zapisnikar je sodni askultant g. Zupančič. Obtožbo zastopa državni tožilec dr. Ivan Rus. Zagovorniki Predsednik je nato sporočil, da imajo vsi obtoženci zagovornike, in sicer zagovarjajo dr. Božidar Mikuletič Slavka Rejo, dr. Milko Hrašovec Viktorja Dugino, de. Sbrizaj iz Konjic Josipa Bunca, Franca Kodriča in Slavka Brajkoviča, dr. Irgolič iz Maribora Franca Klanjščka, dr. Alojzij Goričan iz Celja Ivana Mlinarja in Antona Paravana, dr. Bele iz Celja Filipa in Mirka Primca ter Ludvika Urbančiča, dr. Fran Lipoid iz Maribora Miroslava Ranarja, Ivana Siliča in Draga štancerja, dr. Vrečko iz Celja Milana Goriška, dr. Ivan Jančič iz Maribora Ivana Beigotta in Ivana Kranjca, dr. Rajh iz Celja Mirka Koro-šča, Vinka Markeža in Feliksa Neuwirta ter dr. Kalan iz Celja Milana Orožna. V teku nadaljnjih formalnosti je predsednik sporočil, da je dr. Ogrizek kot zastopnik zasebnih udeležencev predložil odškodninski zahtevek za pogreb Mirka Dolinarja 5000 din in dr. Macarol kot zastopnik akademika Planinca 2000 din za rano na obrazu ter zdravniške in bolniške stroške. Lastnik avtobusnega podjetja Goričan je po dr. Ogrizku predložil račune za popravilo avtobusa. Predsednik je nato ugotovil identiteto posameznih obtožencev, ugotovil njihove generalije in točno določil, od kdaj so v preiskovalnem zaporu. Nato ie podal besedo državnemu tožilcu dr. Rusu, ki je prečital obtožnico. Ičinstvo zoper javni red in mir po i 154/2 k. z., dalje zločinstvo zoper varnpst javnega prometa za ljudi, imovino in obvestila po § 205/1 k. z. in tudi zločinstvo zoper življenje in telo po § 178/2 k. z., Orožen Milan pa kot nasnovač po § 34/1, 154/2, 205/1 in 178/2 k. z. Glede na § 61 naj se vsi kaznujejo po § 205/1 k. z. Obrazložitev in utemeljitev obtežbe Dne 8. VI. 1937 je prispel Peter živkovič, predsednik JNS, v spremstvu nadomestni-kov kr. namestnikov dr. Zeca in Banjani-na, senatorjev dr. Andjelinoviča in dr. Kra-merja, narodnega poslanca Cvetiča in bivšega podbana dr. Pirkmajerja iz Ljutomera preko Sv. Lenarta v Maribor, kjer se je popoldne vršil v veliki dvorani hotela pri Orlu sestanek strankinih zaupnikov. Ker so bili predstavniki JNS telefonično obveščeni že v št. Lenart, da se pripravljajo v Mariboru demonstracije, jih je vso pot od tam spremljal s svojim osebnim avtomobilom dr. Milan Gorišek kot izvidnik ter jih, v izogib vseh neprilik, po stranskih ulicah brez incidenta dovedel v pripravljeno hotelsko dvorano. Izgredi v Mariboru Toda med zborovanjem so demonstranti, med njimi tudi 60 ljubljanskih akademikov, ki so se pripeljali na 2 naročenih avtobusih iz Ljubljane v Maribor, napadli hotel s kamenjem in gnilimi jajci ter v tem napadu pobili skoro vse okenske šipe t. zv. steklene dvorane. Kamenje je padalo v dvorano trejtjega nadstropja s tako silo, da so storilci razbili tudi ogledala na nasprotnih stenah, iz česar sledi, da je bila ogrožena osebna varnost vseh zborovalcev, katerih je bila polna dvorana. Ljubljanski akademiki so navalili tudi na mariborski Narodni dom in razbili par šip. Ni dvoma, da je bilo s tem storjeno zločinstvo zoper javni red in mir po § 154/n k. z., a je za progon pristojno drž. tožilstvo v Mariboru po §§ 14, 45 k. p. Akademiki Leskovar Ludovik, Pograjc Vlado, Kukovič Danilo in drugi so izrecno priznali, da so se pripeljali v Maribor demonstrirat, tam pa so jim razdelili kamenje in gnila jajca, s katerimi so potem z združenimi močmi izvršili napad na hotel. V ta namen so se iormirali v parku blizu klasične gimnazije v četverostope in tako prikorakali v mesto z veliko slovensko tro-bojnico na čelu, med tem pa vzklikali proti živkoviču. Ko jih je policija zaradi izvršenega nasilja na hotel potisnila nazaj, so še dalje demonstrirali po mestu, Očitki obtoženemu Refi Obdolženi Reja Slavko priznava, da se je udeležil zborovanja JNS v hotelu pri Orlu in da so njegovi pristaši po demoli-ranju šip in hotelske dvorane začeli razmišljati o tem, kako bi preprečili ljubljanskim akademikom nadaljnja nasilja in uspešno zavarovali osebno varnost predstavnikov JNS. Ker je tudi mariborski podžupan Žebot Franc že pred hotelom Orel grozil in dal spoznati, da se pripravljajo izgredi tudi na dravskem mostu, je pristopil k Reji med posvetom o varnostnih ukrepih Orožen Milan iz Celja in sprožil misel, naj bi skupina ljudi pripravila kako orodje in razrezala na avtobusih ljubljanskih akademikov pnevmatike in tako onemogočila nadaljnjo vožnjo proti Konjicam in v Celje in s tem seveda tudi nadaljnja nasilja. Obdolženi Reja Slavko je res naročil svojemu pisarniškemu slugi Siliču Ivanu, naj prinese od nekod čevljarske nože. Silič se je obrnil na čevljarja Jakaca s prošnjo, naj mu posodi čevljarski nož, katerega je Silič prinesel in pokazal Reji, ta pa je izjavil, da je ta nož premalo za razreza- nje avtomobilskih gumijastih koles. Nato ga je Reja poslal v svojo pisarno z naročilom. naj gre in prinese one kuhinjske nože, ki jih je dobil nedavno kot darilo za stre-Ijačko družino. Silič Ivan se je njegovemu pozivu odzval in prinesel nekaj takih nožev ter jih spravil v svojo aktovko. V pričakovanju, da utegnejo ljubljanski akademik? napasti Petra Živkoviča in njegovo spremstvo onkraj mosta na Kralja Petra trgu. je odhitel Reja Slavko v družbi nekaterih soobdolžencev tjakaj in od tam dalje proti Mariborskemu dvoru ter tam zasedel že pripravljeni tovorni avto Kranjca Srečka, na katerem se je skupno s 16 so-obdolženci odpeljal na Tržaško cesto do železniškega prelaza, kjer pa so bile zatvor-aice baš zaprte. To priliko so izkoristili ljubljanski akademiki, ki so bili skriti v neki gostilni ter navalili s kamenjem na tovorni avto !n vse tiste, ki so bili na njem, vendar pa jih je policija s pomočjo orožnikov zadržala in potisnila nazaj. Slavko Reja se je s svojo skupino peljal naprej mimo Hoč do Slovenske Bistrice in dalje proti Konjicam. Na bregu pri Prelogah pa ie došel njegov tovorni avto neki osebni avtomobil, iz katerega je izstopil Reji neznan gospod ter mu naročil, da je treba avtobus z ljubljanskimi akademiki za vsako ceno onesposobiti za nadaljnjo vožnjo. Reja je dal pod klancsm ob obcestnem gozdu tovorni avto res ustaviti in ga zapeljati od drž. ceste na stranpot, svoje tovariše pa je pozval, naj izstopijo ;n se pripravijo na napad na akademike. Ker so bili po njegovem zatrjevanju njegovi tovariši precej bojevito razpoloženi, jih je on posebej opozoril, da ne smejo nikogar poškodovati in zlasti ne tepsti po glavah. Spopad pri Prihovi Tako je Reja čakal s svojo skuptao oboroženih pristašev v tem gozdu celo uro, nakar je prvozil s svojim osebnim avtomobilom iz Konjic Gorišek Milan in z njim Beigott Ivan, Korošec Mirko in Kranjc Ivan. Ko je Gorišek Milan zagledal njemu dobro znani tovorni avto Kranica Srečka, je izstonil in se nekaj časa razgovarjal z Rejo, potem pa se peljal dalje v smeri proti. Slov. Bistrici, da bi videl, ali je avtobus ljubljanskih akademikov že na potu in kje. Komaj je vozil kaka dva kilometra, je res privozil nasproti iz Slov. Bistrice proti Konjicam prvi avtobus ljubljanskih akademikov, ki je ob srečanju z Gorškom mimo ve zil naprej, Gorišek Milan pa je nasvoj avto obcnil in se peljal zadaj za akademiki na?aj proti gozdu in imel priliko videti, kako je Rejeva skupina iz obcestne zasede s kamenjem in streljanjem iz sa;r kresov navalila na mimovozeči avtobus ter takoj razbila skoro vse šipe od spredaj, na levi strani in od zadaj. Ker pa se oapčJ ni avtobus ni takoj ustavil, temveč je z veliko brz;no vozil po klancu navzgor, je večina napadalcev, kakor priznava Reja sam, tekla za njim, nakar se je ljubljanski avtobus ustavil in so iz njega izstopili akademiki, ki so se vrgli na napadalce in potem zagnali tudi proti GoriŠko-vemu avtu, a so jih Rejevi napadalci odbili z gorjačami, palicami, noži in s streljanjem iz samokresa ter zapodili v tek nazaj proti njihovemu avtobusu. Nastal je medsebojni pretep, vendar pa Reja Slavko zanika, da bi se ga bil osebno udeležil. Videl je samo še prihiteti drugi, modri eks-presni avtobus ljubljanskih akademikov, ki je obstal v bližini prvega rdečega, nakar so naglo izstopili akademiki iz drugega avtobusa ter začeli lomiti late s plotov in so priskočili na pomoč svojim napadenim tovarišem, napadalce pa razgnali na vse strani. Pr; tem se jim je posrečilo ujeti Beigotta Ivana, kf je dobil kam^n v nos in je krvavel ter si pri posestniku Pliber-šku izpiral rano. Nato so prijeli še Brajkoviča Slavka in ga temeljito pretepli ter nato zvezanega odpeljali v Konjice, kjer so ga šele na uradn? poziv izročili tamošnjim orožnikom. Reja Slavko trdi zase, da se je pri Pliberšku skril v stranišče» tepen pa da je bil že v Mariboru ob priliki, ko je skušal iztrgati akademikom zastavo in mu je takrat eden ljubljanskih izgredmkov že tam z udarcem zlomil roko. Prav posebej pa Reja zanika, da bi bil on že v Mariboru organiziral skupino obdolžencev ter jih z naklepom iz §§ 154 in 205/1 kaz. zakona zapeljal v Preloge. Iz podatkov preiskave pa se da njegova prvenstvena krivda v polni meri dokazati. Očitki ostalim obtožencem Soobdolženf. Brajkovič, Bunc, Dugina, Klajnšček, Kodrič, Markež, Mlinar, Paravan, oba Primca, Ranar, Silič, Štancer, Urbančič in Neuwirt priznavajo, da je Reja v Mariboru najel tovorni avto za 700 Din in zbral 15 udeležencev ter se odpeljal z njimi proti Konjicam. V blržini Prihove pa jih je dohitel neki osebni avto, iz katerega je izstopil neki gospod iz pozval Rejo Slavka, naj v gozdu v Prelogah s pomočjo svojih tovarišev za vsako ceno nasilno ustavi avtobus ljubljanskih akademikov ter ga onesposobi za nadaljnjo vožnjo, akademike j pa da naj pretepejo. To naročilo je veljalo tudi vsem soobdolžencem, ki »o bili na Kranjčevem avtomobilu. Res je nato Reja v gozdu pod klancem v Prelogah dal avtomobil ustaviti, soobdolžence pa pozval, naj izstopijo ter si naberejo cestno kamenje in narežejo gorjače. v kolikor niso bili že iz Maribora opremljeni z nakupljenimi palicami. Istočasno je Reja naročil Siliču Ivanu, naj razdeli mednje one dolge kuhinjske nože, katere je prinesel iz njegove pisarne. SUič Ivan je nože po številu 6 ali 7. res tudi razdelil ter sta dobila po enega tudi Dugina Viktor in Markež Vinko. Nato je dal Reja odpeljati avto v stran ter zaukaza1 svojim tovarišem počakati v zasedi do prihoda prvega velikega mariborskega avtobusa, katerega morajo pustiti mimo, ker vrši vsakdanji osebni promet med Mariborom in Celjem, drugi avtobus z ljubljanskimi akademiki pa naj takoj s I skupnimi močmi napadejo v trenutku, ko I bo on oddal signalni strel iz svojega sa- I mokresa. j Med tem je privozil ja Konjic Gorišek I Milan s svojimi tremi tovariši in se tudi on I očividno dogovoril z Rejo za napad. Ker I je postal Reja nestrpen, se je odpeljal Go- I rišak « svojim avtom akademikom nasproti I ta se potem za njimi vrnil, soobdo]£encl pa so na Rejev signalni strel takoj navalili na avtobus in na akademike s kamenjem in razbili šipe. Ker je avtobus vozil z veliko brzino naprej, so vsi obdolženci tekli za njim, dokler se n; napadeni avtobus ustavil. Öim pa so akademiki začeli ogra-žati Goriškov avto, s katerim je Gorišek zadenjski vozil nazaj in se umikal, je prišlo do medsebojnega spopada in pretepa, vendar se je pa obdolžencem posrečilo potisniti akademike nazaj do njihovega stoječega avtobusa in še dalje v smeri proti Konjicam. Med tem prerivanjem je nekdo razrezal rezervno kolo na tem avtomobilu, Dugina Viktor pa je v bližini avtobusa podrl na tla akademika Rudolfa Dolinarja ter klečeč na njem zamahnil z dolgim nožem v njegov hrbet. Ko pa je privozil na lice mesta še drugi avtobus ljubljanskih akademikov, so obdolženci videli premoč in se razbežali pa vse strani ter se polagoma zbrali vrh klanca in po končanem pretepu nadaljevali vožnjo nazaj proti Mariboru. Soobdolženci dogovorjeni komplet torej priznavajo, priznavajo pa tudi, da ga je po naročilu prej omenjenega neznanega organiziral ta izvedel njihov vodja Reja Slavko, ki je končno padel v roke akademikov, ki so ga tako pretepli, da so mu zlomili roko. To jim je Reja sam priznal, trdeč, da bi ga skoraj ubili Iz tega pa sledi, da Reja ni bil poškodovan že v Mariboru, kakor se skuša sedaj izmotavati, saj je v zasedi pred naskokom na akademike še sam basal svoj samokres napovedujoč, da bo z njim dal signal za napad, kar je v resnici tudi storil. Smrt Rudolfa Dolinarja Očividca, kako je Dugina Viktor z dolgim nožem navalil na akademika Dolinarja ta ga na tleh ležečega zabodel v hrbet sta bila Planinšek Gvido in soobdolženi Markež Viktor. Sicer pa Dugina Viktor storilstvo priznava, izgovarja se pa s tem, da ni imel pri tem usmrtilnega naklepa, temveč je zabodel svojega nasprotnika iz hude jeze ta maščevanja, ker ga je poprej neki akademik s tako silo udaril po glavi, da ga je oblila kri. Akademiki so svojega tovariša začeli pogrešati šele v Konjicah ter sta ga dva šla nazaj iskat, vendar ga vsled nastale teme nista več našla na kraju spopada ta sta bila prepričana, da se je zatekel sam kam na varno, šele drugi dan so ga našli mrtvega na njivi v Leskovar-jevi visoki pšenici. Sodni zdravniki izvedenci so na osnovi obdukcijškega izvida oddali mnenje, da je bil pokojni Dolinar zaboden skozi desni hrbet v pljučno votlino in d^. je nož ranil gornji reženj desnih pljuč. Posledica tega je bila krvavitev, ki na znotraj ni bila znatna, na zunaj pa verjetno jačja, vendar pa ne smrtna, o čemer pričajo notranji organi, ki so bili vsi dobro napolnjeni s krvjo. Ker pa je imel pokojni desna ta leva pljuča v celem obsegu zraščena v re-berno mreno ta persistirajočo thimus-žlezo z nekoliko povečano vranico in z izrazito tolščavostjo, je nastopil pri poškodovancu tkzv. status thdmo-limphaticus. Ob dejstvu, da so bila pljuča izredno sikurentna ta dobro napolnjena s krvjo, ki se je poškodovancu v znatni meri izlivala tudi iz ust ta nosa, je smrt nastopila bolj vsled zadušen ja kakor vsled izkrvavitve ter je letalni izid znatno pospešila zgoraj označena konstitucija notranjih organov. Iz teh sodno zdravniških ugotovitev pa sledi neovrgljiv dokaz, da je baš ta poškodba pljuč z nožem v neposredni vzročni zvezi s smrtjo. Domneva izvedencev, da bi takojšnja zdravniška pomoč verjetno mogla preprečiti smrt, je za kazensko odgovornost krivcev povsem neodločilna, ker je storilci pač niso preskrbeli, napadeni akademiki pa za usodo svojega tovariša niti prav vedeli niso. Sploh pa je taka domneva zdravnikov problematične vrednosti Priča Planinšek Gvido je namreč izpovedal da je Dolinar takrat ko je storilec Dugina Viktor klečal na njem in zamahnil z nožem v njegov hrbet, takoj po dobljenem sunku pretresljivo zaječal, česar se je Planinšek tako ustrašil, da je odskočil v stran ta se vrgel na njivo v žito in tam ležal skrit par minut šele, ko so se napadalci razbežali na vse strani, je zopet vstal ta Sel k razbitemu avtobusu ter odvedel na licu ranjenega ta krvavega Planinca Branka k bližnji hiši, da so ga izmili in obvezali. Dolinarja Rudolfa, ki je prej ležal v spopadu nad jarkom pa ni bilo več na istem mestu. To se povsem strinja s pričevanjem Jegliča Jožefa ta z navedbami Dugina Viktorja samega, ki priznava, da se je Dolinar po dobljenem ubodu sam dvignil ta napravil par korakov ter potem gotovo zašel v pšenico, kjer je omahnil ta obležal mrtev. Priča Leskovar Marija ga je našla drugi dan v taki legi, ki izključuje, da bi se bil rajni zadušil vsled padca na Obraz, ker je ležal s prostimi usti db strani. Vzrok njegove smrti torej ne dopušča nobenih dvomov. I Obtožba komplota I Ko je torej dogovorjen komplot dokazan ta od obdolžencev tudi priman, je neme-rodajno posebej raziskovati, kaj je eden ali drugi posamezni obdolženec storil, kajti vsi obdolženci so vedeli, da so udeleženci mnogote ta da se pripravlja nasilje, ki ae naj izvrši z združenimi močmi. Vsi so ravnali tudi naklepoma. Vedeli so, da nastopa mnogota ta da so vsi posamezni njeni udeleženci. Vedeli so tudi za namere ta cilje, ki jih zasleduje ta mnogota, ter usmerili svoj nastop v pravcu, da se Izvrši s skupnimi močmi napad na osebni avtobus ta v njem se vozeče akademike. Ko pa je s priznanjem potrjeno, da so se vsi udeleženci oborožili z dolgimi kuhinjskimi noži, katere je razdelil Reja Slavko, s cestnim kamenjem, z gorjačami ta nekateri celo s samokresi, nakar so nad eno uro prežali v zasedi in nato na signalni strel Reje Slavka vsi kot en mož napadli prvi avtobus ta akademike, m dvorna, da so storili vsi zločinstvo zoper javni red ta mir po 5 654/n k. z. Iz samega priznanja obdolžencev izhaja, da so se vsi brez izjeme dogovorili za skupni napad ta da Je bil Reja Slavko tisti kolovodja, ki je vse udeležence pozval k nar padu ta bil sam navzoč v gozdni zasedi, ko Je v izvrševanju tega napada dobil Dolinar z nožem poškodbo v hrbet Najsi hi bilo tudi res, da je navalil na Dolinarja samo obdolženi Dugina Viktor ta mu povzročil smrtno poškodbo, so pri teh ugotovitvah vsekakor soodgovorni vsi obdolženci za vse nastale posledice. Po § 16 k. a. zadene kot sostorilca v enaki meri odgovornost vsakega, ki je kakorkoli sodeloval v napadu. Zato je tudi za vprašanje krivde lz § 178—2 k. z. brezpomembno, kdo od dogovorjenih napadalcev Je povzročil Dolinar ju poškodbo z letalnim izidom, čeprav Dugina Viktor priznava, da mu je zasadil on nož v hrbet. Za Dugino Viktorja Je to velika obtežilna Okolnost v primeri z drugimi, dočim je Planinca Franca a nožem preko lica ureza! Markež Vinko. Odgovornost posameznih obtožencev Ista načela o kazenski odgovornosti pa veljajo za Goriška Milana ta njegove tri spremljevalce, Beigotta Ivana, Korošca Mirka ta Kranjca Ivana. Kajti tudi ti trije priplavajo, da so se že v gozdni zasedi istočasno ? Rejevo skupino oborožili s kamenjem ta