li iPipilMIll!. • i - » Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah Ithai a vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place CWcugo, ni. The largest Slav- largest i Week enian weekly in the United State« of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1SS1 IV. 22nd Place Chicago. DL r Entered M Second-Class Matter January 18, 1915, at the I'ost Offiee at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. ----—— "T ----- No. 43. Štev. 43. Chicago, 111., 1. novejnbra (November) Leto IL Volume II. Lokalne vesti. — Minuli teden se je ustanovilo na 845 So. Wabash Ave. Držav----no posredovalnico za žensko delo. Člani društva sv. Štefana št. 1 Ondi preskrbi vodstvo tega ura-K. S. K .J. se opetovano opozar-lda ženskam, osobito dekletom ja jo, da se vrši prihodnja mesec- brezplačno in radevolje službe na seja v sobolo, dne 4. novembra i vsake vrste. Sluibe se bode dajalo V navadnih prostorih. O Dreinem- tudi deklicam izpod 16 let starim, bi časa mesečnih sej se je na tem — Dne 28. m. m. je počila v mestu že park rat poročalo. Ob;Chieagu zopet ena privatna ban-sobotah zvečer ima sleherni član ka. To pot je zadela usoda New dovolj časa, da pride na sejo; to:City Savings Hank na 4601 So. naj velja osobito za one, ki stanu ! Ashland Ave. Ravnatelji te banke jejo v bližini društvene, dvorane.|so bili: Stanley Mareinkiewiez, V nedeljo popoldne ste potem prosti, da greste lahko kamor se Vam z ljub i. A. J. Bierzinski in George L. lTkso. Poljaki, Čehi in Italijani bodo vsled tega izgubili okrog Jednota!*70,000 pri svo.iih vlogah. RUMUNSKO BOJNO POZORIŠCE. ker una sedaj naša ___ oblastveno pravico za poslovanje m______g» pri otroške,,, oddelku, zatorej bi; AlllCriSKC VCSll. bilo želeti, da l>i vsak oče, ki sej _ it i uta svojih otrok zavarovanih . , A,. pri domačen, društvu, ozir. K. S. Josip Jazbec v Clevelandu, Ohio, K. Jed...,ti. na prihodnji seji iste obsojen v dosmrtno ječo. dal vpisati. Društvo sv. Štefana Pretresljiva tragedija, ki sc je hi moralo imeti najmanj 200 odigrjda avgusta meseca v Clcve-otrok zavarovanih pri K. S. K. J. landn. O. v sredini slovenske na-in ne samo okoli 40. Ne poslušajte selbine, ko je Josip Jazbec ustrelil onih "dobrih" naših sobratov, ki mladenko Anico Žlindra, je našla Vam pridigi, je jo, da so boljše svoj žalostni konec v torek, dne judovske zavarovalne družbe kot 24. oktobra na Common Pleas so-pa naša domača podp. organiza- dniji. cija. O takih ljudeh si ne moremo Sodim bi se imela vršiti pred drugače misliti, da so podkupi je- sodnikom Oeo. Powell, kjer so bi-j ni od trotovih tujih zavaroval, 'i zbrani porotniki, da sodijo sil-družb in da se drže gesla: Svoji k "i zločin. ^ • dr,liri,,i! ! Toda nobene sodnijske obrav- ,, • , i-. i. »., t ,„> nave ni bilo -potrebno. Josip Ja-Prihodnn torek, dne t. no- . r . i : , .... ..i; ,„..,<1 i zbec se ie priznal popolnoma kri- ve,nbra se vrsi.pi glavne ali pred- . 1 r i -i i-4 n i.;„, Uu 1 vega svojega zločina. Ud velike sedniske volitve. Dolžnost vsake- ® , i i- i o ; i 4., .i..,, porote jc bi pred enim mesecem g;» volilca. al, vol,Ike je, da ta uan »' J 1 . i - ..; i. .i.,k i obtožen umora prvo vrste in ta i z v rs i svojo državljansko tloU- . , . . * . ' , .. ,./ -i itožba bi se ime a vršiti v torek na nost. \ olite |K) svojem najboljšem■ prepričanju onega moža. ali one može, katere mislite, da so najbolj sposobni za kak urad. Volilni prostori bodo odprti od 6. tire zjutraj do 4. ure popoldne. Voliti sinejo samo oni. ki so se dali dne 7. in! 17. okt. t. I. registrirati. Kdor se zanima za izid volitev j dne 7. t. m. naj gre v dvorano Lewis I ust it nt «* na \Y. Madison St. in So. Kobey Si. Vstopnina je| za vsakega prosta. Ondi se bode naznanjalo brzojavna poročila o izidu splošnih volitev. Ta dvorana je za naš<> rojake najbolj pri- kriminalnem sodišču.- Josip Jazbec je skesano priznal svoj zločin, ni se predal v roke pravice brez obravnave. Porotniki so bili odpuščeni. — Sodnik je nato »ki z bee a obsodil na dosmrtno ječo, kar je bila edina kazen, katero je mogel Jazbec dobiti radi svojega dela. Ce bi se obravnava vršila, bi mogoče dobil električni stol, ker pa je vse priznal. je ušel smrti. Na ve se zagotovo, ali bo moral prestati celo kazen ali pride po dolgih letih zapora pomiloščenjc. Po "C. A." kladna in najbližja. Krog !>. i„ io. ure zvečer, ko sej K predsedniškim volitvam. bo zc /vedelo površni izid pred-| Voditelji demokratske stranke sedniških volitev, se bode dajalo I so trdno prepričani, da bode do-s strehe poslopja Insurance Ex-j sedanji predsednik Wilson zopet change visoko v zraku znamenje!izvoljen prihodnjim predsedui-/ električno linijo, ali žarometom.)kom letos, dne 7. novembra. A ko bode izvoljen republikanec Po njih zatrdilu ima že sedaj Hughes predsednikom, se bo to zagotovljenih 170 elektoralnili naznanjalo v navadnem koloba-jglasov v 15 raznih državah; njeni; ako bo pa zopet izvoljen dose- mu naklonjenih in še negotovih dan ji predsednik Wilson, bo zna- glasov v 8 drugih državah šteje-čil izvolitev takozvani "cik cak" jo na 4K tako, da bo imel Wilson krog, ali kolobar. To električno j 2o0 glasov skupaj, njegov na-ziiamenje bo videti nad 30 milj v sprotnik Hughes pa 233. Za pra-daljavo v okolici mesta. vilno izvolitev sc zahteva večin- nedeljo popoldne se sko število 266 glasov, ker je vseh Skladi za volilno agitacijo. — Minulo nedeljo je mudil v našem mestu predsednik American Federation of Labor, Mr. Samuel (Jompers. Predsednik velike delavske organi-za e i je je na shodu v Powers gle-Nko število dišču številni množici priporočal, da naj podpira volitev predsednika Wilsona, ker je delavcem baje zelo (?). naklonjen in ker je velik sovražnik vojne. — Nove deset ice ali "dimes" so prišle v Chicago včeraj v promet. Došle so iz velike državne penezokovalniee v San Franciseu. "Kvodri" in poldolarji pa še niso elektoralnili glasov 531. Je pa se v drugih 0 državah pričakovati od 80 dvomljivih glasov še 16, da bo dobil Wilson potrebno večin- Rcpublikanci so tudi mišljenja, da bo njih predsedniški kandidat Hughes zmagal in sicer z 308 glasovi, ali 42 glasovi več. kakor je potrebno. Ti sodijo, da bo dobil Hughes v državi Maine 6 elektoralnili glasov, v N. H. 4, Vt. 4, Mass. 12, R. T. 5, Conn. 7, N. Y. jong Branch. Dne 7. novembra, j General Carranza zopet kandidira na volilni dan sc bo mudil v Prin- -Mexico City, Mehika, 31. okt. etonu in tu v Long Branehu. Sedanji "de facto" predsednik kjer bo dobival vsa poročila o vo- mr hišk«* republike je naznanil it vi. Dva, ali tri dni po volitvah Movj liberalni stranki konstitueio-se namerava preds. Wilson zopet ,,alistov, da bo zopet kandidiral podati v Washington, T). C. za mehiš. presdenika. Napram tej stranki se je Carranza izrazil, New York. N. Y., 30. okt. -bode ^j1 meh'f "f' ... . . . . .... VI na vsej- erti, ako ga ljudstvo Skupni prispevki z.a republikan- .. 