preklaml. Gorišek pa jih je • svojim avtom pripeljal baš v ta namen do kraja spopada. Gorišek Milan priznava tudi zase, da se je s svojim avtom vrnil izrecno za prvim avtobusom akademikov zato, da bi bil svojim tovarišem v pomoč ln bi tudi osebno posegel v napad na akademike, ker Je bil silno ogorčen zaradi njihovega nasilja na Petra živkoviča ta na hotel Orel, zlasti pa zaradi njihovega napada na Narodni dom, kar so storili v dobi najhujših nacionalnih bojev samO Nemci pod bivšo Avstrijo ter je potem v mestu slišal, kako so se nekateri Nemci zaradi tega napada s strani slovenskih akademikov škodoželjne posmehovali in norčevali lz te narodne sramote. Da so se tudi št Lenarčanl (GorlSkori spremljevalci) zares že poprej v gozdu oborožili, ta pripravili z Rejevo skupino na združen napad, zatrjuje tudi Dugina Viktor, Reja Slavko pa je na policiji v Ljubljani označil Goriška kot njihovega glavnega vodjo. Reja Slavko obremenjuje tudi Orožna Milana, češ da ga je baš ta že v Mariboru z nasvetom spravil na misel, naj bi skupina ljudi pripravila orodje ter porezala pnevmatike na avtomobilih ljubljanskih akademikov ta s tem onemogočila njihovo nadaljnjo vožnjo v Konjice ta Celja ter na ta način preprečila nadaljnja nasilja. Po pričah Rojniku Stanku ta Gabru Jožetu pa se da dokazati, da je bil Orožen tisti, ki je takoj zvečer 8. VI. na vprašanje obeh policijskih stražnikov v Celju, kako je bilo v Mariboru, med drugim izjavil, da ljubljanskih akademikov ne bo v Celje, ker bodo pri Konjicah napadeni ta zadržani Da je že ta nasnova usodno vplivala na odločitev Reje, dokazuje dajstvo, da je ta res zbral mnogoto ta jo oborožil z noži ter Jo dal na najetem tovornem avtomobilu prepeljati v Preloge. Da pa je bil uspeh Orožnove nasnove brez nasilja nemogoč, si Je moral biti v svesti tudi Orožen sam, saj je to na nedvoumen način razodel v Celju Rojniku Ivanu. Iz tega pa sledi da Orožen nI dal le pobude za napad, temveč je zanj prav dobro vedeL Dugina Viktor še zatrjuje, da je Reja že v Mariboru razdelil cel zavitek palic, katere je po njegovem naročilu nakupil Primec Viktor. Pred napadom v Prelogah je naročil menjati klobuke, da jih nihče ne bi mogel prepoznati Reja je v ta namen tudi sam menjal s Primcem svoj dežni plašč, Dugina pa z Buncem svoj klobuk. Paravan Anton trdi, da je Reja na povratni vožnji v Teznu pri Mariboru zahteval svoje nože nazaj ln vse svoje tovariše poučil, da v slučaju poizvedb ne smejo ničesar Izdati ta da se drug drugega sploh ne po znajo. Izpovedbe v preiskavi zaslišanih prič Priče iz vrst akademikov zatrjujejo, da je padlo najmanj 15 strelov iz samokresov ta da so se akademiki drug drugega opozarjali z besedami: »Pazite, samokrese ima» j oc, Obdolženi Reja Slavko pa je kričal, da nimajo samo samokresov, temveč da Imajo tudi bombe. Iz tega se vidi, da je v napadu sodeloval tudi Reja Slavko. Priči Stepančič Stanko ta Gašperšič Franc zatrjujeta, da so dali akademiki is prvega, napadenega avtobusa vox ustaviti catsk da U obvarovali dragi avtobus ngjfl) Kaj pravi u u. m - 4 SI ItL tovarišev! pre3 b raadejMtjncn. Priča dr. Ltja^c ji izpoveoJ, d» je videl drugega dne pred Akademskim domom v Ljubljani vihrati črno žalno zastavo ter mu je ob srečanju akademik žebot Franc na njegovo vprašanje pojasnil, da so bili prejšnji dan ljubljanski akademiki v Prelogah pri Konjicah napadeni in da je tam našel smrt njihov tovariš Dolinar. Akademiki da so pri tem enega napadalca ujeli in potem sklepali o tem ali ga naj na mestu ubijejo, pa je večina to odkloni- la. Demonstracije, Sa so se potem vršile tudi zvečer v Celju in bi po njegovem prepričanju zavzele mnogo večji obseg, ako bi akademiki pravočasno prispeli v Celje. To priznava tudi Pograjc Vlado sam, češ da so akademiki zares hoteli tudi v Celju vpri-zoriti slične demonstracije kakor v Mariboru. Obtožba je tedaj utemeljena. Celje, 20. VIL 1937, Dr. Rus 1. r. državni tožilec. Kaj pravijo obtoženci čitanje obtožnice je trajalo dobre pol ure. Preden je nato predsednik začel zasliševati posamezne obtožence, je dr. Ernest Kalan v imenu vseh zagovornikov predlagal, naj bi se o razpravi vodil stenograf-ski zapisnik. Talko predsednik kakor državni tožilec In zastopnika zasebnih udeležencev so na to pristali. Dr. Kalan je nato predlagal za uradna stenografa gg. Josipa Prunka in Rudolfa Ozima, urednika »Jutra«, ki sta oba navzoča pri razpravi. Temu predlogu pa se je zastopnik zasebnih udeležencev dr. Ogrizek hudo protivil, češ da nikakor ne gre, da bi se tak važen posel poveril urednikom »Jutra«, zlasti še, ker je tudi glavni obtoženec Slavko Reja nameščenec »Jutra«. Ce pa bi sodišče iz njemu nerazumljivih razlogov na to že pristalo, potem pa predlaga, da se vzame tudi en zastopnik »Slovenca«. Predložil je poročevalca »Slovenca« g. Janeza Debev-ca, ki pa je na predsednikovo vprašanje ta posel odklonil. Sodni dvor se je nato umaknil k posvetovanju in je ugovor dr. Ogrizka odklonil in imenoval gg. Ozima in Prunka za uradna stenografa. Oba sta bila takoj zaprisežena, Milan Orožen Nato se je pričelo zasliševanje obtožencev. Predsednik je odredil, da bo zaslišal obtožence po nasprotnem vrstnem redu, kakor so navedeni v obtožnici. Zato je najprej pozval obtoženega akademika Milana Orožna in ga vprašal, ali Je kriv. Obtoženec je izjavil, da ni kriv, nakar ga je predsednik pozval, naj se zagovarja. Orožen je pripovedoval, da je predsednika JNS Petra živkoviča spremljal tri dni po drav-sfki banovini. »V LJubljani sem bil navzoč na kolodvoru ln že tam brez povoda napaden. Policija nas ni ščitila. Tako sem bil V Ljubljani od nasprotnih demonstrantov pretepen. Pripravljen ln poSkušen je bil napad na nas tudi v Sodražici ln naslednji dan je bil v Ljubljani napad s kamenjem. V Celju pa sem bil v razbojniškem napadu na nas ranjen s kamnom po glavi in sem se zgrudil. Predsednik: Povejte, kako Je bilo v Mar rìboru in potem od Maribora naprej. Orožen: V Mariboru sem takoj, ko sem Izstopil iz avtomobila, opazil svoje tovariše Alberta Herica in Ivana Grešaka ter Zlato Zimičevo. V družbi z njimi sem bil v hotelu »Orel«. Tam je bilo tudi zborovanje z došlimi gosti. Ko sem med zborovanjem šel na cesto, sem slišal, kako je mariborski podžupan Fran žebot javno na trgu kričal: »Fakini, peljite se čez dravski most! Banda, ml vam bomo pokazali!« Kot stalen spremljevalec sem uvidel, da je nevarnost za življenje gostov, zato sem sporočil nekaterim gospodom vodstva te grožnje in dodal, da policija na te grožnje ne reagira. Že prej smo bòli napadeni v Mariboru s kamenjem in jajci. V krogu svojih tovarišev sem z ozirom na grožnje podžupana žebota omenil, da bo treba zasesti dravski most z orožniki ln s polocijo. Da bi najboljše bilo, da razrežemo z nožem pnevmatike na avtobusih ljubljanskih akademikov, da preprečimo nadaljnja nasilja proti predsedniku Zivkovióu in spremstvu, teh besed jaz nisem rekel, slišaj^pa sem jih. Ob pol 5. popoldne sem se oRpeljal s spremstvom predsednika živkoviča direktno proti Konjicam. V Konjicah je bila zopet konferenca pristašev JNS. Stal sem pred vhodom Narodnega doma, kjer se je vršila konferenca. Nekako 20 metrov od Narodnega doma se je zbirala gruča demonstrantov ln se bližala domu in skušala vdreti, žandarmerija je stala sredi ceste in s tem preprečila vsak nadaljnji težji napad. Iz Konjic smo se odpeljali proti Celju. Ob 19.10 smo dospeli pred Celjski dom, kjer je spremstvo Izstopilo la avtomobilov in se podalo na konferenco v dvorano. Predsednik: Dogodki V Celja nas ne zanima ja Vi pravite, da niste sami reku, da bi bilo treba dravski most zasesti. Po drugih pričevanjih pa izhaja, da ste rekli: »če imate kako orodje, dobro, napravite z orodjem kak defekt na avtobusih akademikov.« Orožen: Teh besed nisem rekel, da bi bilo treba razrezati pnevmatike, slišal sem Jih. Predsednik: VI jih niste Izgovorili, kar feo pa, da Reja trdi to o vas. Orožen: Reje Jaz prej nisem niti poznal te sem se z njim na protizakonit način spoznal šele na ljubljanski policiji. Predsednik: To je nepotrebna opazka. Orožen: Jaz sem le govoril s tovariši GreSakam ln Hericem ter Zlato Zimičevo. Predsednik: V Celju ste vi govorili z detektivom. Kaj ste z njim govrili? Orožen: Ob pol 8. url sem šel k avtomobilu, ld. je bil pred Celjskim domom. V tem momentu me Je vprašal agent Rojnik, B katerim sem že 12 let znan, kako Je bilo V Mariboru. Povedal sem mu, da je bil napad v Mariboru odbit. Demonstrirali so ljubljanski akademiki. Tudi v Konjicah se je pripravljal napad, pa Je bU zadržan od žandarmerije. Nato je pristopil šofer, s katerim sem se vozil, in mi dal moj kovčeg, kajti hotel sem ostati par dni v Celju. Predsednik: Obe priči pravita, da st» Jima povedali, da ljubljanskih akademikov ne bo, ker so bili v Konjicah zadržani. Orožen: Smisel hitrega ln brzega govora med menoj ln agentom Rojnikom je on napačno razumel, kajti jaz nisem do momenta, ko sem bil ranjen, vedel, da je prišlo na potu do kakega spopada. Predsednik: Ali ste vedeli, da se kaj Manierava? Orožen: V Mariboru sem bfl samo en Mp V gruči, drugače nisem govoril z drugimi, ker sem imel posla pri vodstvu turneje. Predsednik: Niste vedeli, da se je odpre-Doil tovorni avto iz Maribora? Orožen: Nisem vedel. Pač pa sem zvedel od Zlate Zimičeve, da sta baje dva ljubljanska avtobusa, polna akademikov, v Mariboru. Drugega nisem vedeL Na vsej poti od Maribora preko Konjic do Celja Bern govoril s Šoferjem te JE gospodi, ki bq W JZ MtamiMu* Predsednik: Vi vztrajate torej pri svojem zagovoru, da niste vedeli o nameravanem napadu in tudi ne dali nobenih nasvetov. Obtoženec: Da, Feliks Neuwirt Ker ni imel nihče od branilcev niti državni tožilec nobenega vprašanja na obtoženca, je predsednik dal privesti drugega obtoženca Feliksa Neu wir ta iz št. Lenarta pri Slovenskih goricah. Na vprašanje, ali je kriv, je obtoženec odgovoril: Kar sem priznal pred preiskovalnim sodnikom, priznam, drugega nisem kriv. Predsednik: Povejte, kako ste prišli do te stvari. Neuwirt je povedal, da je Šofer pri avtobusnem podjetju v St. Lenartu In je čakal omenjenega dne, da pride spremstvo živkoviča. Dr. Gorišek ga je sprejel, nakar je bil v št. Lenartu sestanek pristašev JNS. Po sestanku pa smo se takoj odločili, da spremljamo živkoviča ln njegovo spremstvo do Maribora. Mladi dr. Gorišek je vodil avto spredaj, stari se je priključil spremstvu. Potem smo zvedeli, da ne smemo iti po napovedani poti, nego po stranskih cestah, ker nas tam čakajo. Ko smo v Mariboru prišli do hotela Orel, sem izstopil lz avtomobila in naročil kosilo. V Mariboru je bil zopet sestanek, jaz sem pa bil spodaj in sem pil pivo. Slišal sem, kako so na cesti kričali ln grozili, da ne bomo gladko odšli, da bomo napadeni na Glavnem trgu. Predsednik: Kdo je to govoril? Neuwirt: Podžupan žebot. Potem sem Sel po mestu, da se razgledani, in sem prišel med drugim tudi na Trg kralja Petra-Nato je pri vozil kot prvi mladi Gorišek ln potem za njim spremstvo živkoviča. Predsednik: Ste se vi udeležili pri napadu? Neuwirt: Jaz nisem nič vedel o tem. Predsednik: Kako ste prišli do Prlhove? Neuwirt: Gorišek mi je povedal, da nI zame prostora v avtu, ker je vstopila vanj druga oseba iz spremstva. Nato je rekel, da je namenjen proti Celju. Predsednik: Ali ste videli Kranjčev tovorni avto? Neuwirt: Kranjčev Šofer ml Je povedal, da pelje v Celje za spremstvo. Prisedel sem in se peljal z njim. Predsednik: Koliko vas je bflo V tovornem avtu? Obtoženec: Menda vsi soobtoženi, razen Orožna in Goriška. Nadaljnji obtoženci Za Neuwirtom so bili zaslišani na dopoldanski razpravi še Markež Vinko, Kranjc Ivan, Korošec Mirko, Beigott Ivan ln Gorišek Milan, Market Vinko Je priznal, da Je sodeloval v pretepu in da Je Imel tudi nož, vendar pa zanika, da bi koga poškodoval. Kranjc Ivan in Korošec Mirko zatrjujeta, da v pretepu nista sodelovala, temveč sta se umaknila v gozd in sta prišla na lice mesta šele potem, ko je bilo vse končano. Ko je prišel drugi ljubljanski avtobus, sta se zopet umaknila. Beigott Ivan pripoveduje, da se Je vozil z Milanom Goriškom ta da je skočil lz njegovega avtomobila, ko so jih akademiki napadli. Milan Gorišek Milan, katerega skušajo zastopniki zasebne udeležbe obremenjevati, je obširno orisal ves potek dogodkov od št Lenarta dalje pa vse do Prihove. Na-glašal Je, da so bili po demonstracijah v Mariboru ln po grožnjah podžupan Žebota vsi prepričani, da pripravljajo akademiki napad na Petra Živkoviča. Zaradi tega so naprosili tudi njega, da gre kot izvidnik. V Konjicah se je zadržal toliko časa, da se je zborovanje že pričelo. Nato se je vrnil nazaj proti Mariboru v nameri, da se vrne domov v št Lenart, ker so bili vsi prepričani, da so akademiki opustili svojo namero napada. Ko je privozil do klanca pri Prelogah, je slučajno opazil ob strani ceste tovorni avtomobil trgovca Kranjca, ki ga je spoznal Zato se je ustavil, da pogleda, kdo je tu. Ko je našel mariborsko skupino, ki je bila skrita pod klancem v gozdu, je osta,l nekaj časa pri njih ln se je z njimi razgovarjal. Nato pa je bil prepričan, da so ljubljanski akademiki ubrali drugo pot ln da so najbrž izvedli za pot Petra živkoviča in krenili za njim po drugi strani v Celje. Zato je sklical svoje šent-lenarčane In se z njimi odpeljal proti domu. Komaj 2 km dalje pa se je srečal z ljubljanskim avtobusom akademikov. Zato se je obrnil in vozil v večji razdalji za njimi. Ko Je prt vedi nazaj do klanca pri Prelogah, ni bilo tam več videti ljubljanskega avtobusa ln vozil je naprej čez hrib. šele kak kilometer pod hribom, je nenadno zagledal pred seboj na cesti ljubljanski avtobus, iz katerega so že poskakali akademiki, ki so navalili proti njemu ter začeli metati kamenje. On je svoj avtomobil hitro ustavil, nekoliko fantov je skočilo vanj in se obesilo na zunanje stopnjišče njegovega voza. Z vso možno brzino je pognal avto nazaj ritensko proti klancu. Akademiki so navalili nanj ln na njegove spremljevalce, med tem pa so prihiteli po hribu navzgor z druge strani Mariborčani, ki so akademike potisnili nazaj preko njihovega avtobusa. Kaj se je tam dogodilo, njemu ni znano, ker je ostal vrh hriba. V tem je privozil tudi drugI ljubljanski avtobus. Nekoliko akademikov je skočilo na cesto tudi z drugega avtobusa, stopili so k bližnjemu plotu, potrgali late ln kole ter navalili na Mariborčane in jih razkropili. Po končanem pretepu je on našel Beigotta okrvavljenega, ker ga je takoj v začetku zadel kamen. Beigott si je pri bližnjem kmetu izmival rano, nato pa so on ln njegovi spremljevalci zasedli avto ln se odpeljali domov v št Lenart. Odločno zavrača trditve, da bi on kakorkoli pomaga1 organizirati zasedo ali vedel, da bo prišlo do pretepa. Bil je prepričan, da so akademiki vozili naprej. Po raznih vprašanjih, ki so mu jih stavili posamezni zagovorniki, je bilo zasliševanje zaključeno. Popoldanska razprava Ob trtčetrt na 1. je bOa razprava prekinjena ln se je nadaljevala ob S. popoldne. Popoldne so bili zaslišani vsi ostali obtoženci in sicer najprej Ludvik Urbanič, na to pa Drago štancer, Ivan šilič, Miroslav Ranar, Primec Mirko ln Prlmec Filip, Pa-ravan Anton, Mlinar Ivan, Kodrič Franc, Klanjšček Franc, Bunc Josip, Brajkovič Slavko, Dugina Viktor ln kot zadnji Reja Slavko. Večina obtožencev Je vztrajala pri svojem prvotnem zagovoru ln so skoraj vsi dokazovali, da se spopada aktivno niso udeležili. Priznali so le to, da so imeli namen onesposobiti avtobus ljubljanskih akademikov za nadaljevanje vožnje ln a tem preprečiti ponovitev sličnih dogodkov in napadov, kakor so bili izvršeni v Mariboru. Zato so nameravali razbiti šipe in razrezati gume, kar se jim pa ni posrečilo, ker je ljubljanski avtobus vozil v hrib z veliko brzino, ld jo je še povečal, čim je priletelo prvo kamenje. Bili so prepričani, da so akademiki s svojim avtobusom nadaljevali vožnjo, ne da bi se ustavili. Zato so pohiteli na vrh klanca, da bi tam pričakali svoj tovorni avtobus ln se peljali z njim v Konjice, odnosno v Celje, da tam zaščitijo predsednika JNS, aJi pa se vrnejo domov. Ko pa so prišli vrh klanca, so tam zagledali Goriškov avto, ki se Je ritensko vračal v klanec pred napadom akademikov. Hoteč ubraniti Goriškov voz pred napadom, so deloma s kamenji, deloma z borovimi vejami, ki so jih pobrali v bližnjem gozdu navalili na akademike ln jih pognali v beg. Ko so se tako na oni strani ljubljanskega avtobusa prerivali ln obmetavali s kamenjem, je nenadoma privozil za hrib drugi avtobus, s katerega so poskakali ljubljanski akademiki ln navalili nanje s koli, kamenjem ln samokresi. Padlo je več strelov, nakar so se razbežali na vse strani in so se čez nekaj časa spet začeli zbirati v gozdu, od koder so se nato z avtomobilom odpeljali domov. Kaj je bilo z noži Pri zasliševanju Ivana Šiliča se je glavna razprava vršila okrog usodnih nožev, ki jih je šilič razdelil med nje. Silič sam Je priznal, da mu je Reja naročil, naj poišče kake čevljarske nože, s katerimi bo razreza! gume na avtobusih ljubljanskih akademikov. Ker takih nožev ni dobil, se Je spomnil na to, da ima Reja v upravi shranjene kuhinjske nože, dar strelske družine, šel je tja ter prinesel tri nože, razne velikosti. Silič zatrjuje, da je te nože med vožnjo proti Konjicam v avtobusu hotel oddati Reji, da pa »o jih razgrabili ln da se ne spominja, kdo vse jih Je vzel. Izrecno poudarja, da so bili ti noži namenjeni zgolj za to, da bi v danem primeru razrezall gume ln tako onesposobili avtobus ljubljanskih akademikov za nadaljnjo vožnjo. Drugi obtoženci pa so pri zasliševanju zatrjevali, da jim je Silič razdelil te nože že v gozdu pri Prelogah, ko bo čakali na pri-feoä ljubljanskega avtoìaisa, K jfcem ßogledu so si obtoženci zelo nasprotovali. Ivan Markež je brez nadaljnjega priznal, da je dobil od Siliča nož, toda šele v gozdu. Tam ga je zasadil v drevo. Na vprašanje, zakaj je to storil, je dejal, da je hotel nož preizkusiti, če se bodo dale razrezati gume. Klanjšček Frano je zanikal vsako udeležbo pri spopadu in zatrjeval je, da so ga zvabili s seboj, ne da bi prav vedel, kam gredo. Odločno zanika, da bi bil kakorkoli sodeloval pri spopadu ali metal kamenje na avtobus. Brajkovič Slavko je odgovarjal v hrvatskem jeziku zelo temperamentno in je zatrjeval, da je popolnoma nedolžen. Ce bi vedel, kako se bo stvar razvila, bi sploh ne šel z njimi, šel je samo zato, da bi ščitil predsednika JNS, ker je bil po dogodkih v Mariboru in po žebotovih grožnjah prepričan, da mu grozi smrtna nevarnost. Viktor Dugina Dramatično je bilo zasliševanje Viktorja Dugine. Mirno je priznal, da je Imel nož in da je sodeloval v spopadu. Ko so se prerivali pri ljubljanskem avtobusu, ga je eden izmed akademikov s kolom po glavi, da ga je takoj oblila kri. Bil je popolnoma zmeden in v razburjenosti je zamahnil z nožem okrog sebe ter se popolnoma nič ne spominja, kako je prišlo do tega, da je zabodel Dolinarja. Ni vedel, kdo ga je udaril, in tudi ne, koga je sam sunil. Na ponovno vprašanje predsednika Je Izjavil. da se absolutno nič ne spominja ln da tudi ne ve, ali je Dolinar potem še vstal in odšeL Slavko Reja Zadnji Je bü zaslišan Slavko Reja, ki Je mirno orisal ves potek dogodkov in na vprašanje predsednika odločno zanikal, da bi obstojala kakršnakoli organizacija in da bi bila to nekaka organizirana zaseda. Da je vsaka organizacija popolnoma izključena, se vidi že po tem, da izmed vseh udeležencev spopada pri Prihovi ni poznal nobenega, razen svojega sluge Siliča, bratov Primcev ln Kodriča. Z neorganiziranimi ljudmi, čljih mentalitete ne pozna In bi bili med njimi prav tako lahko pristaši JRZ namesto JNS, bi pač ne mogel organizirati zarote, kakršno so hoteli pozneje skovati Vsi so se spontano priključili ekspe-diciji, kl je Imela edini namen, da zaščiti predsednika JNS pred napadi klerikalnih akademikov. Vsi so se spontano sami ponudili, ker so bili silno ogorčeni zaradi Izgredov v Mariboru, zlasti ker so nasprotniki razbili tudi šipe na Narodnem domu ln so se Nemci posmehovall Slovencem, ki se na državni meji na tak način med seboj koljejo. Ko Je privozil do preloškega klanca, jih Je tam ustavil neki osebni avtomobil 1z ŽIvkovtčevega spremstva ter mu je neki gospod Usedal, da prihajajo akademiki. Naročil jer naj jih ustavijo in onesposobijo njih avtobus za nadaljevanje vožnje. Zaradi toga so se ustavili m Izstopili. Nabrali so nekaj cestnega kamenja ln vzeli par borovih vej v bližnjem gozdu. On je imel pri sebi pištolo za strašenje psov, ki jo je v gozdu nabasal, da bi v primeru spopada akademike preplašil. Izrecno je poudarjal, da je vse udeležence opozarjal, naj bodo previdni in naj pazijo, da kakega akademika ne poškodujejo In naj samo onesposobijo avtobus. To priznavajo tudi vsi obtoženci. Sam ni mogel sodelovati pri spopadu, ker ga je silno bolela roka, ki si jo je zlomil v Mariboru, ko se je spopadel z nekim akademikom. Zato je šel med zadnjimi, potem ko je privozil mimo avtobus akademikov proti klancu. Tam je zagledal, da se med seboj prerivajo ter mu je že Brajkovič rekel, naj ne hodi blizu, ker pe tepejo. Zdaj je privozil za njegovim hrbtom drug avtobus ljubljanskih akademikov, ki so izstopili in napadli tudi njega ter ga premiatili. Ker je Milan Orožen obtožen, da je bil ini ciator napada na akademike. j«e bil o tem ob širno zaslišan tudi Reja. Izpovedal je. da je Orožen, ki ga do takrat sploh ni poznal, po napadu demonstrantov na hotel >Orek prišel k njemu in ga vprašal, če ima kako sredstvo- s katerim bi se dalo onesposobiti avtobus akademikov, da ne bi mogli nadaljevati vožnje in napadati voditeljev JNS. Ta misel je bila sprožena že davno poprej s strani razburjenih in razdraženih zboro-valcev pri >Orlu« in Orožen nikakor ne prihaja v poštev kot iniciator- Tudi ni Reja na njegovo iniciativo poslal po Bs ne nože, za katere v ostalem ne ve, kdo in kdaj jih ie razdelil Bili pa so samo trije noži in ne pet aH šest kakor zatrjuje obtožnica. Dva incidenta Ob pol 8. je bilo zasliševanje prekinjeno in «e bo razprava nadaljevala ob pol 9. Se noooj bodo zaslišane vse priče. Ob koncu današnje popoldanske razprave je prišlo do dveh značilnih inondeotov. Po zaključku razprave se je namreč ugotovilo, da eo velikemu delu popoldanske razprav«, zlasti zasliševanju Reje prisostvovale skoraj vse priče- zlasti vsi aika/iermiM, ki so sodelovali pri tem spopadu in ki bodo zaslišani kot glavne obremenjevalne priče. Zagovorniki bodo to zadevo prijavili predsedniku in se bo o tem razpravljalo pri večerni razpravi. DrugI incident pa je izzval zastopnik zasebnih udeležencev dr. Ogrizek, ki je PO zaključeni razpravi napadel dr- Lipolda, ko je govoril $ svojim klientom- češ da tega ne bi smel. Dr. Lipoid je odločno zavrnil tako nedopustno izsiljevanje pravic predsednika, ker ima kot branilec pravico go*o-riti 8 svojim kLLentom in ker dr. Ogrizek ne vodi razprave, nòti Ima kot zastopnik zasebnih udeležencev (kako pravico odločevati aM zapovedovati posameznim »agovoB-nikom. Zasliševanje prvih prič Ob 20-30 se je razprava nadaljevala. Zagovornik obtoženca Siliča dr. Lipoid iz Maribora je začetkoma protestiral proti postopanju dr. Ogrizka, ki mu je hotel preprečiti razgovor z njegovim klientom- Nato je etavil dr. Lipoid razne dokazilne predloge in sicer v tem smislu, da je 8. junija ob 10. dopoldne, ko je zvedel, da se vozijo v Maribor akademiki iz Ljubljane v dveh avtobusih. interveniral pri šefu mariborske policije in ga prosil za zaščito; dalje da eo akademiki iz Ljubljane popili v treh gostilnah v Mariboru veliko količino vina; da so se akademiki tako izražali in obnašali, da eo nacionalisti morali nelkaj ukreniti v svojo obrambo; da je bU DolinaT v Mariboru na Tržaški cesti aretiran, pozneje pa na neko intervencijo izpuščen. Državni tožilec dr. Rus je predlagal, naj se dokazni predlogi odklonijo- Sodni senat bo kasneje sklepal o tem. Kot prva priča je bü zaslišan policijska agenit Stanko Rojnik iz Celja, ki je izjavil» da je 8. junija ob 19-30 nagovoril Milana Orožna pred Celjskim domom v Celju in ga vprašal, kako je bilo v Mariboru. Orožen mu je odgovoril, da je v Mariboru bilo mirno in da je bilo samo nekaj demonstracij. Izjavil pa je» da ne bodo klerikal; c.i prišli v Celje demonstrirat ker bodo pri Konjicah napadeni in zadržani. Ko je govoril Rojniik z Orožnom, ki je Rojnikov sošolec. mu ni sporočil, da govori z nitim službeno, čeprav je bil v službi. ^ _ Nadaljna priča policijski agent Jože Ga. ber je izpovedal v istem smislu kakor Rojnik. Absolviraai Jurist Albert Heric lz Ma ribora je povedal, da se je v Mairiboru 8. junija sestal z Oiožnotm takoj ob njegovem prihodu pred hotelom »Orel« in da je bil Orožen obenem z novinarjem Greša_ kom ves čas z njim v družibi. Podžupan Žebot je kričal na nacionaliste, da so smrkovci in fakini to da jim bodo že po' kazali na dravskem mostu. Orožen je nato rekel, da bd bilo treba zasesti most ln ga očistili. Nekdo je tudi rekel, da bi bilo dobro razrezati pnevmatike na avtobusih ln preprečiti ljubljanskim akademikom od_ hod iz Maribora. Priča smatra, da je bilo vse to izrečemo bolj v šali Zdelo se mu je tudi, da je imel Rejaj roko takrat že poškodovano- Novinar Ivan GreSak Je potrdil Izjave Herica in dejal, da Je Orožen takrat, ko se je govorilo o razreizanju pnevmatik stal poleg Geršaka in samo .poslušal. Akademik Gvido Planinšek Iz Trbovelj je izjavil, da je bil v Mariboru z ostalimi tovariši in da eo šli v Maribor demonstrirat. Zbrali so se pred protestantovsko cerkvijo v Mariboru in odšli pred hotel »Orel«, kjer so metali kamenje in jajca na poslopje. Nato so se vračali okrog 17. proti Hočam, kjer so se ustavili zaradi dežja in zaradi tega, da so se okrepčali. Na klancu pri Prelogah je začelo nenadoma padati kamenje v avtobus. Avtobus je vozil hitro naprej, potem pa so ga ustavili sami, da s tem preprečijo napad na drugi avtobus, ki je vozil za njimi. Fantje so izstopili, začeli pobirati kamenje in palice. Rekel pa je, da palic niso Imeli s seboj, ker jih V avtobusu niso mogli kam dati. Stopili so iz avtobusa proti napadalcem, ki so se kmalu razpršili. Akademikov Je bilo okrog 30, napadalcev okrog 15. Tudi Dolinar je stopil iz avtobusa. Ko je priča videl, da ni pri avtomobilu več nobenih napadalcev, Je stopil ven in videl pred seboj r oddaljenosti 3 m malega človeka s temnim klobukom na glavi, ki je ležal na tleh skupaj z Dollnarjem. Dolinar je hotel zakriti glavo z rokama, v tem trenotku pa je oni neznani človek zamahnil z nožem proti njemu. Priča je mislil, da je zamahnil proti Dolinar ju. samo z držajem noža, ne pa « ostrino. Priča ne more s:gurno trditi, da je bil napadalec Dugin l^udL« * " "Y 205 poostruje zagroženo kasen tn■ ga »kdor spravi v nevarnost žtrijenje sa zdravje več* oseb na krajih, označenih* § 2G4, ali Če je bil kdorkoli zbog tega t» ko poškodovan ali Je umrL« § 178 grozi s kaznijo onemu, gega telesno poškoduje ali mn - zdravje... če je bila zaradi te poŠto®« telesa aH zdravja nevarnost BR postoselo- vančevo življenje.« § 61., na katerega se tudi sMlcaje «v tožnica, določa: »Če se prekrši z enimde-j an jem več zakonskih predpisov, se odredi icazen po onem zakonu, ki predpisuje _nsj-strožjo kazen.« V smislu tega predpü» predlaga obtožnica, naj se obtoženci obsodijo po S 205. S španskih bojišč Novo bombardiranje Madrida - Boji se nadaljujejo na vseh frontah Madrid, 28. julija, o. V prefetti no« Je Franoovo topništvo ponovno bombardira, lo Madrid in Je bombardiranje trajalo 90 minut. Granate so padale po večini v are- dtno me^ta. V odseku Villanueva <3e Canada se bitka nadaljuje. Uporniki so naleteli na hud odpor republikanskih čet Republikanski topovi so bombardirali Brunito in S evillo dela Nueva ln še nekaj drugih vasi. Kakor se je zvedelo se bori sedaj v odseku Brunete okoli 80.000 vojakov. Na ostalih bojiščih v centru imajo republikanci v dolžini 500 km okoli 200.000 vojakov. Republikanska letala so včeraj bombar. Miloš, Suhadolnik Franjo, Vaupot Antonija im Tome Miroslav, nadzorni odbor: Kopač Leopold in Kaus Ivan. Novi odbor je, zavedajoč se težkega položaja- obljubil predsedniku, da bo povsod in v vsakeim času deloval v korist in prospeh lige ter tako uresničil njen program. _ VELIKI POPUSTI NA POLETNI f) f» O d & f Ì zakljkxiLmmh OD 20. JULIJA DO 14. AVGUSTA- A. ŽLENDER MANUFAKTURA Ljubljana, Mestni trg 22. • Vsedržavna tujsko prometna razstava. Izredna agilnost in neumorno delovanje na polju tujskega prometa mariborske Tujsko prometne zveze je znana Prav tako so v dobrem spominu krasno prirejene tujsko prometne razstave na vseh dosedanjih Mariborskih tednih, saj so te razstave zbujale •pozornost vseh dosedanjih obiskovalcev MT. Letos se je odločila naša Tujsko prometna zveza prirediti razstavo, ki bo njen namen vzbuditi pri obiskovalcih zanimanje za lepote naših krajev v vsej državi, torej bo to nekaka vsedržavna tujsko prometna razstava. Posebnos tletošnje razstave bodo krasni fotografski posnetki v velikosti 1<)0 XIX) cm, torej izredno velike in nadvse krasne povečave, ki bodo nazorno prikazovale krasote naše lepe domovine. Oni, ki mnogo jedo ln veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. Ogi. r«g. S br. 16. 48VS5. * Stoletnica najmanjše vasi v Banatu. V prihodnjih dneh bo najmanjša vas v južnem Banatu Fabijan slavila lOOletnico svoje ustanovitve. V tej vasi, ki ima 38 hiš in 160 prebivalcev, stanujejo sami priseljenci iz Slovaške. Mala vas je zelo na_ predna ter ima svojo lepo šolo in cerkev. Slavnosti lOOletnice se bodo udeležili mno gi gostje iz Češkoslovaške, prispel pa bo tja tuidi češkoslovaški poslanik iz Beograda. Friderik Preuc — Valerija Potrato poročena 26. Vil. Prezid Mrkopalj * Krvavi zločini ubežnih kaznjencev- Pred nekaj dnevi je s pristave kaznilnice v Sremski Mitrovici uteklo pet, na dolga leta robi je obsojenih razbojnikov, ki So bili zaposleni na pristavi. Razbojniki so ponoči razorožili svojega paznika, ga trdno zvezali in potem Zbežali. Med ubežni-jni kaznjenci je tudi neki Duško Ostojič, doma iz Srema, ki je bil že večkrat obso_ jen zaradi razbojstev. Ta Zločinec je zdaj s svojimi tovariši in morda še s kakimi drugimi zločinci organiziral razbojnško tolpo, k strahu je ves Sram. V Dobanovici so razbojniki izrotpali nekaj hiš, v Kupi-novem pa so umorili poštarioo Budimči-čevo in ribiča Matijo Vrška. To krvavo zločinstvo nudi dokaz, da je vodja razboj-ške tolpe Ostojič, kajti pred leti sta oba umorjenca pred sodiščem pričala proti njemu. Očividno se je razbojnik Ostojič zdaj maščeval. Umorjena poštarica je bila stara 40 let in je že blizu 20 let službova. la v vasi. Orožniki z vso vnemo zasledujejo zločince, ki so, kakor vse kaže, zapustili Srem in se umaknili v srbske kra/je. + Novi grobovi. Sina edinca je izgubila ugledna Kraljeva družina v Eravljah- G. Franci Kralj, absolviran jurist in rezervni letalski poročnik je umrl in bo daners ob 17. nastopil svojo zadnjo pot na pokopališče v Dravljah. — V ljubljanski bolnišnici le umrla gospa Mara Koserjeva, vdova po poštnem uradniku. Pogreb bo jutri ob 16. — Nadalje je umrla v Ljubljani gospa Marija Žagar jeva v 56. lelu. Pogreb bo jutri ob pol 18- iz mrtvašnice zavetišču Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. — V Trzinu je umrla gospa Katarina Kmetifeva, poseetni-ca. stara 75 let. Njeno smrt objokuje široki krog svojcev in sorodnikov. Pokopali jo bodo ju (Tj ob 9. — Pokupim hiag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Obledele obleke barva v različnih barvah }n plisira tovarna JOS. REICH, . 3« * Beda v Crai gori. Med vsemi banovinami je zetska najbolj pasivna. Največ revščine je v pokrajinah nekdanje Orne gore. Po zadnjih statističnih podatkih je navezano na javno pomoč nad 48 odstotkov vseh prebivalcev banovine. Našteli so 16.341 rodbin od katerih ni nihče sposoben za delo. Te rodbine imajo okrog 67.000 članov, kar tvori 6 odstotkov vsega prebivalstva. Brezposelnih kvalificiranih ta nekvalificiranih delavcev je okrog 51.000, kar tvori 5 odstotkov vsega prebivalstva banovine. Dosti večje pa je število na javno pomoč navezanih poljedelcev. Našteli so 67.209 zelo revnih rodbin s 364.000 člani, kar tvori 36 odstotkov vsega prebivalstva. Kakih 15.000 poljedelskih družin ima od svojih zemljišč živež za 2 ali 3 mesece na leto, v ostalih mesecih pa so te družine navezane na javno pomoč. Kakih 16 odstotkov revnega kmetskega prebivalstva ima živež še za del zime, a je vendar za več mesecev potrebno pomoči. V rodovitnih letih se odstotki sicer malo zmanjšajo, povprečno pa je vendarle vedno skoraj polovica prebivalstva banovine potrebna podpore v živilih in denarju. Na področju zet-ske banovine se izvršujejo sicer razna javna dela, a vse to ne more v zadostni meri ublažiti velike bede. ^Lflstfl^ ? ? ? * Graditev važne ceste v Črni gori. Nedaleč od Cetinja so s slovesnostjo začeli delo pri gradbi ceste Dub—Cuce—Grahovo. Slavnosti se je udeležil tudi ban zetske banovine. Ta cesta je zelo važna za središče Črne gore, ker bo z njo Cetinje dobilo najkrajšo zvezo z železnico in, kar je še posebno važno, ker ta cesta ne bo v nevarnosti, da bi jo pozimi visoko zasuli snežni zameti. * Konec konakov in banOv v Sandžaku. Ob vseh cestah po Sandžaku so bila zgrajena pod turško oblastjo zavetišča za pot. nike. Bili so to tako zvani begovski ko_ maki in navadni obcestni hanl ali gostilne. V hane so se zatekali običajni potniki, tudi reveži, ki so latoko plačali le nekaj novčičev za skromno okrepčilo, beg0vski komaki pa so bòli rezervirani za oblastnike ta odliičmike. Po osvobojen ju so tudi begovske konake prevzeli domačini, a v zadnjem času se opaža po vsem Sandžaku, da posestniki vsa svoja obcestna za_ vetišča temeljito preurejajo, da bi izbrisali spomine na preteklost. Mnogo starih konakov in hanov so do temelja porušili in gradijo zdaj nova, času primerna go-stinjska poslopja. * K poročilu o eksploziji v trgovini sredi Kranja nam je poslala tovarna lovskih pa-tronov V. Omenea iz Kranja daljše pojasnilo in nas naprosila, da objavimo naslednje: V trgovini gospe Omersa ni nastala eksplozija, temveč so se vnele samo nekatere petarde, nekaj bengaličnih in nekaj nar. vadnih raket, ki so stale na prodajalni mizi. Tudi ni eksplodiral črni kakor tudi brezdimni lovski smodnik, ker smodnika v obče ni bilo v trgovini. Niso eksplodirali lovski polni patroni in ostri naboji, ree je le, da so bili v neposredni bližini teh raket trije leseni zabojčki s polnimi lovskimi patronami, skupaj kakih 50 komadov, ki pa ee niso vneli, še manj pa eksplodirali. Ni res, da so ostri lovski naboji eksplodirali ter da j« pokalo kakor v kaki bitki, marveč je bilo v stenski omari s steklenimi vratmi kakih 30 ostrih lovskih nabojev, kateri so ostali popolnoma nedotaknjeni ter niso miti šipe omare popokale. Ni res, da je v lokalu vse razbito in črno od smodnika, ter ni ndkaka sreča, da se ni vnelo vse razstrelivo, pač pa je res, da v lokalu ai balo nikake ga razstreljiva in da se razen umetelnega ognja ni vnelo nič ter ni niti miza, na kateri se je vnel umetaini ogenj, nič poškodovana, še manj pa je bilo mogoče, da bi se zaradi vnetja metalnega ognja strop in strne lokala porušile. Pasantje niso bili v nevarnosti zaradi pokanja ostrih in lovskih patronov, ker se niti en naboj ni vnel ali eksplodiral. Ni res, da je gasilska četa bila v nevarnosti za življenje, ko je začela gasiti, ter da ee ima samo gašenju zahvaliti, da se niso vnele še ostale eksplozivne stvari na omari. Res1 je, da so gasilci samo pogasili majhen požar, ki je nastal zaradi eksplozije umetalnega ognja v zidni omari pod izložbenim oknom, niso pa na nikak način gasili še oetale eksplozivne stvari v omari pri zidu, ker sp bili na omari samo prazni lovski tulci, zamaški in po-klopci, ki pa ne predstavljajo nikake ne-varnostì niti za ogenj, še manj pa za kako eksplozijo. * Neprijetnosti pri popravljanju cest. V tem, dne 27. t m. priobčenem članku, se je vrinilo par tiskovnih napak. V tretjem odstavku drugega stolpca naj ee pravilno glasi; »... okrog Ribnice pa telovaditi s svojimi vozili...