111 ... . ... . . v •, i ponovno izvoli predsednikom, sko volilno kampanjo znašaj6 do-,' sedaj $1,667.757.29; volilni sklad j gamoumor ravnatelja kaznilnice. demokratske stranke je pa f 31 okt<_ gel svoto $1 006.283. Republikan-, |{avnate|i tl|k držaVTljC kaznilnice •i so potrosil, dosedaj ze $1,578.-' s Swanson se jo daucs ustTe1il : * v ,{l lmm,en' demokrat. pKjv svojj pisarni, kcP jc bil žc dlje približno en milijon dolarjev. V j-asa bolehen. imeniku rcpubl. kampanjskega; sklada se nahaja do danes 22,226j Visoka starost, imen darovalcev, v demokratskem ^ . T11 , , Quincy, 111., dO. okt. 45, N. J.14, Pa. 38, Del. 3, Wr. Ya S, Ind. 15. 111. 29. Mich. 15, Wis. 13. Minn. 12, la. 13, N. D. 5, S. D. so III pripravljanj /a cirkulacijo. Nove j ^ Kan.. 1() WyQ I(ja 4 utah desetice imajo na eni strani gla- ^ y \icx 3f Wash. 7, Oreg. 5 in vo Svobode, na drugi strani so Pajc'aj 13 j^ain0 7 dni in videli označene oljčne vejice z napi-i|K)mo kdo jc pravilno računal. "E Pluribus Unum". ] ' ^ . Wilsonovi načrti v zadnjem kampanjskem tednu. Long Branch, N. J., 30. okt Predsednik Wilson namerava u porabiti zadnji kampanjski teden tukaj na iztoku. Dne 1. nov. bode držal govor v Buffalu,.N. Y. in v četrtek v New Yorku, v soboto bo pa držal svoj govor volilcem iz New Jersey a, Nemčija, 28. okt. — Po nazaj pomakniti za kakil, 40 milj: kratj.j debati se je danes v pru 11a nekaterih točkah celo za b0 ;skem parlamentu odobrilo pred milj. log za novo vojno posojilo v zne- Glnsoin nemškega vojnega u-.Kkii 12 milijard mark. Zoper to s adnega poročila je dospela se- j posojilo so glasovali samo socia-daj Mackeusenova armada že važ-1l|sti. Smrt znanega nemškega avijatika. Berlin, Nemčija, 29. oktobra. - Najbolj znani in drzni nemški avi jatik, kapitan Boelke, se je včeraj na zapadnem bojišču do smrti ponesrečil, ker je padel njegov aero-p|an na tla. Kapitan Boelke je v svojem službovanju izstrelil vsega skupaj 40 sovražnih aeropla-liov, za kar je prejel od nemškega cesarja najvišja vojna odlikovanja. "Dcutschland' in "Bremen" potopljena. Ženeva, Švica, 30. oktobra. — Tukajšni listi poročajo, da sta bili znani nemški submarinki "Deut-schland" 111 "Bremen" potopljeni na visokem morju. "Bretnen" sploh ni še do danes dospela v Ameriko in se tudi še ni vrnila nazaj. "Deutschland" jc plula v drugič preko oceana pod imenom "Weser" o nji do danes še ni duha ne sluha, vsled tega se da sklepati, da sta bili obe označeni submarinki' potopljeni na visokem morju. 110 rumunsko trdnjavo Hirsovo, oddaljeno 41» milj i,a severni strani Črne vode. (1 zmagali centralnih zaveznikov se zatrjuje celo v Petrogra-/e!du, ker se ondi uradno poroča, da se .k' morala ententna armada med Hirsovo in Casapkeni v Dobrudži daleč nazaj pomakniti se glasi sledeče: Na iztočni sedmograški fronti so bili pod vodstvom našega feldmaršala von Mackensena vsi sovražni napadi uspešno odbiti, tudi južno od Predeala v smeri proti Camplungu je naša armada potisnila sovražnika nazaj. M % < HM ■ ■ Is urada društva Marija Čist. Spočetja št. 80 K. S. K. J. South Chicago, HI. Teui potom se naznanja članstvu našega društva, da priredimo v nedeljo dne 5. novembra t. 1. v Medoshevi dvorani na Ewiug Ave. in 95. cesti veliko jesensko veselico in veseloigro v 3. dejanjih pod naslovom: Prisiljen stan je zaničevan." Torej cenj. sosestre zapomnite si, da čisti dobiček je namenjen naši blagajni, ki se vsled številnih bolezni naših članic vidoma prazni. Želeti bi bilo da se te veselice vsaka udeleži, kajti $1. mora vsaka .članica plačati ki pride na to veselico, ali nc. Bolje je torej, da pridete vse, da se razveselimo pri kozaren sladkega mošta. Ob enem tudi uljudno vabim vsa cenj. sosedna društva, da nas ta dan posetijo kar Vam o priliki drage volje vrnemo. Torej cenj. sestre: Na veselo svidenje v nedeljo, dne 5. novembra v Medoshevi dvorani! S pozdravom do vsuli cenj. članic Mrs. A. Gorenc I.s tajnica. ZAHVALA. , O priliki srebrnega jubileja cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111. dne 22. oktobra t. 1. izrekam tem potom lepo zahvalo ondotnemu trgovcu Mr. Jontezu, ki je nam z večjo družbo LaSallečanov razkazoval Jolief in nas vozil s svojim lepim avtomobilom . Ob enem žahvala tudi cenj. društvu sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. iz Chicaga, ker mi je dovolilo to čast, da sem kot nedruštvenik, ampak le kot član Jednote priso stvoval špalirju ob prihodu mi!, g. nadškofa iz Chicaga v Joliet, tako tudi špalirju pred vhodom v j slovensko cerkev. Prisrčna hvala!1 M. Pogorele. I manic in Mrs. Koeni*) na gosli, na glasovirju je i«Tala Mrs. Muha, organistinja naše slovenske eerk- V *. H|MMmmiHH Sesti govornik g. Georfe Što-nich se je zahvaljeval vsem domačin in tujim gostom, ki S9 le kaj pripomogli k tako lepo uspeli odseka današnji slavnosti. Pevovodja pevskega "Lire" je Mr Jakpb Muha, ki sej Se(lmi ^ je tudi dosti trudil »Jo,^a*j nik K S. K. J. sobr. Pavel Schnel ZAHVALA. Podpisani se tem potom iskreno zahvaljujem cenj. družini gosp. j Ignac Česnika in Anton Šajna v Willardu, Wis. za vso gostoljubnost, katero ste mi izkazali minuli teden povodom mojega kratkega obiska v Vaši prijazni in cvetoči slovenski farmarski naselbini. — Hvala Vam tudi za ves trud, ki ste ga imeli z mojim starejšim sinko-tom, ko je bival skoro 4 mesece pri NAZNANILO. Vas na počitnicah. Knočno po- S tcni se prosi članice društva zdravi jam še vse ostal«; znane 11a-sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J. še marljive slovenske farmarje iz Rock Springs, Wyo., da se udelc-1Willarda, AVis. ter jim kličem: pevci in^pevke tako častno rešili svojo nalogo. Vsa čast mu! Ker je društvo "Lira" edino tamburaško in pevsko društvo v Chicago, bi bilo želeti, da nam priredi v kratkem zopet tako zanimivo veselico ali koncert; uverjeno naj bo, da bode želo zopet obilno pohvale od strani občinstva, še z večjo udeležbo kakor pri svoji prvi prireditviPrijatelj dr. "Lira." Slavnostni banket v Jolietu, III V zadnji številki našega lista smo obljubili za danes priobčiti kratko poročilo o slavnostnem banketu, ki se je vršil dne 22. oktobra t. 1. v Sternovi dvorani povodom 251etnice obstanka slovenske fare sv. Jožefa v Jolietu. Tega banketa so se udeležili vsi slovenski čč. gospodje duhovniki, =S= ler. Čestital je celemu Jolietu povodom 251etuice obstanka slovenske fare; spominjal se je vstanov-nikov te fare, osobito pok. Rev. F. Sušteršiča zaeno tudi ustanov-nika naše K. S. K. J. Dalje je razlagal važen pomen katol. podp. organizacij in društev, ki so storila že dosti dobrega v Ameriki. Priporočal je končno, da dajmo lajiki zToko v roki delovati z našimi duhovniki, da premagamo naše sovražnike, osobito nasprotnike sv. vere. Kot osmi govornik je pozdravil navzoče v imenu La Sallske naselbine rojak John Jerič, to se je vršilo nekaj minut predno so se podali La Sallski gostje domov. Občinstvo jim je tem povodom navdušeno klicalo "Živeli!" Deveti govornik je bil Rev. A. Sojar iz Chicaga, ki je bil pred le- v ki so bili povabljeni ta dan v Jo-\\\ P™ Pomožni župnik v Joliet, izvzemši Rev. F. Ks. Bajca, kil 1»ctu- f1*«1 Je nam zasluge pok. je že popoldne odpotoval domov. ^ */• ^ustersiča, ustanovm-Med