« V istem stolpcu, peti odstavek, je pravilno brati »v dražbenih pogojih« namesto družabnih. V tretjiem stolpcu, drugi odlstavek, pa je izpuščenih nekaj besedi, tako da je pravilno to-le besedilo: »...da gredo javna uprava (pred oddajo) iin podjetniki (pred prevzemom javnih cestnih del) v uk k italijanskim in nemSkim mojstrom,'...« Dalmatinsko vino — naravnost od kmeta — pri „Levu" * Tridnevni avtobusni izlet na bojna polja: Gorica, Piave, Kras. Ogledamo si vsa bojišča, kjer so se bojevali naši fantje in možje: Doberdob, Oslavija, Sv. Gora, Fajtov hrib, Oderzo, Ponte di Piave, S. Dona di Piave. Postanek v Benetkah in Opatiji. — Ceiokupmi aramžman za prehrano in prenočišče samo Din 590.— Prijave najkasneje do 4. avgusta v izleta! pisarni M. Okorn, Ljubljana, Hotel »Slon« Telefon 26—45. Iz Lfiibljaiie n— Okrajna organizacija JNS la Mestni trg je imela v petek zvečer občni zbor v znani restavracija pri »Sokolu«. Udeležba pripadnikov vseh slojev je bila »eJo lepa in ee je tuidi ob tej priliki pokazalo« kakšen zamah ie zavzela nacionalna misel. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Josip Rebek. On, tajnik in blagajnik, so podali poročila o delu organizacije, na kar je bil izvoljen novi odbor s predsednikom Re-bekom in podpredsednikom Perkòm na čelu. V imenu sreske organizacije JNS jo pozdravU zbrane strankine Hane g. Čimer man- v imenu svetokriške organizacije dr-1 auzes, v imenu mladine JNS pa g. H rova-» Jih . Obiščite II. inariMi teles od SI. julija do 8. avgusta 1987. 60% popusta na železnicah od 29. julija do 10. avgusta 1937.) VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA ! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prvè fitopato-loška razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Modna revija — Akvaristična — Kuncerejska — Golobarska razstava — Razstava malih živali — Kongresi — Koncerti — Gledališke predstave na prostem — Sport — Veselični park na razstavišču. MARIBORSKI OTOK, NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI, ZELENO, ROMANTIČNO POHORJE, GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR. VAS VABIJO!_ u— Z aeroplanom lz Ljubljane ▼ Celovec! Poslužite se vožnje z letalom iz Ljubljane v Celovec. 20 minut traja vožnja, ki Va3 dvigne visoko nad zemljo in Vas čez Karavanke popelje k Vrbskemu jezeru. Moderno trimotorno Junkersovo letalo družbe ELAG vozi vsak torek, četrtek in soboto. Ob 15. uri se dvigne v Ljubljani ta prispe v Celovec že ob 15.25. Vožnja na tej progi velja le Din 200. Družba do 5 oseb uživa 20%, od 5 do 10 oseb pa 30% popusta od vozne cene. Ce se Vas zbere družba 6 ljudi, se lahko peljete v Celovec že za Din 140. Edinstveni so pogledi z višine na Karavanke, na Gorenjsko in na Koroško z njenimi prelepimi jezeri. Ne zamudite te ugodne prilike! Nadaljnje informacije in vozovnice dobite pri Aeroputu, telefon 3621. u— Obrtniško poučno ekskurzijo v premogovnik Trbovlje priredi Obrtniško društvo v Ljubljani prihodnjo sredo 4. avgusta. Stroški za vožnjo im prehrano znašajo za osebo Din 65. — Prijave se sprejemajo do vštetega 2- avgusta v društveni pfsarni: Novi trg št. 5., ter pri tov. gg: M-ilku Kra-pežu- urarskemu mojstru na Jurčičevem trgu, in Alojziju Lombarju, krojaškemu mojstru, Celovška cesta 53. Hitite s prija*»lv.ripui «i fa. njb « rib v';** jJfc'a. Vabilo, da bi se udeležili v nedeljo »-fantovskega tabora« na Polzeli, pa hvaležno odklanjamo, ker se bomo brez »Slovencevega« dovoljenja drznili udeležiti še rajši velike eokoteke slavnosti v sosednem Št. Petru, kjer bodo v nedeljo otvoriili novi Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Va ' očifv* laanrf m? nie .V'v «n^ k*n i* pat, ir-fcr- »fcft pntà'-ifVr ajJTrr« t& JSir-i m engr»- e— Huda nesreča pri delu. V torek se je ponesrečila v tekstilni tovarni Bergmann in drug v Celju 22-letna domv'ca Zofija Novakova z Lave pri Celju. Pri cbph* jo je sgra-bil sfroj za diesno roko in ji zmečkal vse puste. Novakovo so oddali v l*>lnišnico. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 reprizo veličastnega filma »ŽETEV-JULIKA« (Paula Wessely). Iz Maribora a— Maribor patiiarhq Varpavl. Danes ob 10.15 bo v tukajšnji pravoslavni kapeli paraš tos za pokojnini patrarhom Varnavo. Paraš tosa se udeležijo po svojih predstavnikih tudi nacLonalna društva. Tudi rezervni oficirji se bodo odzvali pozivu pododbora UROiER glede udeležbe psi pa-rastosu. a— žalne zastave. Društvo hišnih po. sestnfkom, da bo dines pogreb NJ. Sv. patrt-sestnikom ,da bo danes pogreb Nj. patriarha Varnave, o čemer je obvestila društvo tukajšnja pravoslavna cerkvena ob_ čina s prošnjo, naj se na ta dan razobesijo raz hiš žalne ali z ža.ln1ip trakom opremljene državne zastave. Društvo hišnih posestnikov prosi tudi s svoje strani hišne posestnike, da tej prošnji ugodijo in da razobesijo žalne zastave- a— Opozorilo radvanjske občinske uprave. V zadnjem času se opaža, da se večina avtomobilistov ta motocdkjistov ne dr. ži cestno policijskih predpisov glede 16 km brzine Skozi naša naselja temveč brzi jo s 50 do 70 km brzino kakor na odprtem polju. Ker ogroža takšno početje javno varnost ter povzroča istočasno ogromno prahu, ki je pripomogel k temu, da se večina izletnikov sedaj izogiba lepe pod-pohorsfce pokrajine ,je bila radvanjska občinska uprava primo rama, da bo uvedla na svojem področju strogo kontrolo nad nepravilnimi vožnjami ter se bo proti vsakemu krivcu uvedlo kazensko postopanje. Avtomobilisti ter motociklisti se opozarjajo, dai vozijo s predpisano brzino 15 km. a— O zaposlitvi brezposelnih delavcev razglaša mestno poglavarstvo: »Delavci, ki so bili zaposleni pri cestnih delih mestne občine ter bili radi pomajkanja sredstev z nastopom gradbene sezone odpuščeni, se dan na dan pritožujejo na mestnem soclal-no-političnem oddelku, da ne morejo dobiti dela, češ mariborski podjetniki sprejmejo v delo samo delavce z dežele. Ker prostosti službodajalcev pri izbiri delovnih moči ne omejuje noben pozitiven zakon, nastane vprašanje, kaj s številnimi brezposelnimi delavci iz Maribora, ki so že leta brez službe. Apeliramo na uvidevne mariborske podjetnike, da se pri najetju delavcev ozirajo predvsem na mariborske brezposelne delavce, sicer se bodo morali le-ti v nedogled podpirati, meščanstvo pa obremenjevati z novimi davki.« a— Požar n« Pohorju. Posestniku Rafaelu Konečniku v Lehnu pri Sv. Lovrencu na Pohorju je zgorelo gospodarsko poslopje z vsem inventarjem in Pohištvom. škoda znaša okoli 30.000 dinarjev. a— Huda ura nad Zgornjo Polskavo. Nevihta ta neurje, ki sta pretekli ponedeljek obiskala mnoge predele našega severnega obmejnega ozemlja nista prizanesli tudi občini Zgornji Polskavi. Toča kakrSne domačini ne pomnijo, je uničila sadonos-nike in vinograde ter ostale poljske pridelke, tako da so prebivalci Zg. Polskave, Bukovcev, Oglenščaka in Kočna preko noči dobesedno obubožali, škoda je velika, pomoč nujno potrebna. Iz Zagorja z— Nezgoda gospe Rosinove. V nedeljo se je odpravila soproga pekovskega mojstra g. Franc Rosane iz Zagorja na Sv. Pla^ nino zaradi trgovskih poslov. Kakor znano, prihaja na dan Sv. Ane in že prejšnji dan na Sv. Planino, ker je ta svetnica zaščitni-ca žensk, veliko število ljudi. Posebno številen je ohi&k mater, in tudi onih, ki bi rade imele potomce. Zanima pa vse tudi cerkveni govor, kd razklada zakonske dolžnosti. — Ko se je Rosinova vračala v ponedeljek okrog 16. ure preko Cebin. je v bližini Slaparjevega posestva na ozki ka-meniti stezici padla in si zlomila nošo-Njena spremljevalka je hitela obvestiti ljudi v Kotredež in so se z noeilnk» napotili po ponesrečenko. V tem času čakanja je bila cayno najhujša, nevihta nag s&gonko 1 K I N C 1 * MATICA^ Prekrasno filmsko delo POSLEDNJI POGAN v gL vlogi lepa MALA ta LOTUS Predstave danes ob 19.15 in 21.15 url TEL. 22-21 UNION Zaprto kotlino. V hu(Jem nalivu Jn slabi poti so ponesrečeno gospo prinesli v dolino. Z vozom so jo zvečer pripeljali domov, kjer ji je nudil zdravniško pomoč g. dr. Slavko G rum. V torek so jo s prvim vlakom odpravili * ljubljansko bolnišnico. V Postojno pojde 750 kolesarjev Kaj mora vedeti vsak udeleženec ? LJubljana, 28. julija Nad vse pričakovanje se je za nedeljski lZlet kolesarjev v Postojno prijavilo toliko udeležencev, da bo to res prava manifestacija slovenskega kolesarstva Ker zahteva tako velik izlet s kolesi tudi precej priprav in skrbi, opozarjamo udeležence na odredbe, Kolesarske podzveze »Ljubljana«: Vsak udeleženec prejme tam, kjer se je prijavil, naslednje izkaznice: 1) Oblastveno propustnico za prehod meje; 2) Bon za vstop v jamo; 3) številko prijave za kolo (večja št.), ki se jo priveže h krmilu; 4) Enako številko (manjšo), ki jo je pritrditi na vidno mesto; 5) Tiskana navodila ta spored vsega izleta; V primeru, da bi udeleženec ne dvignil teb izkaznic na kraju prijave do sobote, dobi iste pred odhodom v nedeljo zjutraj na zbirališču — za Ljubljano in okolico pred Narodnim domom, za Vrhniko in okolico na Cankarjevem trgu na Vrhniki, za vse druge kraje ta zamudnike pa od %9 do 9. ure v Planini. Opozarjamo in prosimo pa udeležence, naj raje dvignejo izkaznice na kraju prijave, da ne bodo ovirali dela. Glede na dolžino proge do meje in željo mnogih udeležencev, da bi čim prej odšli iz Ljubljane, Je prireditelj določil odhod prve skupine ob 4.15 zjutraj, druge skupine ob 4.30, tretje skupine ob 5, četrte ob 5.30 ta zadnje ob 5.45. — Znano je tudi, da nekateri udeleženci odidejo iz Ljubljane že v soboto popoldne, a ti počakajo v Planini ' Vrhniški udeleženci se priključijo skupini, ki bo vozila skozi Vrhniko med 6.15 in 6.30. Udeleženci z Gorenjske in Not-tranjske pa se priključijo posameznim skupinam do Planine. Sorodniki, znanci in prijatelji kolesarstva, ki potujejo s Putnikovimi avtobusi, se zbero ob 6. pred Narodnim domom. Prvi avtobus odpelje ob 6.10, drugi ob 6.15, tretji ob 6.20, četrti ob 6.25, peti ob 6.30, šesti kot zadnji ob 6.35. Na zamudnike, ki bi potovali z avtobusi, se po 6.30 ne bo oziralo ta njihova prijavnina zapade v korist prireditelja Prav tako se ne bo moglo ozirati na kolesarske zamudnike, ki bi se ne Javili v Planini ob prehodu meje najkasneje do 9. ure. Vsak udeleženec potuje na lastno odgovornost. Kolesarje opozarjamo, naj se strogo drže cestnopolicijskih predpisov. Nujno je potrebno, da ima vsak udeleženec pri sebi kakršnokoli osebno legitimacijo s sliko (potni list, orožni list, izkaznica kateregakoli kluba ali društva, vo-zna-Soferska legitimacija, uradniška ali delavska legitimacija, dijaška knjiga itd.). Opozarjamo, da se potuje samo s kolesi in avtobusi, ne pa z železnico, kakor Je bilo prvotno javljeno. Ker ne bo treba kupovati izletniških voznih listkov, se bo to doplačalo pri avtobusih oziroma tam, kjer so se udeleženci prijavili ali pri prevzemu listin). Nadaljnja dopolnila ali izpremembe bodel objavljene v dnevnikih. VI. Mariborski teden v znamenju tenisa V okviru letošnjih športnih prireditev na VI. Mariborskem tednu priredita ISSK Maribor ta SK Rapid v dneh 6., 7. in 8. avgusta Lawn tenis turnir. Turnir obsega nacijonalno prvenstvo dravske banovine in internacijonalno prvenstvo mesta Maribora. Pravico sodelovanja imajo vsi amaterji ta sicer za prvo prvenstvo oni, ki imajo stalno bivališče v dravski banovini in ki so pri JTS verificirani člani klubov v isti banovini Pri drugem tekmovanju morejo sodelovati igralci, ki imajo po določilih P. I. L. T. startno pravico pri mednarodnih turnirjih. Ta zanimiva športna prireditev se bo vršila na osmih turnirskih igriščih ISSK Maribora in SK Rapida. Prijave je vposlati do srede, dne 4. avgusta do 18. ure na naslov: ravnatelj Fran Babič, Maribor, poštni predal 55. Prijave so nepreklicne. Prijavnino je plačati pred prvim nastopom. Zunanji udeleženci morajo biti najpozneje v petek, 6. avgusta ob 17. na igriščih V vsaki konkurenci so razpisane tri nagrade v obliki plaket. Udeleženci turnirja uživajo vse ugodnosti, ki jih nudi Mariborski teden. (50% popusta na železnicah itd.) Prijave za stanovanja in druge želje je nasloviti na vodstvo Mariborskega tedna. Vremenska (»crocila Dozdevno vreme v julija po stoletnem koledarju Dan je dolg 16 ur, 2 minuti In se do konca meseca skrajša za 56 minut. C. 29. Marta oblačno, deževno P. 30. Julita Z. krajec ob 19.47 S. 31. Ignacij deževno deževno Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 28. julija Ljubljana 7- 761.7, 15-4. 90, 0, 10- —, —f Maribor 7. 760.6. 16-0, 80, WSW1- 6.---; Zagreb 7. 761.4, 17.0, 80. SSW2, 3- -, — i Beograd 7. 760-9- 19.0, 80, 0, 0. — —; Sarajevo 7- 761.1. 19.0. 80. O, 6- —. -; Skoplje 7. 750.1, 18.0. 90, NW1- 10 .dež- 2.0{ Solit 7. 758-1, 25.0, 50, SSE4, 0- —. —; Rab 7. 759.6- 22-0, 40, NNE2, 0, -, —. Temperature: LjubBana 24.8, 14.4; Marr bor 28.0, 14.0; Zagreb 27-0, 15.0; Beograd 27.0, 14-0; Sarajevo 25.0- 17.0; Skoplje 32A l£0j Split SLO, 21-0; Rab —, 20.0, . K i i ; ^ ixxx-'iyj.vp fco ü® I» PaPf rl isPlMlšt iü . . -''.-v iJpi1^ $ : t» fe hrasta. ü S " fe» .s ' " ♦ » < fe •• fm . - I mm ' t) «1« ^jtfSf -v •■Av: 1 . s : 1 rfS. J 1 vi • v Š t Üi Ä 1 iäijsfv..,.. i 'mm mm. ......: .... .j. . —......- xift.j^^k^'v.v..... — En* izmed poslednjih slik patriarha Varnave — Dne 10. aprila 1930. j« n« čelu pravoslavnih cerkvenih dostojanstvenikov spremljal patriarha Dimitrija h večnemu počitku, danes pa bo sam nastopil svojo zadnjo pot Spomin na obide pri ko je še prebival v Po lanski letni skupščini učiteljstva se Je naxl 100 udeležencev, med katerimi je bilo tudi okrog 20 slovenskih učiteljic in učiteljev, odločilo za obisk groba pesnika Branka Radičeviča v Stražilovem. Iz Novega Sada smo švignili mimo petrovara-dlnske trdnjave in se ustavili v prelepih Sremskih Karlovcih. Bilo je zgodaj popoldne. Takrat so bili Sremski Karlovci še bivališče patriarha. Stanoval Je v veličastni patriaršiji. Poleg dvorca Je monumentalna saborna cerkev, zraven pa gimnazija, ki jo je dal zgraditi patriarh German Andjelič. V bližini patriaršije so še druge cerkvene ustanove: seminar, Stefaneum, bogata knjižnica. Preden so nam oskrbeli vozove za 5 km dolgo pot do Brankovega spomenika, smo si lahko ogledali krajevne zanimivosti. Saborna cerkev, veličasten spomenik srbske arhitekture, je bila zgrajena 1789 po Nikoličevih načrtih. Dragoceni Ikonostas je sestavljen iz ikon, ki so nekatere starejše kakor zgradba sama. Na obeh straneh gornjega dela cerkve so umetnine Paje Jovanoviča. Prvi prizor prikazuje sv. Savo, ki Je dosegel spravo svojih dveh bratov v monastirju Studenici. Druga slika predstavlja kronanje Štefana Prvovenča-nega. Njegov brat sv. Sava mu srečen polaga vladarsko krono na glavo. Poslednji prizor kaže, kako zažigajo Turki truplo sv. Save na Vračaru. Paja Jovanovič je prejel za svoje tri umetnine bogato nagrado 50.000 goldinarjev. Nismo utegnili temeljito ogledati vseh bogatij, ki jih hrani cerkev. Niti niismo mogli pohiteti v zakladnico, kjer hranijo dragocene cerkvene predmete, prinesene še ob času selitve iz Srbije. Nekatere umetnine izvirajo celo iz 14. stoletja. Pot nas je vodila dalje v patriaršijo. Domači šolski upravitelj Dušan Maletič nam je razkazoval vrtne nasade in nam s ponosom pripovedoval, kako je patriarh Vamava naklonjen šoli in učiteljstvu. Čestokrat pride na obisk v šolo im ima za revne šolarje vedno darežljivo roko. Ob opombi, da park pred patriaršijo ni preveč negovan, so nam pojasnili spremljevalci, da se pripravlja poglavar pravoslavne cerkve na odhod iz Sremskih Karlovcev. V nekaj tednih se bo stalno preselil v Beograd, v novo patriaršijo. Ljudstvo ie zelo žalostno, ker bo izgubilo iz svoje srede prvega vernika in vse ostale urade in ustanove, ki takisto pojdejo v prestolnico- Med tem nas ie sprejel mlad. visokorasel pravoslavni svečenik. Redka brada je krasila obraz izredno lepih potez- Nenavadno blago je zvenel njegov glas. Prijaznost, s katero ie odgovarjal na številna vprašanja, ko nas Je povedel v vse prostore patriaršije, je potrdila, da je dijakom Mihajlo, ljubeznivi patriarhov komornik. kakor nalašč za 6lužbo pri cerkvenem poglavarju. Stopili smo v palačo. Patriaršijo so zgradili pred pičlim ool-Stoletjem. Ža gradivo so porabili po večini marmor. Zgrajena v klasičnem slogu 18. Stoletja je patriaršija med najlepšimi palačami, kar jih šteje vsa Vojvodina. Med umetninami vzbuja največjo pozornost sploš ino znana »Selitev Srbov«, delo Paje Jovanoviča- Original je naslikan v patriarhov? obednici. Paia je dovršil umetnino na pobudo svojega dobrotnika- ustanovitelja patriaršije patriarha Brankovima, kateremu je ohranili hvaležen spomenik: patriarhu Arseniju Črnojeviču je dal obraz svojega dobrotnika Bramkoviča ... Stopili smo v kral jevo sobo, kamor sta cesto prišla kralj Peter I. in kralj Aleksander. Patriarhova kapela Je majhna, je pa skrbno urejein muzej, kjer so shranjeni dragoceni spominki. Nas je zlasti zanimala patriarhova krona (mitra), ki so jo leta 1913, podarili ruski pravoslav-ci ekrb6kemu patriarhu v spomin na 300-1 etnico ruske vladarske dinastije. Mitra tehta poltretji kilogram in je bogato okrašena. Po ogledu vseh zanimivosti smo poželeli, da bi bili sprejeti pri Nj -Sv. patriarhu, Komomik Mihajlo je razumel željo udeležencev. Toda bilo je zgodaj popoldne, ko je patriarh