navzočimi gosti je bilo šte-!ka 111 tudl zash**e sedanje- Med premori je večkrat naato- aeroplan bodo znašali okrog pilo na odru domače pevsko dru- $12.000 brez strojne naprave, ali štvo "SoČa" pod vodatvom gosp. motorja. t Geo. Malovrha-ip društvo "Slo- Wilson pomilostil 6 karajencer. venija" iz La Salle pod vodstvom Washington, D. C., 30. okt. — gdč. Frančiške Juvaneic. Pelo se predsednik Wilson je danes poje v raznih zborih, moškem, meša- mji<)StU 6 kaznjencev iz raznih nem in v duetih številno najlep-j javnih zaporov, ki bi imeli pre-ših Gregorčičevih pesmi tako iz- Lafeti še več let v zaporu. Neka-bomo in tako fino, da takega pe- L^ jzmea teh so bili ponareje-tja še nismo slišali na kakem slo-1 vajcj denarja, drugi xo pa bili ob-venskem ameriškem odru. Ker se sojeJlj v večletno ječo vsled pošt-bode obhajalo letos dne 24. nov. pi.estopkor. že 30. letnico smrti nepozabnega - nam goriškega slavca Simon Grf- 0 vzrokih vojn gorčiča, sta označena pevska dru- _ št v a ta večer kakor nalašč proiz- {) v/j.oki)l vojn uam pt.ip0vedu-vajala večino Gregorčičevih pe-j.^ lovina iuarsikaj zanimive-smi, kar je vse hvale vredno. - Cherrherz la femme velja Oficijelni del banketa se je za- * ^ f wu ^ krasna ključil z molitvijo ob 11. uri zve- ^^ ^ ^^ sc je vnc,a trojanska vojna. Tudi vojna, ki je Končno naj še omenimo vrle slo-1 asiguralft poznejši procvit veka, venske Žene in gospodične iz JoOvirala iz ženskega vprašan-lieta, ki so gostom preskrbele tako -a y tem. slučaju sicer ni šlo za izborno postrežbo. Mize so se karjeuo ženo^ tcmveg za žene celega šibile okusnih potic, kolačev, sa- jnar(H]a __ llgrabljenje Sabink jc dja, pečenke, perutnine, pa tudi j povzročilo vojno med Rimljani in za žejna grla je bilo dovolj okrep- Sab;ncjt fcj jc utemeljila nadvla-Čevalne kapljice na razpolago. — |do Rima nad SOSednimi narodi. Gotovo bode ostal ta slavnostni (£onsko !Vprašanje jc povzročilo vilno Jolietčanov vseh stanov, zastopnikov društev in drugih. Posebno častno so se odzvali ta večer 11a banketu sosedni La Sallc-čani, ko so imeli v svoji sredini ga jolietskega župnika Rev. John Plevnika. ki je bil duša cele prireditve. Govoril je dalje o delavskem stanu, o slogi in edinosti med našim narodom in o gojitvi slovenskega jezika doma in v šoli. - - ]r. . ,r ,, B ^P P , , vrlo pevsko društvo "SlovenHa", žijo prihodnje mesečne seje dne j Da Vam Bog srečo m dobro leti-, P q 12. novembra v kar najbolj mogo- j no! Na veselo svidenje zopet dru- pevsUimi društvi v A-1 Deseti govornik je bil glavni če obilnem številu, ker imamo na j go leto, ee ^doeajtamo. TUtium se, da se je vdele- tajnik K. 8. K. J. sobr. Jos. Zalar. žilo tega- banketa okoli G00 oseb; Spominjal se je v prvi vrsti vsta dnevnem redu za rešiti neko zelo Ivan Zupan, važno zadevo. urednik Glasila K. S. K. Jednote. j S Nosesterskim pozdravom Chicago Apolonija Mrak, društ. tajnica, j --- __ VSTANOVNI KONCERT TAMB. Chisholm, Minn. Vnjeno uredništvo: • "(ilasila K. S. K. Jediiote''. Sporočati Vam imam, da smol IlT~ dne 28~ okt. 1916!jni torej da je bila dvorana ______do zadnjega kotička zasedena. Banket se je pričel nekaj minut pred 8. uro zvečer. Stoloravnatclj IN PEV. DRUŠTVA "URA." novnikov slovenske fare v Jolietu. Priporočal je naši mladini, da bi posnemala svoje stariše in prednike v tem oziru in ostala vedno banket vsakemu vdeležencu smrti v prijetnem spornimi! *— Ameriške vesti. j tudi prvo osvojevalno vojno francoskega kralja Ludovika XIV., ki je zahteval za svojo ženo Marija Terezijo na podlagi umetno skon-Istruirane "devolueijske pravice!' Požar uničil zgodovinsko poslopje takrat špansko Nizozemsko. Alexandria, Va., 28. okt. -Vee-j1* ^^ovine novejšega c,sa jo uničil 3 nadstropno -n.miva zgodba o povodu spa -Fairfax1 sko-aiuerwke vojne 1. Aape- raj je požar hišo na Havfield farmi v okraju, katero je dal sezidati 1 1772 preds. George Washington in je isto kasneje prodal svojemu jP" bratrancu Samuelu Washington. Sedanji lastnik hiše je bil James M. Duncan. Mrs. Sanger aretovana. New York, N. Y., 2fi. okt. pridigarica za omejitev tost med obema državama je bila že velika, ko jc eksplodirala. Kubi ameriška oklopnica Maine". Ameriška vlada je zahtevala od Španske satisfak^jo, češ, da je oklo|*iico potopila neka španska torpedovka, ter je napovedala vojno. Vojna se je končala kolonije jc pobasala Amerika. Pred par leti so dvignili po- Anton Golobič je najprvo v lepih narodna in katoliška. Tudi pok. Znana ^ ....................... besedah pozdravil domače in tuje j vstanovitelju K. S. K. J. Rev. Fr. porodov Mrs. Marg. E. Sanger J« i topljeno "Maine" iz globočinr in — " * " * čast in blag bila danes od zveznih detektivov mM|vomno dotrnaJ; da ui bilo ni- Af. . ... ,, • • troste in razložil ob kratkem po- S. Sušteršičn je dajal Minulo nedeljo popoldne je pri- _____ ,......... , .. > , 1_____. J . , 1 ♦ 1 i men slavnostnega dneva v Jolietu, spomin, končno se je se zahvalil aretovana na 40 Amboy Sti. \ v Cliisholm-u redilo Slovensko tambur. 111 pev- f ■ v ^ ' J villa liliyn Rrooklvna kier \ V.111SHU1111 », v« u m m 1 nato e naprosil domačega g. znp- kot predsednik pevskega društva Brownsville, onzu urooKiyna, kjci bedne rojake v sko društvo Lira v (lucagn v ]>lcvnika, da na- "Soča" v Jolietu. sosednemu pev- je imela skrivno kliniko za omeji- Narodni dvorani na 18. cesti ^ ^ ^ govor. skemu (lni^tvu ^Slovenija" iz La tev porodov. V tej hiši se je na- ,lik . Salle, 111. za njih prijazno sode- hajalo ob času aretacije Mrs. Sa 11- sc .Slovenci tudi zilraniili za naše stari domovini. In te najprve, tso se zdramila j prvi koncert, ali vstanovno vese-na.vi vrla slovenska dekleta, v ne- lico, ki jc nad vse dobro vspela. del jo dne 22. okt. ko so priredile Poroča se, da bo znašal čisti pre-1 Znano je .da je Rev. J gledal i »to 44 Pri gospodi", po i-1 bitek te prireditve okoli *200. —| izvrsten pridigar 111 izboren go Heviiik tovanje.in nastop pri današnji sla- vnosti. gri je bil ples, in tudi za želodec Svoto se bo vporabilo za plačilo' vornik, vsled tega smo slisali tu-j Temu so sledili se sledeči govor-jc bilo preskrbljeno z dobro ka- tamburic. di ta večer iz njegovih ust takojmki: Ivan Zupan, urednik glasi- vo, (sandwiches) z raznovrstne- Nikakor nismo pričakovali tako j lepe in krasne besede, da jo zel la K. S. K. Jednote, gosp. Blaz .ni sladšcicami. in pop-om. Tu- lepe prireditve še le pred tekaj ob sklepu govora burno in občnojCulig iz Lyonsa, la., Kev. Jakob kaj živimo namreč na indijanski meseci ustanovljenega tamburaš- pohvalo. Med drugim je rekd t erne, duhovni vodja h. h. K J. zemlji vsled česar so prepoveda-j kega in pevskega društva Lira. Na Rev. J. Plevnik, da ameriški Sla- iz Sheboygaua, Wis g Josip Si- vstanovnem koncertu se je pa po-! venci lahko vse naredimo, samo tar, Mi-s. Elizabeta Wardjan, mze- ger okrog 20 klientinj, ki IkkIo nastopile sedaj kot .glavne državne priče proti sovražnici porodov, Mrs. Sanger. Otroška paraliza. Washington, D. C., 31. old. dognali kdar torpedirana, temveč da s«* jc potopila