nekoliko legel k počitku. Po Mi-hajlovem nasvetu smo se torej odpravili na Stražilovo, ko nam je zagotovil, da nas bo patriarh gotovo sprejel proti večera, ko se vrnemo z Brankovega groba. Res smo se na povratku s Stražilovega zglasiK v patriaršiji. Prvi mrak Je legal na vojvodinske ravnice, ko smo se zvrstili v mali sprejemni ci. Velika je namenjena svečanostim. V mali je le nekaj oljnatih sldik. predvsem portretov patriarhovdh prednikov. V kotu je slilka sv. Ivana,, pod njo trepeče večna luč. Naši pravoslavni tovariši so se domenili, 3« zapo io ob vstopu patriarha staro prava patriarhu Varnavi, Sremskih Karlovcih slavno pozdravnico: »Ispolajete despot«, kar znači: pozdravljamo gospodarja- našega poglavarja- Že so zažarele v dvorani vse luči, v stolpu so se zamajali zvonovi, na vratih se je prikazal naš zvesti spremljevalec dijakon Mihajlo in najavil prihod patriarha Varnave. Trenutek nato je stopil skozi vrata čeetit svečenik- Močna brada mu je dajala prav poseben videz dostojanstva. Oblečen je bil le v črno haljo. Na vratu mu je visel križ. sestavljen iz draguljev, ki so se mu lesketali na prsih. Panagiie, kakor se imenuje patriarhov diamantni križ, je bil edinii znak, da stoji pred nami najvišji poglavar srbske pravoslavne cerkve. Pokrit je bil z enostavno belo mitro. Naši pravoslavni pevci so. prevzeti od redkega trenutka, pobožno in zanosno prepevali precei dolgo pozdravnico. Tedaj sem imel dovolj prilike, da sem opazoval skromnega duhovnega gospoda pred seboj in obujal prizor, ko sem ga ugledal pred leti vsega v svečanem ornatu in obdanega od množice cerkvenih dostojanstvenikov. Bilo je to na staroslavni Cer-planini- kamor je bil prišel patriarh Varnava na svoje prvo uradno pot, — za patriarha je bil izbran malo poprej- Takrat so odkrivali na Cer-planini spomenik padlim borcem in sam patriarh Varnava ga je blagoslovil ter je imel na tisočglavo množico dolg govor, prežet ljubezni do naroda in domovine. Pesem je izzvenela- Patriarh Varnava je stopil v našo sredo. Prisrčno se je zahvalil za pozdravnico. Nato pa je naslovil na narodne vzgojitelje, kakor nas je nazval, dolg. prisrčen nagovor. Možate besede, ki jih je izgovarjal temperamentno z njemu znanim milim glasom- nam bodo ostale nepozabne. Omenjal je narodno prislovioo, da ostaja svet na ramenih mladih, in mladina je zdaj zaupana našim rokam in srcem. Opozarjal nas je na moralne naloge krščanstva Uči- telji morajo bolj kakor drugi tava.jati nauk ljubezni do bližnjega tudi v dejanjih. Saj so učitelji nosilci prosvete- ki so jim predane duše vsakega novega pokolenja- Omenjal je zgodovinsko važnost Sremskih Karlovcev in Stražilovega. Prepričevalno je izvajal, da smo Jugoslovani eo narod, čeprav nosimo tri imena- Vsi simo sinovi istega gospoda Boga. vsak naj bo bližnjemu brat. Nato je posvetil nekaj misli še naši in šolarjem. Naša mladina je naš cvet in naša nada. Država nam zaupa mladino in e tem izroča svojo todočnost v naše roke. V toplih besedah se je patriarh spominjal svojih mlajših let ko je bil še epiefcop v Južni Srbiji. Bilo je v času, ko smo o Jugoslaviji šele sanjali. »Tudi tedaj so bili učitelji moji najboljši sodelavci«, je poudaril če-sti'ti versikii poglavar. Svoje besede ie zaključil s pozivom, naj delujemo še naprej za blagor naše skupne, velike domovine- Naj vzgajamo našo mladino za dobre Slovence, Hrvate in Srbe in s tem za močne in plemenite Jugoslovane. Prisrčno smo se zahvalili odličnemu učiteljskemu prijatelju- Še dolgo je ostal v naši sredi. Vsa delegacija mu je bila predstavljena. za vsakogar je imel patriarh nekaj prijaznih besed, pozanimal se je za naše službene kraje in za razmere, r katerih živimo. Preden se ie poslovil je dal vsakomur spominek na obiisik v patriaršiji: majhen križec in biserne matice in žepmi moiitve-nik s posvetilom in podpisom. Prisrčno se je rokoval z vsemi, dvigniü je roke k blagoslovu, potem je odšel. Zrli smo za visokoraslo krepko postavo. Niti leto še ni minilo od onega pomembne ga dne v Sremskih Karlovcih. Talkrat smo sodili, da tak mož lahko učaka sto let. Tem-boli živo se nam jc njegov lik obudil v spominu, ko smo zaznali, da čislanega via dike ni več med živimi- Jole Zupančič Tudi Žužemberk strahovito prizadet Neurje je razsajalo enako kakor v Dobrem polju Žužemberk, 28. julija. Lepo popoldansko vreme se je v ponedeljek proti večeru izpremenilo tudi nad Žužemberkom in okol'co v strašno nevihto, pomešano z gosto debelo točo. Vihar je besnel n^d trgom in okolico in je v četrt ure uničil vse pridelke. Posebno je napravil ogromno škodo po sadovnjakih in po polju. Po trgu je razkrival strehe, nosil opeko po zraku, razbijal šipe, lomil in ru-val drevje s koreninami ter ga metal po cesti. Pri farni cerkvi je odlomil del cerkvenega stolpa. Strašno je opustošeno polje. Prevrnjeni kozolci, polni žitnega snopja, so ležali po polju razmetani sem ter tja. Koruza in drugo poljsko rastlinje je popolnoma sklešče-no in vse zbito v zemljo. Po nekaterih me- stih v trgu je stala toča do en meter visoko. Ljudje ne pomnijo. da bi padala v obliki ledenih kosov in okroglih ploščic, velikih kakor petdeset dinarski bankovci. Bila je tudi jako nevarna za ljudi in ž;vino. * Kmet, ki je z veseljem obdeloval zemljo, ki mu je nudila dobro letino, je bil v nekaj minutah ob ves, celoletni trud. Kam naj se obrne sedaj ubogi kmet? Že itak ga hudo tlačijo občinska in druga bremena, a polje je vse uničeno. Potrebna je sedaj hitra in izdatna pomoč, kd se naj razdeli ne glede na strankarsko opredeljenost pravično in pošteno na vse tiste, ki trpe škodo. Naj se s »daj zganejo v tej^ hudi sili vsi odločujoči gospodje in pokažejo z dejanji svojo zmožnost za blaginjo ljudstva! Slovenske prireditvena Kočevskem Obeta se velika udeležba na skupščini CMD Kočevje, 28. julija Slovenska Kočevska se je končno vendar le zbudila iz svojega večstoletnega ena in zaživela svoje novo svobodno življenje. Povsod se dvigajo razveseljivi vzkliki hotenja, volje in upanja do dela za našo narodno stvar, tako da je ta do nedavna še nemško orientirana deželica dvignila svoj glas in povedala vsemu 6vetu da je in ostane slovenska, jugoslovanska. Sicer }e mnogim Slovencem onkraj Rinže dames še vedno nepoznana, vendar se tudi v tej smeri kažejo vidni in razveseljivi uspehi. Na? tiesk im tudi radiio sta odprla na stežaj duri spoznavanju naše slovenske Kočevske \n njima so priskočili v pomoč prvi slovenski izletniki, ki so že otnskaln svoje pozabljene rojake na slovenskem Kočevskem- Tako ee bo s češčimi obiski v te kraje dvigala živečemu slovenskemu rodu zavest, da eo Slovenci svoji na svoji zeml.fi in da so onL ki 60 bili do nedavna tu gospodarji danes le manjšina ki ve. da živi med Slovenci, na vekomaj naši slovenski zemlji Poleg marljive narodne CMD, ki ima ustanovljena v številnih krajih slovenske Kočevske svola žarišča in dviga narodno zavest ter podpira naše revno ljudstvo in mladino, so znatno pripomogle tudi sokolske čete. ki poleg jugoslovenske zavesti skrbe še za telesno vzgojo naroda in za njegov duhovni preporod- Tema dvema narodno obrambnima organizacijama zvesto in vneto pomaga »Orjem« iz Kočevja, ki si je nadela oolee že znanih nalog tudi šir- jenje prosvete in naše slovenske in slovanske pesmi na Kočevskem. Letos je to marljivo društvo priredilo v Smuki in Mozlju dve uspelii slovenski akademiii z izbranim sporedom ob sodelovanju CMD, NO in Sokola. Prireditvi, sta se razvili po svojem skromnem sporedu v pravi slovenski manifestaciji. Taka manifestacija je bila tudi zadnjo nedeljo 25. julija v Kočevskk Reki- kjer je Orjem iz Kočevja priredil s sodelovanju krajevne CMD na vrtu g. Butine lepo akademijo s prav pestrim sporedom. Velik vrt. ki je bil okusno okrašen z zelenjem in tro-bojkami, so kmalu po 15. uri napolnili poleg gostov iz Kočevja Slovenoi in Slovenke iz bližnjih in daljnih krajev naše Kočevske. Spored je otvoril moški pevski zbor Orjem ki ie pod vestnim vodstvom gdč. učiteljice Tončke Čokove odpel šopek slovenskih narodnih pesmi- Vnele so nato lepo podane besede g. Figarja. kj ie dvignil duha, zavesti našega jezika in rodu, nakar je mladina iz Kočevske Reke deklamirala nekaj prigodnic- V imenu Jadranašic, ki so bile letos na svojem oddihu tu in so izvrševale svoje poslanstvo v teh krajih, se j« zahvalila za gostoljubje gdč- Marica Veder-njakova iz Ljubljane, nakar fe nastopil znova pevski zbor »Oriern« z lepimi narodnimi pesmimi, ki jih je pomagalo peti tudi pričujoče otčipstvo. Sledila je nato veseloigra: >Hipnobizem<- ki so jo bravurožno podali igralci >0rjema<, v režiji g. Filaria. V imenu CMD in Slovencev a* je Orne, ki jamči najboljšo kakovost ELIDA MILA fti1»Ä* V zahvalil gostom g. šol. upravitelj iz Borovca ki je naslovil še nekaj primernih besed tu di tu živečim Slovencem v bodrilo in upanje do končne zmage na slovenskem Kočevskem. Pevski zbor je z večno lepim Jadranskim morjem in »Hej Slovani« zaključi] to prelepo manifestacijo, nakar se je razvila prijetna narodna zabava, iz katere je vela na ša pesem, godba ln naša besoda- Sicer so nekateri nasprotniki v bližjem hotelu poskušali motiti naše slavje, toda mi smo mir no šli preko takih, že znanih ovir in po- gumno manifestirati ca našo dovesu&o I jugoslovansko stvar. Obljubili smo »i, da. pohitimo 15. avgueta v si v Kočevje me sùctzp-ščiiuo CMD im popoldne na eokotekem oft* stopu potrdimo nažo pripadnost in pripravljenost sodelovanja vseh Slovencev na Kočevskem. Hvala še enkrat >Orjemu< is Kočevja, Jadranašicam ix LJubljane at obisk in vsean. ki ste pripomogli k tako lepemu uapehu glovei^ke prireditve v Kočevski Boki. Vam pa Slovenci—Slovenke: pogumne naprej. — izletniki vabljeni! — Mlad Istran je kradel po Senzacionalna aretacija v kopališču ob Ljubljanici Ljubljana. 28. julija Že dalje časa so v mestnem kopališču ob Ljubljanici opažali, da izginjajo iz zaklenjenih kabin razni predmeti, zdaj ura, zdaj obleka, zdaj denar. Dolgo niso mogli tatu priti na sled. Med gosti, kr so počasi zvedeli za tatvine, je nastalo pravo panično razpoloženje. Zlasti nerodno je bilo to najemniku kopališča g. Sedeju, ki pa si ni vedel pomagati. Nekaj dni je sam s svojhni uslužbenci opazoval gibanje ljudi okoli kabin. Toda prostor, ki ga zavzemajo je tako obsežen, da pač ni mogel imeti zmerom povsod oči. Zato se je obrnrl na policijo, da bi mu od tam pomagali. In res, zadnje dni je prišlo kopališče pod strogo nadzorstvo, zlasti še zato, ker je bila prav v soboto ukradena srebrna ura, vredna 800 dinarjev. Detektiv, ki mu je bila poverjena ta naloga, je iz neke kabine opazoval gibanje nekaterih ljudi, ki »o se mu zdeli sumljivi Danes je bil njegov trud kronan z uspehom. Okoli 5. popoldne je iznenadft opazi mladega fanta prijetne vnanjosti. ki se je «mukal okoli nekaterih kabin in jih poskušal s ključem odpreti. pri nekateri je poskusil celo več ključev, toda brez uspeha. Tedaj je »topil k njemu in ga vprašal, kaj išče. Fant je v zadregi obstal in ni vedel, kaj naj stori in kaj naj reče. Po njegovem vedenju je detektiv takoj spoznal da ima kopališko podgano v rokah. Odveded ga Je v kabino in ga tam preiskali. Pri njem je našel skoraj pod aktovke različnih ključev. Ključi so imeli skoraj vsak posebno označbo, katero kabino odpirajo. Ko je preiskal tudi njegovo obleko, je našel pri njem r listici celo kopico tujih valut ček ▼ dolarjih, šilinge. pönge in češke krone. Celotna vsota denarja, ki ga je pri njem dobil je znašala skoraj 4000 dinarjev. Razen tega pa j« inveì prijeti zlikovec pri sebi tudi srebrno ueot Ki je v soboto izginila n kopališča. Kmalu je prišel še stražnik in 2 detektivom sta odvedla vlomilca v kabine mirne številnih kopalcev na policijo, kjer mu bodo še nadalje izipraševali vest Denar, ki so ga pri vlomilcu nafli, izvira očitno od tatvin, ki jih J« »grešil ne tSledu. Tudi tam »e je namreč mudil zadnje dni in ček za 50 dolarjev, ki to ga »H njem našli je skoraj nedvomno tisti, o katerem so pisali, da je bil ukraden v ble>-skem kopališču. Aretiranec je Istran, star okoli 25 let, na oko zelo simpatičen fant o katerem se govori, da je na kopališču ob Ljubljanici stri precej dekliških src in sa katerim je marsikatero dekle gledalo s čutjem tudi danes, ko je stopal ▼ ap: stvu detektiva kn stražnika. Drži se vedno znanega izreka Bilo kod M povsod! Občinsko gospodarstvo v Trbovljah Trbovlje, 28. julija Zadnja plenarna seja trboveljskega občanskega odbora se je vršila pod'predsedstvom župana g. Klenovška v četrtek 22. t. m- Po uvodnih formalnostih je poročal predsednik o sklepäh in predlogih občinske uprave. ki so bili soglasno odobreni Med drugim je občinski odbor odobril načrt in proračun za preureditev Parašuhove hiše, kamor se bodo premestili razni občinski uradi, ki doeedaj niso imeli primernih prostorov. Nadalje je odbor poveril občinski upravi, da ta izvede primerne ukrepe za omejitev tihotapstva blaga, ki je podvrženo občinski trošarini Skupno s hrastnd-ško občino in tukajšnjim oddelkom finančne kontrole naj poišče pota, da se odpravi tihotapstvo, ki je povzročilo občini v lanskem proračunskem letu za K milj. manjši dohodek, ta veota pa na žalost ni bila prihranjena konzumentno. Občinski odbor je nato potrdil nove podelitve ubožnih podpor ter povišanje podpor nekaterim občinskim revežem. Istotako je bilo soglasno odobreno revizijsko poročilo uprave ln izjava potrebe ze nadaljnje obratovanj? dveh gostiln. Soglasno je bila nadalje izjavljena dejanska potreba za prevoz Masa z motornimi vozili za razne proge iz Trbovelj v okolico, a > flridižkmn, da cnMäeofodjetuk pravočasno prijavlja županstvu vso občinski trošarini podvrženo blago. Dovoljenju # za uvedbo • novih živinskih in kramar&ldh sejmov pri Sv. Lenartu nad Laškim občinski odbor al ugovarjal. Potrdil je predlog uprave, da M razpišejo dela za zgradbo dveh novih šti-ridTužinekih stanovanjskih hiš v Trbovijah ter je sklenil predlagati dopolnitev »statuta o ustanavljanju in sistemiziranju službenih mest občine Trbovlje«. Županstvo bo po sklepu seje razpisalo službena mesta: knjigovodje, zdravnika, nadredarja. dostavljale«, cestarja, gozdnega čuvaja, dveh nočnih čuvajev m upravitelja vodovoda. Pri zadnji točki dnevnega reda Je oWSo-ski odbornik g. Vinko Češnovar imterpel-rai predsednika, kako ee je porabila bane-vinska podpora 4.000 $in, ki jo je bila prejela občina. Predsednik je pojasnil da Ji po zadevnem odloku kr. banske uprave raspo lagal g tem denarjem odbor, v katerega bo bili imenovani gospodje katehet Žmave, baneki svetnik Križnik in rudar Reoko. Kako se je ta podpora uporabila, nra ni znano. Potek seje je dokazal da ss sedanji občinski odbor v polni meri zaveda svoje «o loge, ima pa tudi trdno voljo izvesti v celoti svoj delovni program, W ga je banska uprava kljub ugovorom nekaterih užaljenih sapoetavljencev, ▼ polnem obsega Htüfc »JUTRO« št. 174 'fctfefcfc & ML Ì937S Go s p o d a rs t t o Nova valjarna v Zenici je gotova "Iz Zenace poročajo, da je nova velika valje rna> takozvana groba proga, gotova. Po poskusnem obratovanj«, ki bo trajalo mor da 2 meseca, bo ta valjarna prišla v redt?n pogon sredi septembra- Prva dela so se začela 28. maja lanskega leta, 21. junija lanskega leta pa je bil položen temeljni kamen. Obrati nove valjarne obsegajo 24 000mi' pokrita površina pa znaša 1900'.) nt*. Ogromne količine jeklenih konstrukcij in. strojnih delov je bilo treba prevoziti po ozkotirni železnici in so morali zaradi prevoza posameznih delov zgradili dva specialna vagona za ozkotirno železnico. Potrebno električno energijo bo nova ?a" liarna dobivala preko nove transformatorske postaje iz nove elektrarne državnega rudnika v Ze-mci. Dva turtoagregata po 2240 k1^7 sta že v pogonu in sta pripravljena, da dasta električni tok za novo valjamo- Vršijo pa se že dela za postavitev novega velikega turboagregata z 8400 kw, ki bo služil izključno potrebam nove valjar ne. Pri normalnem obratovanju, to je pri produkciji 25 ton na uro, bo valjarna potrebovala električno energijo 6000 kilovatov. Poleg nove valjarne je bilo potrebno zgraditi tudi druge naprave. Predvsem so zgradili novo mehanično delavnico in ko-vaenico- Nova mehanična delavnica je oprem ljena z najmodernejšimi stroji za obdelavo jpkla in je dolga 72 m, nova kovačniea pa je opremljena s pnevmatičnimi kladiva za 150- 300 in 1000 kg teže udarca. V zvezi z gradnjo nove valjarne so razširili tudi obra te za izdelovanje žice in žičnikov, in sicer na dvojno kapaciteto. Zgradili so nova skla- dišča za žioo in žičndike ln tehnično central- ' no skladišče, novo mizarefco delavnico >n tesarsko delavnico. Končno so na področju železarne zgradili za 4 km novih železniških tirov. Zaradi oskrbe z vodo je bil zgrajen tudi nov vodovod z bazeni za hlajenje in filtriranje vode, z novo črpalno napravo in z visokimi rezervoarji za 500 m* vsebine- Da se oskrbi nova valjarna s potrebnim jeklom- eo poleg obstoječih treh Siemens-Martinovih peči zgradili še novo veliko Sie-mene-'Marhinovo peč s kapaciteto 27 1on. To peč je zgradila železarna (Industrija, železa d. d.) v lastni režiji .in bo dograjena letos v novembru. Se v teku letošnjega leta pa bo dovršena tudi posebna električna peč z vsebino treh ton za izdelavo naif i- j nejšega specialnega jekla. Potrebno je bilo tudi povečati naprave za plinske generatorje in so poleg obstoječih 15 plinskih generatorjev zgradili še 10 novih generatorjev za proizvajanje generalovega plina. Končno so zgradili nove instalacije za vroče vlečeno jeklo posebne kakovosti. Nova valjarria bo pri normalnem osem urnem obratovanju lahko proizvajala 200.000 kg jekla raznih profilov, pri neprekinjenem obratovanju pa 600.000 kg odnosno pri for siraneim obratovanju do 900-000 kg dnevno. Valjarna bo v stanju, da produkcira tudi za izvoz, zlasti v balkanske države in v Levant. Za obratovanje nove valjarne je bilo potrebno izvežbati strokovno delavstvo Podjetje ie poslalo dva inženjerja in 10 kvalificiranih mojstrov v Nemčijo v Krup-pove tvornice, da se tam izuče- V novi vallami bo zaenkrat stalno zaposlenih <>00 do 600 novih delavcev. Konferenca guvernerja Narodne banke z zastopniki hranilnic V torek dne 27. julija 1937 se je vršila, kakor smo že poročali, v ljubljanski podružnici Narodne banke konferenca guvernerja Narodne banke dr. Radosavljeviča in viceguvernerja dr. I. Belina z zastopniki slovenskih hranilnic, kjer se je razpravljalo o tem. kako bi se doseglo zopetno normalno poslovanje hranilnic, ki tvorijo važen sektor zasebnega in samoupravnega gospodarstva, zlasti v dravski banovini. Narodna banka je pokrenila akcijo, da se popravijo napake, ki so bile ?torjene 1. 1931., in ie pokazala mnogo razumevanja za ugodno rešitev tega vprašanja. Akc'ja naj bi se pričela s tem, da bi Narodna banka denarnim zavodom omogočila, pridcbiit sì ponovno zaupanje vlagateljev in postopno pričeti z izplačevanjem zamrznjenii vlog. Na konferenci se je ugotovilo, da se položaj mnogih hranilnic vidno boljša, četudi se pojavljajo razne težave. Zlasti ugodno poročilo o napredku je podal predsednik Mestne hranilnice ljubljanske dr. Kamušič. Hranilnica kaže že lepe uspehe, ki po mnenju g. guvernerja opravičujejo nade, da bo zavod kmalu zopet redno posloval - Razpoložljive vloge znašajo-pri-tej hranilnici - danes že okrog 150 milijonov dinarjev. Tudi ravnatelj Hranilnice dravske banovine v Ljubljani dr. M. Božič je podal zelo ugodno sliko svojega zavoda, ki je dosegel normalno poslovanje izključno le z lastno močjo. Tud*i Mestni hranilnici v Celju in Mariboru beležita lepe u?pehe in celo izrazito podeželska hranilnica kot Mestna hranilnica v Brežicah je zbrala v času od prošnje za zaščito že nad 1,600.000 Din novih vlog, kar je dokaz, kako lepo se razvija. Novo poslovanje se polagoma razvija pri vseh zavodih. Zastopniki hranilnic so izrazili razne želje, ki naj bi se upoštevale, da se jim olajša njihovo poslovanje. Za vsa vprašanja je kazal g. guverner izredno zanimanje. Odtok deviz pri Narodni banki Rekordno stanje privatnih žirovnih naložb Medtem ko je znašal v juniju dotok deviz in zlata 124.4 milijona Din, smo imeli v prvih treh tednih julija znaten odtok deviz. V izkazu od 8. julija je bilo zabeleženo zmanjšanje postavke deviz izrven po_ dlage za znatno vsoto 103-5 milijona Din. To zmanjšanje je bilo izkazano po seji širšega upravnega odbora ob koncu junija, na kateri je bila odobrena polletna bilanca. Ker se je v tem izkazu obenem povečala postavka raznih aktiv za skoro 164 milijonov Din, je verjetno, da so bile po sklepu upravnega odbora iz »deviz iz_ ven podlage« izločene nekatere devize (najbrž devize, s katerimi se ne da svobodno razpolagad_ laga je namreč narasla za 1.2 na 1685.2 njilijona Din, devize izven podlage pa so se zmanjšale za 4.8 na 757.2 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 13.7 na 419.8 milijona Din, tak0 da .je bilo 22. t m. v obtoku le za 780.2 milijona Din kovancev. Menična posojila so se zmanjšala za 33.8 na 1315.9 milijona Din, lombarStaa pa so le za malenkost narasla za 0.3 na 248.4 milijona Din. V zvezi z zmanjšanjem posojil, ki je znašalo v prvih treh tednih iu_ lija preko 65 milijonov Din je omeniti-na.-dalje naglo naraščanje postavke raiznih aktiv. Verjetno je. da gre tu za nove kredite, katerih kritje se razlikuje od kritja rednih meničnih in lombardnih posojil. Ta postavka, kjer se knjižijo tudi tečajne diference (zlato in tuje devize se računajo še po starih paritetnih tečajih) in klirinški čeki (nemški, italijanski) se je v zadnjem tednu ponovno povečala' za 75 na 1434 milijonov, kar gotovo ne more priti od tečajnih diferenc ali od kakih nakupov klirinških čekov. Obtok bankovcev se je v tretji četrtini . julija zmanjšal za 46.3 na 5413.3 milijona Din in je bil pri tem za 634 milijonov večji nego lani ob tem času in za 1328 mili_ jonov večji nego ob istem času leta 1934. Obveznosti na pokaz pa so se povečale za 82.2 na 2397.5 milijona Din, predvsem za-'radi povečanja privatnih žirovnih naložb «a 86.4 na 13696 milijona Din. S tem so privatne žirovne naložbe dosegle novo rekordno viši°o, kajti ianj so ob tem času znašale 793 milijonov, predlanskim pa le I 524 milijonov. Naglo naraščanje te po stavke nam priča, da so brezposelna de. narna sredstva dosegla že izredno velik obseg- Vrednost same zlate rezerve (brez deviz) je znašala 22. t. m. skupaj z officino premijo 2165-5 milijona Din, kar ustreza 27.72% kritja obtoka bankovcev in ob_ veznosti na pokaz (prejšnji teden 27.S3fl/o). Gospodarske vesti = Tečaji zamrznjenih hranilnih knj žic. »Berliner Tagblatt« objavlja iz Zagreba zanimivo poročilo o gospodarskem stanju v Jugoslaviji s posebnim ozirom na sanacijo bank. Pisec navaja med drugim zanimiv pregled o razvoju tečajev, po katerih se danes kupujejo hranilne knjižice denarnih zavodov, ki so pod zaščito, v primeri s prejšnjimi tečaji. Tečaji hranilnih knjižic so se v zadnjih dveh letih razvijali takole (v dinarjih za 100 Din nominala): mare mare mare julij 1935 1936 1937 1937 Praštediona 40.50 52 54.25 62 Srbska banka 61 61 71 ^ 71 Jugoslav. banka 61 7S 82.50 85 Ljub. kred. banka 61 ,- 64 75 .- 76.50 Jug. Union banka 70 96 98.50 —r. = Zavarovanje valnt-e pri izvozu surovih kož. Na vprašanje, ali Sj je Narodna banka še nadalje pridržala izključno pravico izdajanja overenj za zavarovanje valute pri izvozu sunovih kož, ki niso ome. njene v odloku ministrstva od 6. julija, t. 1-, je bančni in valutni oddelek objavil na-sledmrje ; Odlok finančnega ministrstva od 6. julija t. 1. se tiče samo izvoza govejih, konjskih, telečjih in svinjskih surovih kož. Zaradi tega smejo za vse ostale surove kože izdajati cvetenja o zavarovanju valute vsi pooblaščeni denarni zavodi v državi. > — Drugi izplačilni načrt Hranilnice mestne občine v Brežicah. Hranilnica mestne občine v Brežicah je sestavila že drugi izplačilni načrt, ki predvideva počenši s 1./8. 1937. sledeča izplačila: 1) Vloge do 1.000 Din so popolnoma proste; 2) pri vlogah od 1.001 do 3.000 Din so proste obresti za 3 leta, pri vlogah od 3.001 do 5.000 Din obresti za 2 leti, pri vlogah, od 5.001 do 10.000 Din obresti za 1% leta, pri vlogah, od 10.001 do 30.000 Din obresti za % leta in pri vlogah nad 30.000 Din obresti za % leta. Oproščene in nedvignjene vloge se smatrajo za nove vloge in so vedno razpoložljive. Zavod ima novih vlog že nad 1,600.000. Din, kar je raz\'eseljiv znak vra-čajočega se zaupanja. = Jugoslavija največji dobavitelj bakra češkoslovaški. V prvem letošnjem polletju je češkoslovaška uvozila 15 600 ton bakra v vrednosti 137 milijonov Din nasproti 9682 tonam odnosno 46 milijonom Din v prvem polletju lanskega leta. Letos je Jugoslavija kot dobaviteljica bakra stopila na prvo mesto, češkoslovaška je uvozila 5261 ton jugoslovenskega bakra v vrednosti 42.3 milijona Kč (lani nič). Ta baker je bil uvožen preko Hamburga, kjer se jugoslo-venski baker rafinira. Medtem ko je prej češko-lovaška uvažala jugoslovenski baker preko drugih držav za plačilo v devizah, se sedaj vrši uvoz neposredno preko novo ustanovljene tvrdke Bogromet, ki sta jo ustanovili tvrdki Morie Bondy in inž. Gross.. Plačilo se izvršuje v kliringu. — oddaja plemenskih petelinov in jar-čic rjave štajerske pasme. Kraljevska banska uprava bo v teku letošnje jeseni oddajala kmetovalcem in drugim interesentom plemenske peteline in jarčice rjave štajerske pasme. Prijave zbirajo kmetijske organizacije in občine in jih nato skupno predložijo pristojnemu sreskemu načelstvu. Takoj pri naročilu mora plačati naročnik za vsakega petelina po 10 Din in za vsako jarčico po '20 Din. Podrobna navodila se dobijo pri sreskih in mestnih na-čelstvih. = K on kurz je razglašen o imovini Kar. la Lorenza, trg. v Slov. Javorniku (uprav, nik mase dr. Aleš Stanovnik, odv. na Jesenicah; ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kranjski gori 10- sept., oglasit-veni rok do 25. avgusta) in o imovini Sil mona Praha, veleposestnika na Vilkomu, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici (upravnik mase dr. Danilo Komavli, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Mariboru 4. avg. ob 11., prijavni rok do 21. okt., ugotovitveni narok 28. okt. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Lampreta, trg. v Ljubljani, Florjanska 30. (poravn. upravnik Zdena Brejčeva, odv. v Ljubljani; poravnalni narok 1. sept. ob pol. 9., prijavni rok do 24. avg.) in o imovini jakQba Kelca# fcro- )sBi*fS BjMjrfis v JtorttaHi RutoHDd trg 7 (poravnalni upravnik dr. Rudolf Ravnik, odv. v Mariboru; poravnalni na_ r0k 23. avg, ob 9, prijavni rok do 15. avg.). Borze * 28. julija Na ljubljanski borzi so se dane« avstrijski šilingi trgovali v privatnem kliringu po 8.38, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet, v avstrijskih šilingih ;po 8.3550, v angleških funtih po 288 in v grških bonih po 30.75. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 12.78. v Beogradu po 12.78 in v Beogradu po 12.78 in v Zagrebu po 12.79, za avg. po 12.75 in za sept., okt. po 12.55. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tendenci trgovala po 408 (v Beoirradu po 405). Promet je bil še v 6n/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 75, v 7°/« stabilizacijskem posojilu po 85 — 85.50 in v delnicah Oceanie po 300. Devize Ljubljana. Amsterdam 2395.66—2410.2« Berlin 1745.03 — 1758.90, Bruselj 730.45 — 735.52, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.81 — 217 87, Newyork 4308.51 — 4344.82, Pariz 162.26 — 163.70, Praga 151.24 — 152.34, Trst 227.57 — 230.65. Curih. Beogiad 10, Pariz 16.3150. London 21.6850, Newyork 435.6250, Bruselj 73.3250, Milan 22.9125, Amsterdam 240.45 Berlin 175.20, Dunaj 82.55, Stockholm 111-80, Oslo 108.9750, Köbcnhavn 96.80, Praga 15.18, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 405—406, 4% agrarne (drobni komadi) 50—51, 6n/n beghiške (dr0bni komadi) 72 .— 72.50. 6«/(i dalm. agrarne 75 — 75.50, 7% stabiliz. 85 — 85.50, 7®/» Blair 84—85, 8% Blair 94 — 95; dtflnlce; Trbovelj s kai 250 den., Gutman 55 — 60, šečerana Csi-jek 195 — 200, Osiječka ljevaonica 200 bi.. Dubrovačka 385 — 425, Oceania 290 — 300, Jadranska 380 — 400. Beograd. Vojna žkeda 404.50 — 405.50 (405), za sept. 403-50 — 404.50, 4"/» agrarne 52 — 52.50, 4n/n severne agrarne 52 bi., 69'r begluške 76.50 — 76.75, 6° /, dalm. agrarne 74 — 74.50 (74.50),' 7«'o Blair 83.50 — 84.50 (84), 8®/'o Blair 93.50 —94.50, Narodna banka 7150 den., PAB 196 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 2«. viUja. Začetni tečaji; pšenica: za. julij 123.625, za sept. 118.25. za dee. 120 375: koruza: za julij 101, za eept. 98. za dee. 73.50. » + Winn'penr, 28. julija. Zaöetni tečaji: pš?nica ; za julij 138.625, za oikt. 132.50, za deo. 129. 4- Norosadska Wacrovna borza (28. t. m.) Tendenca, nespremenjena, promet srednji Pšenica; nova: baška 177 — 179. sremska in slavonska 174 _ 177. bana'ska 173 — 179, baška ladja Tisa in ladja Begei 188 — 190. Oves: baški in eremski nmi 110 — 115. Rž: baška 155 — 160. Ječmen: ba-šh' in sremski 64 — 65 kg. novi 125 — 130. Turščrca: baška ln sremska 93 — 95, banatska 90 — 92. M«ka: baška in banatska' »0g* in »Ogsr«- 36750 _ 277.50, >2« 247.50 — 257.50, »5« 227.50 — 237.50. »6« 197.50 — 207-50, »7« 165 — 175. »8< 120 — 125. Otrobi baški: baški. sremski in banat-ski. v juta stih vrečah 90 — 95. ba ški v ju-tastih vrečah, ladja 94 95. BOMBAŽ Newyork, 27- julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. II.O7 (prejšnji dan 10.85). za dee.. 11.15 ^10.90), za mare 11.27 (10.9?). ŽIVINA 4- Mariborski živinski sejem- Na sejem dne 27. t. m. je bilo prignanih 593 glav živine, in sicer 16 konj. 10 bikov, 136 volov, 406 krav in 25 telet. Prodane pa So bile 404 glave živine. Cene s0 znašale za kg žive teže: debeli voli 4.25 do 5.75 Din, pol-debeli 4.60 do 4.90, plemenski 3.40 do 4.75, za klan'je 3-25 do 4.50. klavne krave debe_ 1» 3.75 do 4.75, plemenske krave 310 do 3.75, krave za klobase 2 do 3.50, molzne krave 3.10 do 3.50. breje 3 do 3.50, mlada živina 3.50 do 4.75, teleta 4 co 4.50 Din. Ä B I O Četrtek, 29. julija Ljubljana 12: Operna glasba (ploSfe). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas spored, obvestiila. — 1315: Odlomki i« zvočnih filmov (plošče). — 14: Vreme, borza. —■ 19: Čas, vreme, poročila- spored, obvestila. — 1930: Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: -Foster: Melodije z juga. valček (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolaric). — 20.30: Koncert spevov in dvospevov (gg. Jože Gostič in Marjan Rus). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22-15: Trio mandolin (gg. Antunovič, Prtv šek> Haršlag). Petek SO. julija. Ljubljana 12: Po naših domačih steccali. — 12.45: Vreme, poročile, — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert oddelka godbe »Sloge«. — 14: Vreme, borza. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Ljudski glasbeni instrumenti (dr. Božidar širola). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Lucienne Boyer (plošče). — 20.10: 2ena in sport (gdč. Iva Pregljeva). — 20.30: Koncert Maudrovega dudaškega kvarteta iz Prage. — 21.15: Parmova opera »Ksenija« (plošče). — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22.20: Narodna glasba. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21: čelo. — 21.30: Zborovsko petje. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.10: Popotniške pesmi. — 19.40: Orkestralen koncert. — 20.35: Liszt: Paustova simfonija. — 22.35: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.05: Prenos Mozartove opere »čarobna piščal« iz Salz-burga. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: Mladinski koncert. — 16.05: Plošče. — 17.35: Arije ln pesmi. — 19.05: Prenos Mozartove opere »čarobna piščal« iz Salz-burga. — 22.20: Jazz-orkester. — 23: Plesna muzika. — Berlin 19.30: Lahka glasba s plošč. — 20.10: Valčki in koračnice. — 22.30: Lahka godba in ples. — München 19.05: Prenos Mozartove opere »Figarova svatba«. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 19: Vedra glasba za delo-pust. — 20: Slike s počitnic. — 21.15: Delni prenos večera nemške pesmi in Bre-slaua. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Nočni koncert. LetovllBsnAd testaacSt t Lužah 1 ujsKoprumeino društvo v Lučeh v savinjski dolini priredi v soboto 31. /o^lm t L zvečer na vrtu g. Vinka Jeatmkm ičarakt sestanek, namenfm Mm Sčarjem v Savinfskt dolini tn drugod. Oo-stom se bodo nudile nafrarnovrrtneflg xm-bave. Vrt bo bajno razsvetljen, ker Imajo Luče letos ie tudi električno razsvetljavo. Skrbljeno bo seveda tudi ta dobro fed in izvrstno pijačo. Za zabavo poskrbita do mače pevsko društvo in posebna ciganska godba. V nedeljo 1. avgusta je v načrtu skupen izlet vseh letoviSčarjev, kt te uda-leže prireditve, v Logarsko dolino. Kakor čujemo, podpirajo pritrditev Zvezi za tujski promet v Mariboru in LJubljani in podružnica SPD v Celju, napove- dan pa je ie prihod velikih letoviičarskth skupit it Rogato Statina. Rimskih Topite, Dobrne in Latkegß. Da m udeleie prireditve tudi htovtKarfl t* Logarske doltne, Ljubnega, Gornjega froda tn Mozirja, m razume tanto ob tebi. Vse torej kaže, da bodo Loče v tubato zbirališče veh onih, kt ti tele prijetne zabave v dtvnem planinskem kraju, kt dovi po tvoji naravni lepoti, kakor tudi po tvojih dobrodušnih prebivalcih. Kdor ielt preživeti nekaj prijetnih urte v osvežujočem plantnskem zraku v druibl vedno vetelih Lučanov, naj ne zamudi ugodne prilike tn naj prihiti v soboto v Luče. Na bo mu šali Brez dohre ceste na Sušak si ne moremo želeti dotoka gostov na Jadran Dolenja vas, 28. jul'ja. Te dni smo Čitali v našiih in inozemskih listih, da je število izletnikov iz češkoslovaške padlo. Med raznimi drugimi nevšečnostmi, kii so se pojavljale v začetku letošnje sezone na šikodo tujcev, se omenjajo tudi naša prometna sredstva, železnice in ceste; oviran je razvoj tujskega prometa in zmanjšuje se našemu ljudstvu vir dohodkov. Znano je, da se bratje lz Češkoslovaške med vsemi smermi, ki vodijo na naš Jadran. najrajši poslužujejo proge, ki pelje iz Ljubljane preko Velikih Lašč. Ribnice in Kočevja na Surak in dalje po obali. To je in ostane za enkrat glavna prometna žila. najkrajša zveza z morjem. Številni izletniki iz Avstrije, Nemčije in Češkoslovaške so dnevno v zavidanja vrednih skupinah prihajali po tej cesti k našemu morju. Toda žalostno je bilo dejstvo, da je bila zadnja leta ravno ta cesta na nekaterih odsekih v takem stanju, cla nas je bilo sram pred tujim svetom, tembolj, ker smo se morali ponašati, da je to naša najbližja zveza z moriem! Pešci, kolesarji, avtomobili-cti. izletniki vseh vrst in poklicev, ki so se posluževali te poti, so bili razočarani. Ali je bMo to laskavo za nas? Medtem, ko smo se prepirali za zvezo z morjem, za podaljšek od Kočevja naprej, medtem ko so se stavljali razni umestni in neumestni predlogi glede zveze z Jadranom, ko se je za zelenimi mizam5 ugibalo to in ono za razvoj tujskega prometa, so nekateri inozemski gostje izos+ajali in šli na riviero k našim sosedom. Skrajni čas jc bil, da so se odgovorn' gospodje spomnili na ccsto iz Ljubi ;ane na Sušak in jo od lanskega leta popravljajo na tistih odsekih, kjer je bila v najslabšem stanju. To je bilo predvsem v Ribniški dolini, v Kočevju in dalje na jugu. Prav na teh odsekih je največji tovorni promet zaradi izvoza lesa u obširnega Auerspergovega kompleksa na Kočevskem. Ni nič čudnega, da je tujec kritiziral našo cesto, ko pa je ob najmanjšem dežju bilo toliko blata, da je avto komaj