vsled eksplozije na sa-men krovu. Nedolžnost Španske se je torej izkazala — lepih kolonij in uničenega brodovja pa ni dobila nazaj. Najoriginalnejši |>o-vod za vojno pa je bil gotovo naslednji: Nekega lepega jutra v aprilu leta 1827. se je razgovar-jal alžirski francoski konzul I)e-val z alžirskim be jeni ilusein pa- Državni zdravit v. urad je izdal ,lcki 30 let stari denarni ter- lic opojne pijače. kazalo, koliko zmore trdna volja in zanimanje za društvo; to se je Sviiala jc slovenska godba, u-delev.ba je bila ogromna. Veselica sc je vršila u Lovrenc lvovač-evi pokazalo v preciznih tamburaških dvorani. in pevskih točkah, katere smo ču- Omeniti moram da so igralke li minulo nedeljo popoldne 11a o-dobro pogodile svoje vloge. Med dru Narodne dvorane od naših občinstvom je bilo opaziti splošlioj "Lirašev" in "Lirašic". Obisk od zadovoljnost; le pogum in 11a sko- strani občinstva je bil zelo povo-rajšno svidenje! ljen, kajti vdeležilo se je tega Ena izmed navzočih, koncerta nekaj nad 400 oseb. danes uradno poročilo, da je bilo v Zedinjeuih državah letos od 1. julija do 25. septembra slučajev otroške paralize. 28.262 bil 10 let med Slovenci, da že 10 Op. uredništva: Pozabili ste o-j Pred začetkom sporeda je po- let ni slišal slovenske besede in | značiti, koliko je čistega prebitka zdravil navzoče goste v imenu dr mile slovenske pesmi; vsled toga te prireditve? "Lira" g. Pavel Schneller. Hva- je bil v tako številni slavnostni --lil je vstrajnost tamburašev in ! slovenski družbi skoraj do solz gi- Kansas City, Kans. pevcev, ki so dosegli v tako krat- njen. Zaeno jc hvalil in dajal časti Znano Vam je, že gotovo g. u-ikem času že toliko, da lahko čast- slovenskim katol. podp. društvom, rednik, da smo ustanovile tukaj-lno nastopijo pri vstanovnem kon- ki delujejo za blagor in čast slo-šne miroljubne žene novo podpor-1 certu, ker igrajo že 16. lepili ko- venskega naroda v Ameriki. Taka | no društvo, ki nosi lepo in pomen-j madov. Priporočal jc, da naj bi društva so glavne veje vsake slo-Ijivo ime "Marijinega Brezmadež-1 se slovensko občinstvo iz Chica- venske fare. Končno je priporočal| nega Spočetja"', ki se je pridruži-j ga kazalo hvaležnim s tem, da bi vsem ameriškim Slovencem krc-« lo h K. S. K. Jednoti. vedno slične prireditve tega dru- j post, možatost in delavnost, da bo| Naše društvo deluje prav lepojštva obiskovalo v obilnem števi- zaslovela Amerika še bolj po sve-mirno na podlagi sloge in sestrne \u; tamburaši in pevci morajo ved- tu vsled tega, ker smo mi prišli j ljubezni, zato pa upamo, da bode; 110 dosti časa in denarja žrtvova-1 semkaj. tudi dobro napredovalo, kajti čla- ti, ker hodijo k tedenskim vajam. Tretji govornik je bil g. Anton niee so same miroljubne žene, ki Govornik je pri tej priliki pred- Nemanich st. Spominjal sc je v to-se ne ozirajo na razne osebne na«-j stavil občinstvu zborovodjo.gosp. plih besedah ustanovnikov fare sprotuosti in domače prepire. Tu- Wcbla, ki je ves čas brezplačno sv. Jožefa v Jolietu osobito pa še podučeval tamburaše; ob enem j pok. Rev. Fr. S. Šušteršiča. V A- če imamo priložnost in priliki); to nil* John (jrahek ml., John Graje baš pokazala velikanska slo- hek, blagajnik K. S. K. J., Kev. venska cerkvena parada v Jolietu, Vene. Šolar, O. S. H. profesor v j ki presega 1 vse dosedanje slične; St. Bede College, Peru. 111., Ur. Novi aeroplani za Zed. države, parade prirejene kedaj v tem me->.M. Ivec, vrhovni zdravnik K. S. Washington, D. C., 31. okt. — stu. K. J., g. Josip Jerman iz So. 0- ,y vojnem departmentu se je da- Drugi govornik je bil Kev. Fr. mahe, Nebr., Kev. J0I111 Plaznik,ines izvedelo, da se izdeluje sedaj je napovedala vojno in čez nekaj Jager, iz St. Bonifacija, Minn,_ pomožni župnik iz Jolieta ip Rev. v 12 raznih tvornicah 4.~>0 novih mesecev je plačal sultan za, uda- Govornik ie povdarjal, da žc ni 1 Jos. Judnič, bivši župnik* iz Los j vojaških aeroplanov za Zed. drža- ree s pahljačo — celo alžirsko zc- Angeles, Cal. Ive. Povprečni stroški za vsak ml jo .... jat vi sultana do francoske vlade. Ilusein se jc tekom razgovora silno razburil in je pri tem — Lote ali nehote — zamahnil s rtv o jo pahljačo proti reprezentantu Francije, katerega se je res na ramenu dotaknil. Francija je bila v tem slučaju tako rahločutna, da 1 Ne igraj se z zdravjem! V. LEKARNAH d i uradnice društva se trudijo na vso moč, da bi v lepem složnem delovanju društvo napredovalo in kmalu privabilo 100 in še več članic. Zato sc pa vabite vse slovenske 'žene v Kansa.su, pa tudi žene hrvaške narodnosti, ki bi bile rade pri mirno delujočem podpornem društvu, da pristopite k našemu društvu. Več nas bo, bolj bomo napredovale, kar bo v čast Vam, pa tudi celi naselbini. Ne poslušajte hujskajočih besed od nasprotuikov društva, saj jc ja znano, da ima vsaka dobra stvar svoje nasprotnike . Prav lepe pozdrave vsem članicam našega društva, Vam pa, g. urednik, hvala za sprejem teh vrstic. A ko mi je Vaš list odprt, še pridem! Članica. ' ZAHVALA. S teui ?>e iskreno zahvaljujemo gosp.# Peter Rožiču za njegovo prijaznost, ker nas je v svojem lepo okrašenem avtomobilu brezplačno sam vozil povodom miuule velike slavnosti 251etnice naše župnije. . Za društvo sv. Kožnega venca E. Wardjan, tajnik. Joliet, lil., dne 25. oktobra 1916. mu je pripel 11a prsi zlato liro, katero mu je društvo iz spoštovanja in v zahvalo kupilo. Končno se je zahvalil še pevskemu društvu "Ljubljanica" iz Waukegana, in vsem onim, ki so kaj pripomogli pri tej prireditvi. meriki živi že 30 let, a ni videl še tako lepe cerkvene parade, kot je bila dne 22. okt. v Jolietu. Minulo nedeljo nazaj je bila v Jolietu tudi neka nemška parada, a ista še ni bila senca proti naši paradi. 1 Naj se pridejo torej Jolietčani k Jz posebne prijaznosti je prihi- nam učit in pokazali jim boino, telo na to veselico tudi znano pevsko društvo Ljubljanica" (16 mož) iz Waukegana, 111., ki jc izborno zapelo 11a odru več znanih slovenskih narodnih pesmi pod vodstvom g. Železnika, poleg tega smo videli v dvorani tudi več drugih gostov iz North Chicaga in Waukegana. Slov. Mlad. Samost. Podp. Društvo "Danica'* iz Chicaga je po koncertnem vsporedu vprizorilo tem povodom nad vse šaljivo eno-dejanko "Glumači"; tako se še nismo nikdar iz srca smejali pri kaki diletantski igri tu v Chica-gu, kakor minulo nedeljo. Saj so bili na odru tudi najboljši igralci dramatičnega odseka "Danice". Režiser je bil rojak Frank Mavlja. Iz prijaznosti je sodeloval pri tem koncertu tudi rojak g. Aha- kaj znajo "foreignerji." Kot četrti govornik je nastopil g. Filip Gorup, urednik "Ainer. 1 Slovenca". Med drugim se je spominjal ustanovitelja prvega slo- j venskega lista v Ameriki Rt. Rev. j Jo^F. Bu'ha in bivšega glavnega j urednika "A. S." pok.- Rev. Fr. Šušteršiča. Rt. Rev. Buhu jc pošiljal v imenu cele skupščine najsrčnejše pozdrave tjakaj v daljno Minnesoto. Zaeno je naznanil, da bode obhajal "A. S." prihodnji mesec 251etnico svojega obstanka. Svoj govor je zaključil z besedami, da se nam ni treba bati nasprotnikov in da hitimo naprej do — zmage. Peti govornik je bil rojak Peter; ajg Rogina, prvi ustanovnik fare sv. 55 Jožefa v Jolietu, ki je šel prvi k ,gg škofu v Chicago za ustanovitev S BITTIR-W1HE HORkiVlHO «*« »*• mSMI M ( CENA v. $1.