zlezel ven. Ni nam treba statistik in ugotovitev 1 številkami, že tu ob cesti se vidi, kakšen je bil, je in bo dotok obiskovalcev na- Sege Jadrana. Prebivalstvo tod ob cesti opaža in ugiba, ker vidi, kakšne vrste avtomobilov hite mimo nas proti jugu. In res — če3coslova§k? vozovi izostajajo. Verjetno je tudi, da se je število češkoslovašcih potnikov preko Novega mesta zmanjšalo. Še tako velika bi kričeča propaganda o lepotah naših krajev ne prekrioi najmanjšega slabega poročila v tujih listih. To je tudi razumljivo. Tujci iščejo krajev m zvez, ki jim nudijo največ užitka. Viri tujskega prometa za naše ljudstvo so v dobršni meri odvisni tudi od Čehoslovakov, ki »o posebno ob naši kršni obali Jadrana preživljali tople poletne mesece kar v skupinah. Povsod po naši obali se je slišala češčina. Niso krive izostanka Čehoslovakov naravne lepote Dolenjske od Ljubljane do Sušaka, ko je za tujca naš Kras zanimivost, ko nudijo kočevski gozdovi impozantno slliko letoviščarjem in ko nudi prehod na čisto kraški teren nepozabne slike. Poleg neugodnih razmer na Jadranu, o katerih smo brali pritožbe, je izostanka kriva tudi naša neinteresiranost za poživ-ljenje tujskega prometa po tej prometni ž;li. »Kako velik ovinek moramo napraviti z železnico preko Novega mesta, da se izognemo slabi poti —« — tako se je slišalo tu pa tam iz ust stalnih čeSkih gostov Sušaka. Malo čudno se sliši to resnično dejstvo za nas. Morda se bo sedai promet poživil. Avtobus, ki vozi iz Ljubljane na Su-šak, je vedno poln potnikov. Tudi obiski z avtobusi iz Sušaka in Reke se množijo, ko naši sosedje obiskujejo naše kraje. Upamo, da bomo v drugi polovici leta zabeležili tudi večje število Čehoslovakov v naših najboljših kopališčih. Če Je že vse upanje, da bo kdaj železn'-Ska zveza Kočevje—Sušak vzpostavljena-padlo v vodo. potem je dolžnost tujsko-prometnih činitdjev, da skrb e za zvezo z morjem z dobro cesto preko Ribnice in Kočevja. Za. to cesto, ki se sedaj urejuje, da se kolikor mogoče zmanjšajo vzponi ta omejijo ovinki, moramo posebno skrbeti in cesto stalno držati v redu. Potem ne bo več očftkov mednarodne publike, če bo cesta dostojno urejena tudi na območju savske banovine. — an. Svetovni popotnik esperantist predava Ljubljana, 28. julija. Ts dni je prispel v Ljubljano t spremstvu svoje soproge g. Edmund Zseheüe, svetovni potnik ter nemški in esperantski pisatelj. V ponedeljek 2. avgusta ob 20. bo predaval pod okriljem Slovenske espe-rantske zveze pri Mlklita. O. Eachefle se je zglasil v našem uredništvu ter nam dal naslednje podatke: Leta 1923 je sklenil prepofcmrtl pei Te« svet, da bi tako najbolje spooial narode in njihovo življenje. Čeprav govori več jezikov, Je kmalu spoaial veliko vrednost mednarodnega jezika esperanta. Naučil se ga je in ni mu bilo žal. Esperantiste je srečaval vsepovsod tudi v Indiji, Kitajski, Japonski, Novi Zelandiji. Avstraliji, Arabiji in Egiptu. Da bi se oddolžil mednarodnemu jeziku, dela povsod zanj propagando. Najdalje se je mudil v Egiptu. Od tam ter iz Japonske, Kitajske in Indije ima mnogo zgodovinskih in drugih zanimivosti, ki jih razkazuje na svojih predavanjih. V naši državi je zdaj že četrtič. Prvič leta 1923 je bil sprejet v avdijenco od pokojnega kralja Aleksandra I., ki se je podpisal v njegovo knjigo. Drugič je bil v Jugoslaviji leta 1930 ter je predaval v Ljubljani pod okriljem Slovenskega planinskega društva, po-' 'Mem esperant-skih klubov in ljuds>v" pa v Ma- riboru in Celju. Tre*4' " *->il v naših krajih leta 1931, ko je Du. j val v Egipt. Zdaj je spet na poti v Egipt na povabilo tamo-šnjih esperantiatov. Nameraval jc obiskati lamo Maribor, Zagreb in .«Split, rhinajnki esperantisti pa se mu svetovali, naj obišče tudi Ljubljano. Njegovo predavanj« v ponedeljek bo pojasnjevalo mnogo skioptičnih «lik. Poslušalce bo vodil po Egiptu, Japonski, Kitajski Ux Indiji. »Kam me bo lz Egipta vodila pot, Se ne vem«, je zaključil svoje zanimivo pripovedovanje. »Trdno pa sem prepričan, da se mi bo fie kdaj nudila prilika, da se vrnem ▼ Slovenijo, ki me privlačuje zaradi izrednih naravnih lepot in visoke kulture. Mnogo sem že govoril o Jugoslaviji na Japonskem, Kitajskem, v Novi Zelandiji in Avstraliji in s veseljem bom o njej še pripovedoval, kjerkoli bom nastopal kot predavatelj. U Hrastnika h— Prebrisanega vlomilca in tatu Ferdinanda Vajsa sta prijela naša orožnika Go- črtu bi rabilo letališče tako 35a kopna, ka* kor za vodna letala. Zadnja bi imela na razpolago poseben vodni bežen z globin« 3 m. Vsa naprava M merila v dolžino 700 m, v širino 200 m. Nad vodo bi jo držala dva ogromna pantana, kl bi segala v globino 50 m pod površino morja. Pantana bi imela propelerje, ki bi preprečevali, da bi ▼ viharju valovi ne dvigali letališča. Propelerji ob straneh pontonav bi skrbeli za to, da bi letališča ne zanašali morski toki. Strojna naprava za vse propelerje bi razvijala 50.000 k. s. Za nadaljnjo stabilizacijo bi mogla pon tona avtomatično sprejemati oziroma oddajati zrak in vodo. Pod krovom za pristajanje bi bili prostori za osebje in potnike ter shrambe za gorivo, živež i. t. d. Za celotno napravo bi bilo treba 225.000 ton jekla. Poučeni ljudje računajo, da bodo zgradili dve takšni plavajoči letališči za zračni promet preko Atlantika. Postani in ostani član Vodnikove druibet Japonci so pripravljeni • jgg^n - —, jr r > .-K? • ^ —'• ! -v ** f '«i - * < > » Kljub vestem, da se je Daljni vzhod nekoliko pomiril ln da Je vojna nevarnost i odstranjena, se Japonci z nezmanjšano vnemo pripravljajo na dogodke, ki Jutri lahk* postanejo stvarnost. Njihovi oklopni avtomobili so pripravljeni, da vsak posežejo v boj Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. Bombardirana Barcelona ANEKDOTA ' »Manchester njo anekdoto o Guardian« «porote nasled- Mussoliniju: Pred kakšnimi štirinajstimi dnevi se je sprehajalo več senatorjev jjp hodnikih rimskega senata. Možje so se razgovarjali, ko se je med njimi nepričakovano pojavil Mussolini. »O čem se tu razgovarjate ? « je vprašal ne-zaupno. »Ekscelenca«, je dejal eden izmed senatorjev, »pravkar smo se vpraševali, da-li ne ravnate z Edenom in Chamber-lainom vendarle prehudo«. — »Ah«, se Je zasmejal Mussolini, »ti možje nimajo vrednosti. če bi jih imel tu, bi jih napravil za senatorje«. VSAK DAN ENA Tako Izgleda ena J&med barcelonskih ulic po zadnjem fettBbftrdegaentu letal JLiiaiM ——»----v" iZbš&te. basini IÌ8* »H pobijem!« »JUTRO« If. ra Rafael Sabatini* 22 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman frato je kapitana odslovfi. Ko ee Je razvedelo, da »ta bila sir Oliver in mojster Leigh domenjena za vožnjo v dežele onkraj morja, bo celò Niklasa ob. ali dvomi. ' Dnevi so hffcro minevali, in Lioneln se Je počasi vračal mir. Kar je bilo, je bito; zdaj ni mogel ničesar več izpremeniti Kaj bi mm bilo pomagalo, če bi se bil vdajaj težkim mislim? Sreča, ki tako rada pomaga lopovom, je bila tudi njemu naklonjena. Šest dni po Oliverjevem izginjanju je do. spel kraljičin sel, in sam plemič Baine je dobil poziv v London, da se opraviči V njegovo nesrečo je bil sivolasi sir Andrew Flack nenadoma umrl; drugače bi bil plemič Baine kaj hitro opravil z očitkom, ki so mu ga hoteli naprtiti, a zgolj njegovi besedi, da se je osebno prepričal o nedolžnosti sira Oliverja, ni mogel nihče verjeti. Odstavili so ga od službe in ga obsodili na občutno globo. S tem se je stvar končala, kajti o siru Oliverjiu ni bilo kljub vsem poizvedbam ne diuha ne sluha. Za plemiča Lionela se je zdaj pričelo novo življenje. Vsa pokrajina si je prizadevala, da bi olajšala nedolžnemu težko breme. Na čelu V3eh, ki so sott takuwvaB prijafce^Jstjm, to nta( A Toftm grew, ln tako sd je jed plemič kmalu dom®lJatl, da mu dajejo samo to, kar mu gre. SotačJl se je ▼ naklonjenosti okolice, ki Je Se nedavno tega poznala do mož tressüianske krvi s®cdj sovraštvo. OSMO POGLAVJE Spanee »Lastavica«, ld JI Je rezka sapa pJihala v hrbet, je minila Biskajski zaliv, ob jadrala rt Finisterre in zapMa izpod svinčenega, neurnega neba v sinjo, solnčno vedrino. Preko noči se je bila zima izpre. menila v pomlad, tako da je zdaj s tesno pridirg-njenimi j adiri dlrčaila pod lahkim vzhodnim vetrom, rahlo nagnjena na levo stran. Mojster Leigh izprva ni imel namena pluti. tako dalleč, ne da bi se sporazumel s svojim jetnikom. Toda vihar je bil močnejši od njegovih sklepov in ga je prisilil, da se je dal zanesti na jug. Tudi v tem se je sipet pokazala sreča plemiča Lionela, da je moral ladjar počakati, dokler ni bila »Lastavi. ca« vštric portugalske obale — seveda daleč od kopnine, kajti portugalska obal v tistih dneh ni bila posebno zdravo bivališče za angleške mornarje. Nazadnje je Leigh ukazal, naj privedejo sira Oliverja k njemu. Kapitan je sedel na nesnažni mizi v svoji tesni kabini; svetilka mu je rahlo nihala nad glavo. Vlekel je iz smrdiive pipe, ki je bil zrak težak in gost od njenega dima. Zraven njega je stala ste. klenica žganja. 9ra Olverji 00 (rivolL Vfbat Je M . „ , oči Je imed vdrte, roke »vezane na hrbtu; obradefc mn Je pokrivala teden dni stara brada. . Visoka rast mn nI dala hoditi pokonci, fai eden tamed nepridipravov, ki bo služili Leigbu na mornarje, mu Je prinesefl stoi. Vitez je brezčutno sédel fai s praznimi očmi zastrmel v ladjarja. Ta čudna raivnodu&MBt je mojstra Leigh a zaskrbela. Kakor hitro Je b® odslovil svoja mornarja in so se vrata zaprta sa njima, Ja ogovoril jetnika: »Grda reč vas Je dofletefla, sir Oliver.« Sotnce Je sijalo dkozä eno izmed lin ter svetilo siru Oliverju naravnost v brezčutni obraz: »Da mi to poveš, lopov, me ni bilo treba vlačiti semkaj.« »Tako Je,« Je odvrnil mojster Leigh fa se po. gladil po rdeči bradi, »a povedati vam imam tudi druge reči Vi si kakopak mislite, da sem vam Jo jaz nagodil, idi delate mi krivico. Najprej se od mene naučite razlikovati resnične prijatelje od skrivnih sovražnikov; prihodnjič boste vedeli, komu smete zaupati in komu ne.« Malopridneževa nesramnost je zdramila sfaa OJL verja iz brezbrižnosti. Iztegnil je noge od sebe in se grenko nasmehnil. »Nazadnje bo ta človek Se trdil, da sem mn doBL nik.« »To boste sami priznali,« mu Je satrdfc kapitan, »da le zveste, kaj mi je naročeno storiti z vami.« »Bogme, tega ne vem, pa mi tudi ni mar,« je bil trudni odgovor; »lahiko si prihranite trud, da bi mi pravili.« T* odgovor kapitan« xA dkjfeff porta? nactó» Je Vlekel fa pipe. Nazadnje Je nada2okra-jin aK glasbene sonate Chopina. Težišče te epične kompozicij© je v njeni lirični sub- tilnosti» čeprav nima nikjer vsiljivega ali nepristnega ijirizma. Ko čitaš to prozo, se ti včasi zazdi, da sam poslušaš, kako kaplja dež s starih dreves na Mihajlovskem, ali pa potuješ s Puškinom v starodavni Pskov, kjer se mu vzbujajo dramatske vizije Borisa Godunova. Opisi pomladi, jesenj in ziine na Miihajlovskem so pastelno mebki, a vendar tudi jdastični. Novikov se ne izgublja v preobilnih dialogih, kakor avtorica »Romana o Prešernu«; njegovo pripovedovanje je slikanje, vpletanje posameznih motivov v epično celoto- Mimo tega je Novikov tudi odličen psiholog. Kako ustvarja svoje like! Ne samo Puškina» tudi njegovega očeta, pestunje- Lize Vulfove, njene sestre Ane in starega Hanibala ne pozabjš zlahka; so to osebe, ki se ti plastično vtisnejo v dušo. Roman o Puškinu je bleščeča evokacija dveh pesnikovih let v vaški tišini' Mihaj-lovskega. Topla, pietetna darežljiva knjiga, polna nezme poezije in moške lepote; eden najlepših literarnih spominov na leto 1937, ko ob robu težkih napetosti vzvihranega časa tolikanj mislimo na očarljivega genir ja iz Mjhajiovskega. —o- Zapiski IZ ITALIJANSKE SLAVISTIKE Eden najuglednejših italijanskih slavistov, prof. Ettore Lo Gatto, ki je znan zlasti po svojiih študijah iz ruske literature, je laška »rossica« obogatil z novo, tudi za nas zanimivo študijo o ruskem gledališču (Ettore Lo Gatto, Il teatro russo. Collezione critika di »Scenario« Il teatro del novecento Milano 1937- Fratelli Treves editori, 352 strani). V zbirki, ki je izdala Lo Gattovo študijo, so izšle pred njo posebne študije o italijanskem, angleškem, francoskem in nemškem gledališču. *Lo Gattova knjiga je prva kritična zgodovina ruskega gledališča od začetka do naših dni. Pisec pravi v bibliografskem dodatku» da so doslej Italijani kaj malo poznali rusko gledališče iz prve roke; kritiki so 6e seznanjali z njim samo ob priliki redkih gostovanj ruskih igralskih družin v Italiji ali pa so spoznavali rusko dramatiko na domačih odrih, v kolikor so le-ti uprizarjali ruska dela. Sicer so ruske drame pridino prevajali v italijanščino, tako da so v tem jeziku objavljeni vej dramatski spisi Andrejeva» Čeho-va, Gorkega in Tolstoja. Manjkala je knjiga, ki bi kritiöno prikazala ves razvoj in orisala rusko gledališče v vsej njegovi veličini im pomembnosti. Tàko knjigo so dobili Italijani z delom prof- Lo Gatta- Zaradi svoje kritične prizadevnosti je knjiga vredna tudi pozornosti naših slavistov, tembolj, ker na slovanskem jugu še sami nimamo tako preglednega dela. V prvem delu svoje študije obravnava pisec začetke ruskega gledališča, ki je šele s triumfom realizma stopilo na pot plodnega razvoja in osamosvojitve od tujih podlog in šablon. Ta zgodovinski prikaz zajema tudi še »dramo s tezo< in psihološko dramo. Največji del knjige je odmerjen sodobnemu ruskemu gledališču od Čehova m Gorkega do nainovejših pojavov sovjetskega teatra. Dramatiki A. Čehova je posvetil pisec daljšo in podrobno idejno, literar-no-kritično, dramaturško in umetniško razčlembo takisto dramam Maksima Gorkega in ostali predrevolucijski dramatiki. Le-ta je že naznačevala pojave, s katerimi so lei-ta revolucije in nji sledeče obdobje razgibala ruski teater prav do temeljev. Ti pojavi so ne toliko zaradi svoje idejne smeri, kolikor zaradi mnogih in daljnosežnih formalnih eksperimentov zanimivi za vso gledališko Evropo- Zanimivost im vrednost Lo Gattove knjige je prav v teh poglavjih, ki nas seznanjajo z eksperimentalno dobo novega ruskega gledališča, tembolj- ker je ta doba, kakor kaže. že zaključena- Po sodbi Lo Gatta je sovjetska dramatika zašla v slepo ulico.-iz katere vodi samo TX)t vrnitve k svobodnemu in spontanemu stvarjanju, pot od odrsk'h eksperimentov nazaj k repertoarju, k drami, ki je bila in ostane duša teatra» kakor je dobro j>o-udaril E. Zamjatin. V ostalem pa Lo Gatto priznava veličino in svetovni pomen ruskega gledališča. — Kongres za zgodovino realnih in tehnii- nih ved bo v dneh 22. do 27. septembra v Pragi v znamenju proslave 150 letnice roi-stva češkega prirodoslovca J. E. Purkyné. Predavalo bo okrog 150 znanstvenikov iz Avstrije, Nemčije, Poljske. Sovjetske unije» Ru in uni je, Jugoslavije, Italije, Španije. Portugalske» Francije, Svice in Velike Britanije- Zbornik planinski potopisov je z naslovom »V borbi z goro« pravkar izdala Pia» ninska matica kot četrto knjigo svojih znanih ediciij. O zborniku, kakor tudi o prejišnjih dveh knjigah, si pridržujemo še podrobnejše poročilo. »V borbi z goro« obsega v izboru in prevodu Janeza Gregoni-na sestavke trinajstih tujih avtorjev in pre-va ialce v obsežni uvod. Druga knjiga »Pravnega svetovalca« je pravkar izšla v založbi Umetniške propagande. 116 strani obsegajoči zvezek zdru-žuie dve razpravi: dr. Srečka Goliara »Kmeteko zaščito« in dr. Rada Kušeja »Zakonsko pravo v predhodnem načrtu državljanskega zakonika za kraljevino Jugoslavijo«. Dr- Goli ar podrobno razčlenja ves kompleks kmečke zaščite im razpravlja o krogu zaščitenih oseb, o potrdilu o zaščiti, o krogu zaščitenih dolgov, o kmetu poroku in eodolžniku, obvez ln načina poravnave upnikov, ki niso denarni zavodi, o usodi zemljiških kupčij izpred 20. aprila 1932- o zasebnih črn javnih listinah o dolgovih v zavarovanju, zamudah ln sodnem postopku, o načinu poravnave dolžnikov napram denarnim zavodom, o razmerju med staro im novo zaščitno zakonodajo. Ob koncu podaja pisec prcgle'd zakonodaje o zaščiti. Vsekako je to praktično prav uporabljiv priročnik o važnem pravnem pojavu iz dobe sedanje krize. — Razprava univ. prof. dr. R- K u seja obravnava današnje stanje zakonskega prava in prikazuje v vrsti preglednih poglavij določbe načrta glede zaroke, oklicev. zakonskih zadržkov, oblike im učinkov poroke, razveljavljenja in ločitve zakona in razporoke. Lično opremljena knjižica bo dobro rabila tudi pravni- kom- čeprav je namenjena v prvi vrsbj širšemu občinstvu, k: išče pravnih nasvetov. Tudi poljski kmetje so ndejs^ujejo t literatnri. Znano je. da več hrvatskih kmetov suče pero in da je lani izšel v Zagrebu zbornik, ki ga jc spisalo in ilustriralo okrog 20 kmetov. Po zaslugi Sociološkega instituta v Poznanju se je pričela'tudi poljska kulturna javnost zanimati za proizvode kmetšbih avtorjev. Ta zavod je izdal sPO mine kmečkega delavca Jakoba Wojciechow skega. Nadalje je izšel zbornik »Spomini brezposelnih«, ki je na najzanimivejšiih povojnih poljskih publikacij- Zavod 7a kmečko gospodarstvo je izdal v dveh zvezkih »Spomine kmetov« in spis »Socialni biniteli poljskega podeželja.