*0 Zdravje je vee vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dobro, nikar no spravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskušaš razn^-rstne alkoholne grcnčice, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne celice. Kri je takorekoč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona so pretaka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuj« raznovrstne bacile. Radi toga se treba ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in storilo nezmožne krvne celice. Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati, čisto naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčuje živčni sistem in usposablja telo, da izvršuje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga jc imel pred zdravniško komisijo v Parizu. TRINERJEV AMERIŠKI gUggjg IZ GRENKEGA VINA. To sredstvo, s kojim sc nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki so priznano zdravniške vrednosti, in iz naravnega, (istega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje prebavo, okrepčuje organe, jim oživlja in dajo moč živcem. Pomaga pri ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOŠNI SLABOSTI hitro in sigurno. Odklonite kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denar! NaSc načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — iu naša cena ostane — naj so cene tvarin, posebno vina, šc tako dvigajo — vedno iste: fl.00. — PRI VSEH DBUGI8TIH. Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrsLnc nezaželeno gosta, posebno rovraatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejeti? Najboljši način je, da rabiš TRINERJEV OBLI2. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 00c, pri vaeh drugistih, po poŠti 3o in 60c. Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo za kašelj (TRINER '8 COUGH 8EDATIVE), cena 25 in 50c, po pošti 85 in 60c. Jos. Triner lidctovaltc pie in sicer je 'Spremljeval ženski te fare in je tudi prvi daroval v — duet "Na tujih tleh" (Mrs. Ne-1 ta'namen $50.— 1333-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS 0000534853534823482348234848535348535348485348235348532353234823484823534848304823482348534823532353 55555555555X9555555555555Y55555555555555555555555 4848484853234823234848532348485353234831485323484848234823535348535353234853235323484853534848 534848535323535353235323532348234848534853235323482353234823535323234823532331539053234848482348534823535353535323 FRIDERIK BARAGA, prvi slovenski apostolski misijonar in ikof med Indijanci ▼ Ameriki. S»bal Dr. LEON VONČINA. prof.,or bofo.lovja v Ljublj.nL t 1 i sesecosm r.i. 't - . r. ti (Nadaljevanje). V tem mesecu mi je bilo tudi vendar enkrat mogoče, spolniti željo Indijanom v Fondulaeu, ki močno hrepenijo videti duhovnika v svojem kraju, odkar jim je, kakor sem zadnjič sporoči}, neki pobožen kožuhar (redka prikazen med temi brezbožniki) pripovedoval o krščansko-katoliški veri in o duhovnikih. Brž, ko sem to zvedel, lotila se me je želja, iti tja; pa ves mesec avgust sem imel toliko opraviti s poučevanjem tistih, ki so se pripravljali na sv. krst, da nisetn mogel nikamor. Koj, ko sem prišel v ta srečni kraj, obhajalo me je silno veselje, ker sem vse tiste, ki so želeli misijonarja, v najlepšem redu zbrane našel v prostorni hiši pridnega kožuharja. Ko stopim v hišo, pokleknejo vsi in prosijo mašniko-vega blagoslova, ki sem jim ga tudi z ganjenim srcem podelil. Presreno sem hvalil Boga za veliko milost, ki jo je skazal tem ubogim poganom. Zahvaljeval sem se pa tudi dobremu možu, ki je s svoji m, poučevanjem prvi pripravljal pot k izpreobrnjenju teh divjakov. Ta mož, ki se kaj hvalevredno loči od navadnih kožuhar jev, je Francoz iz Kanade, Peter Kote po imenu. Kupčuje na menjo že čez 30 let z Jndijani tega kraja, in govori popolnoma dobro njihov jezik. Preteklo leto je po milostljivi naredbi previdnosti božje v roke dobil otavske molitvene bukve, ki sem jih leta 1832. dal v Detroitu natisniti. Na to je začel Indijance vabiti v svojo hišo in jim je prepeval razne pesmi iz teh bukev po primernih francoskih napevih. Indijanom je hilo to všeč, da so vsak večer prihajali v njegovo hišo in so ondi večkrat do polnoči, včasih tudi do zore ostali pri gorečem možu, ker so ž njim prepevali. Ko je Videl njihovo veliko gorečnost, ni mu bilo že dovolj, prepevati jim le duhovne pesmi, ampak učil jih je tudi krščanskega nauka iz ravno teh bukev, ter jim je molil tudi jutranjo in večerno molitev, kateri so se kmalu na pamet naučili. Ko sem prišel tja, našel sem mnogo njih za vero močno vnetih in za sv. krst prav dobro pripravljenih. Veliko jih je pa tudi trdovratnih, ki o veri nič nočejo slišati. Pa upam, da'se bo nekaj tudi teh s časoma izpreobrnilo. Nikjer se vsi naenkrat ne izpre-obmejo, kakor se tudi sploh nikjer vsi ne izpreobrnejo. Saj vidimo, da eelo takrat, ko je Jezus Kristus sam na zemlji misijonaril, se niso vsi izpreobrnili. V Fondulaeu sem 6. kimovca 21, 9. kim. pa 30 Lndijancev krstil, 16 takih pa, ki so za sveti krst že dovolj-po-učeni, ni bilo takrat doma, ko sem tam Bival, ker niso gotovo vedeli, kedaj pridem. Pa prišli bodo prej ko ne semkaj v Lapointe, da tukaj sv. krst prejmo. Bog bodi tisočkrat zahvaljen! Že 148 poganov je v času tega novega misijona v naročje sv. cerkve sprejetih. Bog daj, da bi vsi, ali vsaj del teh novoizpreobrnje-nih prišli v nebesa! Kolika tolažba bi bila to za me sodnji dan!" "Od dne 28. septembra do danes,"— piše Baraga dne 28. grudna 1835. 1. — "prejelo je zakrament sv. krsta 33 Indijancev, več-jidel odrastlih, in med temi naj-starša oseba v tem kraju in bržkone ob celem Gorenjem jezeru. Ta oseba je neki okoli 100 leti stara Indijanka. Sama sicer (kakor Indijanci sploh) ne ve povedati, koliko je stara, ve pa pripovedo vati o prigodkih, ki jih je doživela, po katerih neki star Kanadec, ki že čez 53 let živi na tem otoku in je o tistih prigodkih slišal go voriti, sodi, da mora ona že 100 let stara biti. Ta dobra starka je bila neizmerno vesela, ko je prejela sv. krst. Prav dobrotna stvar je in živi v svoji nedolžnosti, kakor majhen otrok. Smem upati, da bo v svoji krstni nedolžnosti umrla. Trije njenih pravnukov so bili ž njo vred krščeni, najmlajšega vnukov, ki je 40 let, krstil sem na božični dan. Taki krsti človeka ganejo in razveselijo. Veseli tudi misijonarja, ko krsti cele družine ob enem. Ob takih krstih pridejo v spomin prvi krščanski časi, v katerih so apostoli po spričevanju apostolskih dejanj (16, 33.) cele družine ob enem krstili. * Ko stojita oče na desni, mati pa s svojim dojenčkom v naročji na levi strani, o Veliko truda me je# stalo, pripravljati za sv. krst te, ki sem jih božični dan krstil, ker so v g0«du prežimo val i, kake 3 milje daleč od mojega stanovanja. Da bi jih bolje pripravil za sv. krst, hodil sem skozi en mesec vsak dan k njim, ko sem dal znamenje z zvončkom, prišli so vsi v prostorno kočo k nauku. Razun silnega mraza, kakoršnega smo ta mesec imeli, bila je najhujša tež«ava» ta, da sem jih moral po noči poučevati, videl sem namreč, da jih po dnevi ni doma, ker ,so za živež svoj ali ribe lovili ali pa zanke nastavljali, da bi ujeli vsakor&ne majhne živali. Navadno je nauk trajal dolgo, in taiko sem vselej, pozno prišel domov. Pa storil sem to vse z veseljem in trud mi je bil obilno plačan, 'ker božični dan sem krstil 22 poganov, med katerimi sta bila samo dva majhna o-troka, vsi drugi so sami znali odgovarjati na vprašanja pri delitvi sv. krsta. Bilo jih je 25 za sveti krst na ta dan odmenjenih, pa trije bodo krščeni še le novega leta dan. Imam torej že 184 krstov zapisanih v krstnih bukvah tega novega, pred 5 meseci ustanovljenega misijona. Bodi Bogu tisočera hvala za tako dober začetek tega misijona, kakoršnega se nikdar nisem nadejal. Če se zanaprej tudi noben Indijanec ieč ne izpreobrne, smel bi že zadovoljen biti, da sem sem-kaj prišel, ko bi le mogel tem že izpreobrnjenim in v veri dobro poučenim pripomoči k večnemu zveličanju. Pa ni podoba, da se število izpreobrnjenih ne bo množilo, marveč upam, da mi bo dobri Pastir obojno podelil, namreč milost, število izpreobrnjenih obilnejše pomnožiti, in milost, novo- nobttiega godbenega orodja, zato bijejo na vso moč na svoj- boben. Izpreobrnjeni Indijanci se zdaj sami sebi čudijo, kako da so mogli biti tako nespametni, da »o se pečali s takimi neumnostmi.'' Posebno zanimiv je zimski čas, ki ga je Baraga prvikrat preživel ob Gorenjem jezeru, zavoljo njegove mnogovrstne pism^nske delavnosti, (katere se je toil poprijel ne samo v prid svojih izpreo-brtijencev, ampak tudi v prid svojih slovenskih rojakov. Da bi se bolj ukoreninilo in obilnejši sa^ donasalo seme, katero je s pomoč« jo božje milosti tako lepo poganjalo povsod, kjerkoli ga je zasejati, spisal je po zimi leta 1835— 36. molitvene, pesemske in pouč-ljive bukve, zraven pa tudi posebne bukve: 4'Življenje g. Jezu-sa Kristusa" v narečju Indijanov oft) Gorenjem* jezeru, ki so se O-čipve imenovali, in katerih narečje se je precej zelo zlagalo z narečjem Otawa-Indijanov. Svojim rojakom v prid pa je ravno ta zimski čas, ki je trajal do meseca rožnika, izdelal dosti znano in mnogo cenjeno knjigo: "Premišljevanje štirih poslednjih reči" ter se je Ob enem lotil popisovanja zgodovine, šeg in navad se-verno-amerikanskih Indijancev, katero popisovanje, v nemškem jeziku v Ljubljani tiskano, je prišlo tudi v slovenski jezik prestavljeno na svetlo. N Ko je napočil spomladanski čas, nastopila je tudi za Baraga toliko zaželjena doba pravega misijonskega delovanja in popotovanja. Gnalo ga je najpred obiskovat svoje drage otroke v Fond du Lac, h kater i/m se je napotil 26. vel. travna in je ostal pri njfti 14 dni. Koliko dušnega veselja je užival pri teh svojih ljubih izpre-obrnjencih, pripoveduje sam v pismu z dne 17. rožnika, ko piše: "Našel sem pri ondotnih Indijancih vse v najboljšem redu. Čuditi se je, kalko je mogoče, da se ti u-bogi Indijanci talko zvesto in vneto drže sv. vere, ko nimajo nobenega misijonarja pri sCbi. Upam pa, da ga bodo še to poletje dobili, ker za Fondulac je odmenjen preč. g. Franc Pire, ki bi bil že preteklo jesen rad prišel semkaj, pa ni mogel nobene (Črtica iz cerkvene umetnosti.) Spisal Josip Somrek. (Nadaljevanje.) "Knez" ali "kralj" glasbe, Pa-lestrina, je Utemeljij z versko skladbo svoje slavno ime. On je pokazal pot, katere so mora glasba držati, da ostane to, kar je-ume* ThTITT'^ P°SiaV1' nost. s katero i« m J / I * dal B°« na Sina izpreobrnjene vedno po poti zve- ^priloŽT1<)Sti dobiti> torej je še ličanja voditi k n^besom. Zani miva in srečna okoliščina ob ustanovitvi tega misijona pa je ta, da je v teh 5 mesecih v tem misijonu umrla samo ena oseba, in zdaj gotovo neizmerno srečna pri Bogu v nebesih, ker ta mrlič je dveletni otrok, ki sem ga 2. velikega srpana krstil, in je 27. vel. srpana u-mrl. Ob Veliki vodi pa, kjer je bil moj misijon manjši, sem imel vsak mesec enega ali .dva mrliča. Kar pa zadeva jezik tukajšnjih Indijancev, moram opomniti, da se njihov jezik le malo loči od jezika Otavcev. Od začetka sem mislil, da je večji razloček med njima, ker tukajšnji Indijanci drugače zavijajo, in to jne je motilo. Razumejo me ti Indijanci prav dobro, in krščanski nau*k iz ust duhovnika kaj radi poslušajo. Celo otroci so željni poslušati krščanski nauk in iz glave se g a učiti, in ni jih treba k temu še le priganjati. Če me nič ne zadržuje, razlagam vsako jutro v svoji hiši nekoliko krščanskega naniza, in večkrat vidim otroke okoli moje hiše, ki čakajo, dokler z zvončkom znamenja ne dam, na to znamenje pa pritečejo, kakor pišče-ta, kedar jkh kofclja kliče. Zastran šeg in navad se tukajšnji Indijanci v tem ločijo odv O-tavcev, da tukajšnji so veliko bolj surovi in Neolikani, in da svoje malikovalske šege bolj po-gostoma opravljajo, kakor otav-ski Indijanci Opravljajo te šege zmerom po noči, razun plesov pri darovanju, ki jih po dnevi obhajajo. Po teh šegah namreč se v kaki koči vsedajo okoli ognja, in zdaj eden za drugim kako trapasto darilno pesem poje tako na glas, kolikor le more, in ob tem nabija tako močno na boben, da se sliši vsaj dve milji daleč. Po petju žlobodrajo nekaj s prav zo peni i m glasom tako hitro, da ne ene besedice ne morem razumeti. S tem precej časa potrati-jo po noči, in sicer tri noči zaporedoma, čez dan potem pa se snide jo pri svojem darovanju. V ta namen postavijo posebno lopo iz vej, katera ima 40 do 50 čevljev dolgosti in okoli 12 čevljev širo-ikosti. V tej lopi poskakujejo ves dan silno kričeč, kakor da bi bili oib pamet, in ker nimajo v navadi Krivem drevesu prezimil. Dobri Indijanci, ki so že zvedeli, da pride, pričakujejo ga prav željno; ni dvomiti ,da bo med njimi storil veliko dobrega. Kakor sem že pisal zadnjo jesen, je za Indijance v Fondulaeu posebna sreča, da imajo v svoji vasi pobožnega kožuharja iz Kanade, Petra Kote-a, ki jim prav velikokrat razlaga kršanski nauk, jih vsako nedeljo v svojo hišo sklicuje, jim pobožne pesmi v indijanskem jeziku prepeva in jih indijanskih molitev uči. Ko sem bil to pomlad prišel v Fondulac, našel sem zopet 14 Indijanov poučenih v krščanski veri, katere sem ta čas, ko sem pri njih bival, še bolj poučil ,potem pa po* sv. krstu sprejel v občestvo sv. cer-ikve Krisusove. Med njimi, je bil' tudi neki višji glavar s svojo družino. Tisti dan pred mojim odhodom pride višji glavar z več možmi k meni, ter me prosi, naj jih ne zapustim ampak, ampak naj ved-no pri hjih ostanem, a misijon pri sv. Jožefu lapointe prepustim drugemu (misijonarju. Odgovoril sem jim, da bi me pač ve-lelilo, pri njih živeti, pa da ne smem zapustiti izpreobrnjencev pri sv. Jožefu, ter po svoje ravnati in iti v kak drugi misijon, ker sem večkrat že oibljmbil, ž njimi živeti in umreti, ako bo le božja volja. Ob enem sem jim pa tudi obljubil, da si bom prizadeval na vso moč, da dobijo misijonarja, kateri bo pri njih stanoval. In to upanje, da bodo v svojem kraju imeli stalnega misijonarja, jih je prav močno razveselilo. Pokazali so mi mesto, 'kjer želijo imeti misijonarsko cerkev in šolo. Sklenil sera misijon v Fondulaeu (priporočiti priprošnji ih varstvu sv. Petra. Upam, da se (bo tam še veliko poganov izpreobrnilo h krščanski veri, kadar bode kak (misijonar pri njih stanoval. Izpreobrnjeni Indijanci in tudi kožuharji v tem kraju sploh trdijo, da bi se v kratkem izpreobrnilo obilno število poganov, a-ko bi se ondi mogel misijon za vselej ustanoviti. (Dalje prihodnjič.) nost, s katero je mogoče razveseljevati uho, ganiti srce in izražati naj blažja verska euvstva. On je vzgled vsem skladateljem kakor v vokalni tako tudi v instrumentalni glasbi dosedanjih časov. Ni treba še novih dokazov, da je katoliška vera res vsikdar pospeševala lepe umetnosti, da so pod njenim varstvom nastala naj veli-čast ne j »a dela umetniških veleli mov. Vedno so se in se bodo uresničevale v zgodovini človeštva besede, ki jih je zap^al modroslovec Leibnitz (1. 