« Slednje delo vsebuje 19 avtobiografij socialnih organizatorjev na kmetih. SPORT Razpored tekem v ligi Novo tekmovanje v ligi se bo začele 22. avgusta ln bo jesenski del trajal do 14. novembra — Kako bo igrala Ljubljana? Na torkovi e^fi JNS je bil določen ra«pe-red za novo tekmovanje v državnem nogometnem prvenstvu po ligah, ki bo trajalo od 22. avgusta do vključno 29. maja P- 1. Za Ljubljano je žreb določil jesenski spored takole: 22. avgusta; Concordia - Ljubljana, 29. avgusta Hašk - LJubljana, 12. septembra Ljubljana - Slavija, 26. sept. Jedinstvo -Ljubljana, 17. okt Ljubljana - Hajduk, 24. okt. Jugoslavija - Ljubljana, 31. okt. Ljubljana - Bask, 7. nov. LjuWjnna - Gradjanskl in 14. nov. BSK - Ljubljana. Spored bo trajal torej do 14. novembra in je nekoliko bolj razvlečen, ker j» jeseni precej terminov zasedenih z mednarodnimi tekmami. Ljubljana bo igrala samo štiri tekme doma, petkrat pa bo morala potovati in igrati na tujih igriščih. Za začetek dvakrat v Zagreb, potem v septembru enkrat v Beograd, in še po enkrat v oktobru in no-vieimbru. Split in Sarajevo staji na srečo prihranjena za spomlad. Zanimivo je, da je žreb Ljubljani določil za začetek tekmovanja skoraj v obratnem redu klube, kakor so b£fi v tabeli razvrščeni v pretekli sezoni. Prav za prav niti ne najslabše! Spomladanski spored bo razdeljen takole: 13. marca Ljubljana - Concordia, 20. marca Ljubljana - Hašk, 27. marca Slavija -Ljubljana, 3. apr. Ljubljana - jedinstvo, 10. apr. Hajduk - Ljubljana, 1. maja Ljubljana -Jugoslavija, 15. maja Bask - Ljubljana, 22. maja Gradjanski - Ljubljana in 29. maja Ljubljana - BSK. Spomladanski spored je nekoliko bolj zgoščen in precej ugoden za blagajnika SK Ljubljane, s pogojem seveda, če bo pozicija moštva spričo precej težjega jesenskega dela tako ugodna, da bo še vabila občinstvo. Kocka je padla, zdaj ee pripravite! Na isti seji eo bili določeni tudi pari in termini za kvalifikacijske tekme prihodnjega leta, ki bodo morale biti odigrane od 5. junija do 24. julija. Ljubljanski kandidat bo v teh tekmah že v prvem kolu zadel na zmagovalca zagrebškega podsaveza, dočim bo zmagovalec banjaJuškega podsaveza počakal na drugo kolo. Še bolj trnjeva pot kakor je bila letos! Finančne skrbi ljubljanskih klubov in vprašanje bodočega prvenstvenega tekmovanja v podsavezu Prejeli smo in objavljamo: Podsavezno prvenstvo je 2e dolgo za nami in klubi zdaj lahko točno ugotovijo dobre in slabe strani sedanjega načina teikmovanja Glede na bližnjo podsavezno akuipšiino pa so zaključki naravnost nujni, saj more le reforma današnjega tekmovanja klube finančno dvigniti odnosno jih sploh ohraniti. Gmotni efekt ljubljaiwsörth khitoov, to je onih ,ki Sodelujejo v podsavezni ligi, Her-mesa, Slovana in Refee, je negativen, glavni vzrok je iskati v premajhnem številu (prven.) donosnih tekem, ebenem pa v visokih taksah. Ker se podsavez zaradi administrativnih izdatkov (10% bruto in-kasa in 100 Din za poškodbeni food) ne more odpovedati tem dtehodkoan. ministrstvo pa taks noče ali ne more znižati, ker smatra tudi majhne klube za običajna pridobitna pod je t j 31, je edina možnost povečanje števila prvenstenih tekem čla_ nov podsavezne lige- Kajti le s povečanjem števila prvenstvenih tekem je mogoče rešiti klubske fincmce, saj na prijateljske itak nihče ne pride. Pozicija ljubljanskih klubov je v razmerju do podeželskih zelo slaba. Prvič se morajo tekme zaradi ligaških srečanj vršiti po večini dopoldne, ko je publiko težko spraviti na igrišče, drugič je število klubov v Ljubljani glede na majhen interes, ki ga kaže naša metropola za nogomet, absolutno pieveliko in se tako raz-trese publika po raznih igriščih. Razumljivo je tedaj, zakaj nobeden od prej omenjenih ljubljanskih klubov nI spravil v vsem tekmovanju niti borih 4000 Din bruto inkasa .dočim so iz v eni itnbl j ansk i, ki se jim nI treba boriti s takimi zaprekami, prekoračili to vsoto kar trükareÄ. če sa pri tem pomisli, koliko velja vzdrž£»»Sije igrišča in opreme, pa pri tem upošteva, da znesejo vse javne podpore komaj toliko, da Sj nabavi klub morda kar 6 parov nogometnih čevljev najslabše vrste, je pač dovolj na dlani, kakšne So udobnosti, ki jih uživa naša zlata mladina v svojem športnem udejstv0vanju. Letošnja skupščina LNP naj torej poveča število prvenstvenih tekem v podsa-vezni ligi. Ali naj združi obe skupini, ljubljansko in mariborsko, število Sodelujočih klubov pa naj se zniža na 10. Ker pa je malo verjetno, da bi klubi zmogli velike izdatke za gostovanja, čakovec — Kranj je boljša naslednja rešitev. Obe skupini naj imata ločeno tekmovanje, povečata pa najJ se števila sodelujočih na 8—9 klubov. Dohodki bi se s tam precej povečali, ▼ zdravih financah pa bi imeli tudi najboljšo garancijo za častnejše mesto ljubljanskih klubov v podsavezni ligi. + Sodbo v tem načrtu prepuščamo finančnim strokovnjakov LNP ln prizadetih klubov. Odhod Ilirije v Split in Sušak. Drevi z br-zovlakom ob 20. odpotuje plavalna ekipa Ilirije v Split, kjer bo v soboto zvečer nastopila v borbi za Ja h-anski pokal proti tamkajšnjemu Jadranu. Iz Splita, odpotujejo iiir-j ansk i plavači nazaj na Sušak, kjer bodo v ponededjek zvečer imeli obračun v isti konkurenci s suša ško Viktorijo. Ekij>o čaka y teh dveh srečanjih precej težka naloga in ji želimo, da bi opravičila sloves, e katerim se dosedaj udejstvuje v tem tekmovanju. Medklubske kolesarske dirke na dirkališču priredi kolesarska sekcija »Hermesova« v nedeljo, 29. avgusta. Izbrala si je ta termin zato, ker bo ta prireditev obenem priprava za državno prvenstvo na dirkališču, ki bo takoj naslednjo nedeljo, t. j. 5. septembra. Celoten spored, ki je zelo obširen in obsega tndi nove točke, bo objavljen v kratkem. Motoklub Ilirija. Seja upravnega odbora in športne komisije bo jutri, v petek ob pol 21. v lovski sobi pri »SJamiču«. Udeležba obvezna! Odbor. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. (Službeno). Seja kazenskega odbora bo jutri v- petek ob 20. v tajništvu. Istotam ob 20.3Q seja tehn. in upravnega odbora. (Tajništvo Zveze je v novem poslopju hotela Metropol. IV. nadstropje, soba 224.) Tajnik I, Hermes - motósekclja. Sestanek Članstva drevi ob 20. v restavraciji Kmetič. Prijave za izlet in dirko v Maribor pri tajniku, Aleksandrova cesta 5. Cena vožnje Din 50.— za osebo. Odhod v soboto popoldni, ogli"d Mariborskega tedna.. Povratek v nedeljo zvečer. Tajnik. SK Mars. Drevi ob 20.30 sestanek vseh igračev na običajnem mestu. Točna in obvezna udeležba. ČAS JE ŽE Prijazen star gospod stopi v sprejemni' co znanega zdra\*nika. »Gospod doktor, pred dvema letoma ste zdravili moj reimiatizem in mi strogo ukazali, naj se varujem vsake vlage.« »Res je. Spominjam se vas. In kaj je zdaj?« »Hm, menda bi bilo potrebno, da bi se že smel enkrat okopati...« IZ INDIJE KO ROM A NDIJE »Gospod plačilni, prinesite denar, plačali bi radi., m »JUTRO« St. T7J IO Četrtek. 29. VII. 1937.; MALI OGLASI Letovišča Besed» 1 ran, davek S Ola, h Giro «il dajanje nael«va S Din. NajmanjSi saesek 17 Din. V Splitu nudim letoviščarjem lepe sobe t oskrbo ln takso za osebo 45 Din, S minuti od kopališča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Split«. ieeea-38 -Sla.i bo dobi Besed» t Din, davek 8 Din, ta šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tnese* 17 Din. 2 trg. sotrudnika 84 do 30 Mt, neomenjena, perfektna v galanterijski in modni stroki, edea »d obeh z veseljem z» potovanje sprejmem za takoj. Ponudbe, reference, sliko in zahtevke na J. Peteline, Ljubljana. 18350-1 Tapetniškega pomočnika sprejmem. I. Cerne, Ljubljana, poštni predal 250. 18848-1 Zanesljivo prodajalko e kavcijo, sprejmem takoj v trgovino. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »fit. 34.800«. 18949-1 Ločenko s primerno kavcijo iščem za gospodinjo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 38947-1 3 slikarske in plesk. pomočnike «prejme takoj Novak Ignac, Žavodna 62, p. Celje. 189444 Prodajalko sprejmem za kruh in mlečne izdelke. Znati mora tudi kuhati. Plača dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in točna«. 189SM Služkinjo iščem na. vsa hiSna dela.. Biti mora pridna in poštena. Marije Rolc, Bled 48. 18013-1 Ketlarico s prakso v pletilni tovarni, išče zagrebška tvrdka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagreb«. 180164 Službe išče. Vsaka Beseda 60 par. torek 3 Din. za 5ir« «Ji dajanj» naslova 5 Din; naj-manjši znesek 12 Din. Krepak fant priden in zanesljiv, želi kakršnekoli zaposlitve (z lastnim kolesom). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izobražen«. 18058-2 22 let star fant se želi izučiti pleskarske ali tesarske obrti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16057-2 Šofer zanesljiv vozač, pošten, —. išče službo. Položi nekaj kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grem za malo plačo«. 08911-2 Mlada postrežnica vajena vseh hišnih del išče zaposlenje. Sprejme tudi ribanje in pranje. Usnjarska ul. 1 ali Sv. Petra 68. 18918-2 Va\enci(Ue) Beseda 1 Din. aavek 3 Din. za Šifro aH dajanje oanlova C Din. Najmanjši znesek 17 Din. Učenca iz poštene hiše, sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p'Kl Šifro »Ugledna trgovina«. 1891S-44 Prodam Beeed» 1 Din, davek 8 Din. za Šifro ali lajanje naalov» S Din. Najmanjši metek 17 Din. Ugodna prilika za nakup umetnostnih slik pri tvrékii Ivan Methian, Ljubljana, Tyrševa 12 na dvorišču, kjer je velika odprodaja starih in novih umetnin. — Interesentom ogled mogoč od 9. do 13. ure od petka 30. VIL do ponedeljka 2. VIEL 38942-6 Hranilno vlogo Ljubljanske kreditne banke v Mariboru do Din 350.000 kupim. Ponudbe n» podružnico Jutra Maribor pod »Takojšnja gotovina«. " 1895046 Lokali< Dva lokala pripravna za trgovino, vt-notoč, slaščičarno itd. ev. za obrt, oddam v najem v Laškem. Ponudb« na Jos. O solin, Laško. 18928-19 Naslove tnalih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 dim Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. DKW avto kabriolet, proda Der-ganc, Kamnik. 18763-10 t&ZSOi Žensko kolo skoraj novo, prodam po ugodni ceni. Marija Plesec, Plorjanska 19. 189(10-11(1 fKupim Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din, Najmanjši znesek 17 Din. Voziček za ponija, zelo lahek, kupi Uprava graščine Ruda p. Loka pri Zidanem mostu. -7 ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab CERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 1. 12-88 Beseda 1 Din. davek 8 Din, za šifro aJ! dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne papirje 9 o o v £ i m aaflculantneje po najvišji ceni tako) v gotovini A. Planinšek Ljubljana, Betbovnova ni. 14. Telefon 35-10 59-16 Bančno kom. zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova ul. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. G. Tli. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 64 Podoba je pa, da vendar ne pojde tako gladko. Zakaj kmalu se izkaže, da ima Hinko pod snegom skrit izhod. V našo neznansko grozo se namreč bela odeja tik zraven nas nenadoma vzdigne in izpod nje pogleda Hinkova zoprna glava. Krojaški salon dobro vpeljan, prodam radi odpotovanja s celokupnim inventarjem m » imenom firme na prometnem kraju v Mariboru. Ponudbs pod »Dobro vpeljan« na podružnico Jutra Maribor. 18946-19 Trgovski lokal oddam v «entra Kranja Postanem tudi družabnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik'. 18925-19 Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanj» naslovi 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov posestev, gozdov, trgovskih In stano vanjskih hiš ter vil ima naprodaj gradben, strokov Li Izobražen posredovale« Kunaver Ludvik, Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščeeni graditelj ln sodni cenitelj za nasvete, brezplačno na razpolago 69-20 Hišo z elektriko »n vodovodom, sadni vrt, zelo poceni prodam na Gorenjskem. Posebno pripravna za obrtnike in upokojence. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18734-20 Novozidano vilo enonadstropno, prodam za 95.000 Din. Vpraša se v gostilni Zob er, Tržaška c. 3, Maribor. 18048-30 Stanovanje Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje na«lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na stanovanje s vso oskrbo /sprejmem mlajšega gospod». Poceni. Sv. Petra nasip 89. 1898048 Sobo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18907-38 Solnčno sobo opremljeno, parketirano, — poseben vhod, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18906-88 Sobe išče Beseda 1 Din davek 8 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Solnčno svetlo sobo z vso oskrbo in uporabo klavirja, Išče konserva-toristka - eolopevka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 189Q1 -23a Opremljeno sobo event. s kabinetom ln souporabo kuhinje — Iščem za dve boljši ose bi. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Izven centra«. 18667-28a Beseda 1 Din. davek 8 Din. u šifro ali dajanje naslov» S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izgubila se je mlada modra papiga, katera sliši na '.me »Markee«. Najditelj naj jo blagovoli oddati proti nagrad; na naslov — Verčič Privoz 5 (Prule). 1894J-27 Izgubljeno Izgubila se je velika zelena rožasta ruta 27/7 na Poljanskem nasipu. Vrne naj se proti nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18004-28 rJii_ Vsaka bes«Jutrac. ^ ,Mh/a- , , . , * ' ljujem, da je iz kulantno- s kopalnico, noselsko sobo sti to 0pravi?bo objavila brezplačno. Rado Miglič, NE ZAPRAVLJAJ CASA, NE MUCI SE, NE MAH, VZEMI način naglega britja! t. Velik prihranek na času (zadostuje priprosto mazanje s Rasiblocom, a po pol minuti se že s lahkoto obrijete. — 2. Britje z Rasiblocom je higi-jenično in antiseptično in kot tako priporočano od kemikov in strokovnjakov. 3. Pri britju % Rasiblocom ni potrebna naknadna masaža s kolonjsko vodo, galunom ali sličnim. Dobi se v vsaki trgovini te stroke. Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega^ zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika Okusna in lahko prebavljiva NESTLE MOKA je zelo primerna hrana za deco za časa poletne vročine Z nobenim dragim reklamnim sredstvom □e morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettlsočem Mtateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša Investicija, ki prinese korist trgovcu ln kupcu. mmi ui umi wtu i tttf hitmim mni i»mmitmim m h »i 11 r ! t ti h i Reklamni strokovnjak izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela. Moje sodelovanje - Vaš uspeh Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Propaganda« in pritiklinami, L nadstropje, Bežigrad št. 3 — oddam za 1. september. — Ogled vsakodnevno od 10. —12. io 16.—19. ure. Pojasnila v pritličju. 18934-21 Štirisobno stanovanje z vsem' pritiklinami, razen kopalnice, oddam. Gosposka ulica št. 7. 18938-31 Trisobno stanovanje novo renovirano, s kopalnico, predsobo in pritiklinami, oddam na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 23 poleg banovine. 18930-21 profesor. 18931-31 Llnolej prodaja in polaga po reklamnih Cenah SEVER, Marijin trg 2 ■annnn INSERIRAJ V „JUTRU"! Stanovanja Beseda t Din, davek 8 Din. za šifro »H dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje skromno, iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vseučiliška knjižnica«. 189515-aia 232223 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo oddam eni ali dvema osebama. Naslov, v vseh poslovalnicah Jutra. 18940-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno in čisto, oddam 1 ali 2 osebama z vso oskrbo. — Stari trg SSVIJI., levo. 18939-23 Sobo opremljeno, oddam z vso oskrbo dvema osebama. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18938-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, elektr. in parketom oz. dve vezani oddam takoj. Mestni trg 17 II. nad. vjata 8. 18966-20 Lepo solnčno sobo oddam takoj. Jean, Kopališka ulica 20/U. 18982-33 (vedno svež) Samo 10 minut kuhanja. Tudi za diabetike brez ali z malo sladkorja. D. Pechmajou & Cie, Zemun 51T3 Praktikantinjo absolventko trgovske šole SPREJME industrijsko podjetje na deželi. — Pogoj: popolno obvladanje slovenskega, nemškega in srbskohrvatskega jezika v govoru in pisavi. — Ponudbe na ALOMA COMPANY d. z o. z. Ljubljana pod »Industrija«. PRVOVRSTNI FOTOAPARATI na mesečno odplačilo Zahtevajte brezplačne prospekte št 20 JUGOAGENCIJA Zagreb, Ilica 43/L ZAHVALA Za vse izraze globokega sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega nepozabnega gospoda MARTINA PUSTA-ŠPANC izrekamo avojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini in č. gospodu duh. svet. za lep poslovilni govor, gasilskim četam za častno spremstvo, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev in končno vsem, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku. TRBOVLJE, 27. julija 1937. Žalujoča rodbina PUSTOVA V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da naju je dne 28. t. m. za vedno zapustila naša nadvse ljubljena, dobra in skrbna mamica, sestra, teta, gospa ŽAGAR MARIJA v 56. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 30. julija 1937 ob pol 6. uri popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. Julija 1937. Žalujoči ostali i KARLO, sin; ROZALLJA, hčerka, ter ostalo sorodstvo. i V globoki žalosti naznanjamo, da nas Je po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila naša nadvse ljubljena, dobra mamica, sestra, teta, gospa MIRA KOSER vdova po poštnem uradniku previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v petek 30. Julija 1937. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. Julija 1937. žalujoči ostali: MIRA, por. STRES, hčerka; BORIS STRES, učitelj, zet ter ostalo sorodstvo. Tužnih src Javljamo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, da je naša ljubljena mamica, oziroma stara mama, sestra, teta, tašča, gospa KATARINA KMETIČ POSESTNICA dne 28. julija 1937. ob pol 11. uri dopoldne v 75. letu starosti po mukepolni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v Bogu dotrpela. Pogreb nepozabljene bo v petek, dne 30. julija 1937. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Mengeš. TRZIN, 28. julija 1937. FRANC, MATIJA, ANDREJ, ALOJZIJ, MIHAEL — sinovi; IVANA por. JERŠIN, BARBARA por. SRŠEN, TEREZIJA, ROZA, MICI — hčere; ALOJZIJ SRŠEN — zet; MICI REBOLJ por. KMETIC, ANICA CERNIVC por. KMETIC, ANGELA COTMAN por. KMETIC — sinahe. — Vnuki ln vnukinje in vse ostalo sorodstvo. JnserSrajte v >&utru