1646.—1716.): "Vseh reči in vseh umetnostij prvi sad, in takorekoč odbrani cvet, spada Bogu. In vsa poezija, ki je nekaka višja stopinja božje zgovornosti in nekak jezik angelski, se po nekdanjem mnenju, pa tudi po sedanjem opazovanju med umetniškimi nameni ne uporablja bolje, kakor da prepeva slavospeve in da kolikor mogoče oznanjuje hvalo božjo. Istotako se mora soditi o glasbi, ki je sestra (soror gemella) poezije. In v nobeni drugi reči niso stavbarji svoje umetnosti, ple-menitniki svojega veličastva pokazali bolje, kakor v skrbi za stavbo svetišč ali cerkva in drugih del, ki so določena za božjo čast in pobožne namene." Kako napačno, da ne rečem, nespametno, je početje onih, ki iščejo lepe umetnosti le tam, kjer ni ^krščanstva, le v takih proizvodih; ki poveličujejo poltnost in vzbujajo pogubijive strasti! Visoko se morajo ceniti posvetne umetnosti, katerim je naloga vzbujati in pospeševati onega duha, ki je bistveno potreben za obstanek, za napredek in vzorno in vzajemno družabno življenje. Koliko tolažbe, zabave, veselja in poštenega užitka donaša te vrste u-metnost človeštvu! A izgubiti ne sme naravnostne podlage, brez katere je vsak umetniški proizvod slab, in četudi formalno dovršen, v celoti vendar neestetičen . Mnogo višja pa kakor posvetna je krščansko-verska umetnost, Saj vnema in pripravlja človeka za večno življenje. Tega ni treba razkazovati. Sedaj se pa obrnimo okarju stije obrnjeno oko vseh vernikov Oltar, bodisi v tej ali v oni obli ki, bil je že od nekdaj glavni pro stor vsakega, tudi poganskega bo Iz kraja so bili napravljeni iz zemlje ali iz kamenja. Po Mojzesu so dobili že razne umetniške nasad-ke ali nastavke iz lesa ali iz kovine. Dasi so bili oltarji prvotno določeni le za darovanje, rabili so se pozneje tudi kot spomini ki kakega za vero vaineg^ dogodka. Tak oltar je postavil Mojzes v spomin, da je slavno premagal poganske Amalekite. Po postavi, katero ju, morala se je oltarska stavba ravnati po določenih pravilih. — Izraelci so imeli žgavne in kadilne oltarje. O poganskih oltarjih, katere so stavili ne le v gledališčih in svetiščih, ampak tudi v zasebnih hiša/h, ni tukaj potreba mnogo govoriti, ker se o njih po šolskih knjigah, zgodovinah starih narodov itd. piše večkrat, kakor o krščanskih. Le znamenit oltar, ki so ga Atenci imeli v svojem mestu, hočemo omeniti: posvečen je bil — "agnosto theo" neznanemu Bogu. Boga, ki ga Atenci še niso poznali, akotudi so ga proslavljali, razodelo nam je krščanstvo. Kakšni so bili oltarji v najstarejši dobi krščanske Cerkve? Mnogo nam pove značilno ime, s katerim so zaznamovali prvi kristijani to, kar dandanes imenujemo oltar. V jutrovih krajih so ga zvali "kraj daritve" "thijsiasterion" ali pa "mizo", "trapezarimski narodi pa "ara" ali "altare" (t. j. vzvišen kraj), od katere besede je tudi naša: "oltar". Pogostokrat se je imenoval po svetniku, kateremu je bil posvečen, ali pa mučeniku, čegar ostanke je imel n. pr. "miza sv. Ciprijana". Prvi oltar novega zakona je bila ona miza, na kateri je Izveličar ustanovil daritev nove in večne zaveze. In podobo štirivoglate mize so imeli tudi prvi krščanski oltarji. Bili so leseni in premakljivi. V Rimu se še dandanes nahaja tak oltar. V začetku je bil v prvotni papeževi stolnici, ki je bila pozneje posvečena sv. Pudeneijani. In na tem oltarju je, kakor se poroča, sv. Peter opravljal sv. daritev. Sedaj se vidi v lateranski cerkvi/ Četrti naslednik sv. Petra, Eva-rist (1. 100.—109.) je določil, naj se zanaprej stavijo in posvečujejo le kameniti oltarji. V katakombah se je napravljala v steno dol-bina, v" njo se je položilo truplo kakega mučense pokrila s kamenito plojTeo, ki fc služila kot "menzA" pjfi daritvi. Dolhinske stene, kakor tudi oboke nad oltarji nahajamo že s silkarijami o-kra.Šene. Pa še zanaprej so bili kristijani in njegovi umetnosti./ Kakor je primorani ohraniti lesene oltarje sveto Rešnje Telo glavna skrivnost-posebno zaradi pogostega prega-katoliške vere, tako je tudi oltar lijanja: semtertje so jih ohranili najimenitnejši, da, bistveni AMRRICA leoaed every Wedneeday. Owil by the Grand Carnieliaa ▼•akm Catholic Union of United Stat— of Aacriea. OFFICE: 1M1 Wast 22nd Place, Ckicaga, ID. __Phone: Canal 2487._ Subscription rate: Fes Members, per year........$0.04 Wv Nenmembers ............ $1.00 For Foreign Countries........ $1.10 >31 Vernih duš daa. Z nastopom meseca novembra obhajamo sleherno leto po staro-krajskem običaju spominski dan vseh mrtvih ali Vernih duš dan; ta sopraznik se bo obhajal po širnem katoliškem svetu jutri, to je v četrtek dne 2. novembra. Glavni ameriški praznik, posvečen spominu mrtvih smo obhajali letos že dne 30. maja na dan Ven-čanja grobov, navado praznova-vanja dneva Vseh vernih duš smo prinesli še iz starega kraja, saj ga praznuje sv. Cerkev po celem širnem svetu že sto in stoletja. V resnici moramo priznati, da se je starokrajski spominski dan vseh mrtvih ali Vernih duš določilo v najbolj primernem letnem času, sedaj v jeseni, ali nekaj te-nov pred nastopom zime. Meseca novembra nam kaže namreč že tudi mati narava svoje žalno lice, da z nami vred čuti in misli na dan, ko se spominjamo naših blagih pokojnikov. Le stopite sedaj venkaj iz mesta, in prepričajte se lahko na lastno oči, da se je iz-premenilo preje veselo življenje v naravi v mir in tihoto; vse, vse nam kaže in naznanja, da se z naravo vred izpreminja tudi naša življenska doba. Samo nekaj let nam klije doba pomladi, ali mladosti, samo nekaj časa uživamo poletje življenja dokler nam ne nastopi jesenska, ali predzadnja doba življenja, ki nam veli, da se pripravljamo na zimo našega življenja, v kateri bomo legli v hladen grob. Usoda je hotela, da se bomo spominjali jutrišnjega dneva že tretje leto s podvojeno žalostjo in britkimi spomini. V prvi vrsti gre spomin našim slovenskim vojnim žrtvam, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so padli na bojnem polju za tužno nam domovino. Kdo izmed nas za more prešteti nove grobove našincev, bodisi že na Slovenskem, — ali tamkaj na severnem in južnem bojišču? Žal, da si je izbrala vojna baš naše omilovanja vredne slovenske junake v tolikem številu za svoje žrtve! Leta in leta bodo potekla, predno bomo izvedeli, kje počivajo naši očetje, bratje, sorodniki in znanci, ki so padli v sedanji evropski vojni za domovino. Že stara prislovica nam veli, da je sladko umreti za domovino. Mi kot posinovljenci naše nove mogočne, svobodne in miroljubne domovine sploh ne moremo umeti pravega pomena gorinavedene prislovice, o sladkosti smrti za domovino, ker nam niti v sanjah ni mogoče predstavljati si, kaj je pravzaprav vojna. S tega stališča omilujemo le vsakega, ki je postal zadnja tri leta žrtev vojnega moloha. Smilijo se nain naši slovenski junaki, ker so prelili svojo kri le vsled zavožene politike v naši stari domovini, — ne v zaščito naše tužne Avstrije temuč v proslavo in čast njene tevtonske zaveznice. Citali smo že, da si venča ošabna Germanija svojo glavo z avstrijskimi lavorikami, ker pode avstrijske divizije sovražnike preko meje. — nemški armadi se poje pa zmagoslavje. Kdo ve, kakšne bodo sploh posledice tega zmagoslavja?-- Pohitimo jutri v duhu samo za trenutek na kako vojaško pokopališče tamkaj v Karpatih, — tamkaj ob Soči, ali na -srbsko mejo. Našli bomo cele vrste skupnih in posameznih grobov, označenih s priprostimi lesenimi križi. Tu- . ,n , ssBsssagaaBBa kaj počiv* ljubljeni edinec sivolase matere, ondi nepozabni oče številnih zapuščenih otročičev, njih edina otfora in zvesti spremljevalec plakajoče žene: malo naprej krije grob moža, v katerega je stavila naša domovina m narod toliko upanja; vojni meč je potisnil namreč v prezgodnji grob ves cvet slovenskega naroda, našo o-poro, naše upe in naše ideale. Kdo jih bo zopet nadomestil? Ko se bo vlegal danes popoldan na zemljo, bodo hitele na ljubljansko pokopališče čele tinj-l* me žena, otrok in starcev; tamkaj pri sv. Križu krije grobišče že več tisoč slovenskih junakov; usoda jim je bila še toliko mila, da so dospeli kot ranjenci s svojo rojstno domovino in da sedaj počivajo v domači grudi. Svoječasno bela Ljubljana bode izpremenila svoje lice v črno žalovalno obleko, da s tem skaže spomin do onih svojih vrlih sinov, kateri so umrli častne smrti za svojo domovino. Iz zvonikov se ne bodo letos oglašali turobno zvonovi v tolikem številu, ker pojejo smrtno pesem na bojnem polju, preliti v topove. Oj hrabro srce moraš imeti hrabra slovenska mati in žena, da ti ne poči isto ob grobu ljubljenega edinca, ali nepozabnega moža. Le plakajte in točite solze uboge sirote ali nedolžni otročiči poleg groba dobrega očeta, ki je tudi padel za domovino! Morda bodo padle vaše solze na blagoslovljena in rodovitna tla in da bodo vaše solze obrodile rešilni dan naši tužni majki Sloveniji? Počivajte v miru vsi junaški Slovenci in Slovenke! Večna Vam slava in časten spomin! Danes in jutri ne žalujejo za pokojniki samo v Evropi, ampak žalujemo ta čas za njimi tudi mi tukaj v naši novi domovini. Jutri se moramo živo spominjati tudi naših pokojnih žrtev neiz prosne smrti. Koliko naših sorodnikov in znancev je leglo v minulem letu v prezgodni grob! Koliko naših dragih sobratov in sosester naše Jednote ni več med živimi, ker smo jih spremili že k večnemu počitku. Glasom uradnega poroči* la našega glavnega tajnika je u-mrlo od 1. novembra 1. 1915 do 1. novembra tekočega 1 eta 69 naših sobratov in 35 sosester. Dosti izmed teh jih je bilo še v uaj- RMK Jas zrož takd te mirno speSo, V spomin prizivljem blage dni, Ko kupo še življenja s srečo i Polnili so mi rajski sni . O da bi mene v d6bi frosni Poljubil sel bil smrtonosni! Ob odru tvojih let učenke K molitivi sklepajo roke, Ko mati plaka solze grenke, Radostno moli mi srce: 'Zahvaljam, Bog* te po otročje, Da cvetko to si vzel v naročje.' Pomladi, v cvetja pestri dobi, Odmrla grehu si, svetu. Življenja si odmrla zlobi. Na dom odplavala miru. Tam roki nad menoj razkleni— Oj, bodi angelj varih meni! Vneslav. NA MATERINEM GROBU. Zložil Gr. Koritnik. Sanjaj, mati, sanjaj mir in srečo, blaženstvo, ki onkraj groba cvete, svetlo večnost, v dalje zvezd ble-stečo — sanjaj, mati, misli jasne, svete! Jaz sem klical za teboj spomine, nem sem pla'kal svoje težke čase, duh nemiren, tih, zamaknjen vase, je za tabo plah- strmel v praznine ... Kje si, mati? kje je skrbna roka, ki nam bele je kazala ceste — polne upe, vzore jasne, zveste in morje ljubezeni za otroka? V siromaštvu smo se v svet ločili, delali smo, v solzah krvaveli, svetli cilji so nam pobledeli, polni upi v solzah iztočili... Znoj in solza — delo in lepota— srečna, mati, prosta si te sreče! Jaz pa romam svoja težka pota, misli mislim bisere roseče ... avstrijsko vlado,, dolžeč jo, da podpira slovenstvo V Trstu. To je bil* prvi dogodek v delovanju tržaške irredente iti iz tega se je razvila irredenta po celem Primorju — Regione Julia. Značilno je, da so se irredentarji že tedaj zaleteli v vlado, češ da podpira Slovence. In boj laškega irredentizma proti vladi je bil vedno naperjen prqti ISloven^emi To smo skusili na lastni koži pri »noeski Slovenci in Hrvatje. In da to danes laško časopisje z vso odločnostjo povdarja, nam kaže, "kaj nas čaka od strani Italije. Kakor se hvali Tamaro, Lahi svojih irredentistiških teženj niso nikdar skrivali ali zatajevali. Prišlo je 1. 1859. Tržaški neodrešen-ci so zbirali prostovoljce za voj-}{(ko 'proti Avstriji. Neki Orlan-dini je bil zaprt, ker je odkrito vodil izseljevanje teh prostovoljcev v Italijo. Med drugimi se o-menjajo ta-le imena: Bruffel, Giovanni Bertossi, Alfonso Mor-gante in Buchler. Ti so bili sicer došli v Genovo, a Garibaldi je že poprej -odšel s svojimi "tisoč". Pač pa so se Garibaldijeve eks-pedicijc udeležili Cesare Michieli iz Červinjana in Francesco Bidi-sehnini iz Trsta. L. 1866. je število prostovoljcev bilo že večje, kjer "je nabiranje bilo lažje". Izmed Tržačanov so našli smrt v Tridentu ti-le: Pietro Chiozza, Giuseppe Donatti, Filip-po Feyenz, Giuppe Fenali. ♦ L. 1867. so na strani bratov Cai rolli bili TržaČani Giusto Muratti, Giovanni Vidali in Pietro Mose tig. Polagoma je Trst vedno večje število prostovoljcev pofcilftl Ga-ribaldincem. vstiujul"' Torej tržaška irredenta je bila poosebljena v mestnem municipiju. Ta je vodil gonjo proti Slovencem, ta je vodil skrit in odkrit "boj proti Avstriji, ta je vabil regnicole iz kraljevstva k nam, ki so zastrupljali naše javno in zasebno življenje moralno, nam škodovali gospodarsko, pomagali zatirati Slovence ter ubijali avstrijsko misel z tržaškem prebivalstvu. Tam je bilo gnezdo irredente. "Kako so Italijani v Trstu goreče hrepeneli, združiti se z do> movino, to je čutila avstrijska vlada bolj ko kedaj prej dne 20. septembra 1. 1870.," piše Tamaro. Tedaj so namreč vzeli papežu njegov Rim. Ko je vest došla v Trst, so razsvetili irredentarji vsa okna in po. ulicah se je valila dru-hal, kričeč: "Evviva Italia." Prišlo je do velikih spopadov s policijo. Tamaro se hvali: "Italija pa ima z vero v ideale v posesti mesto, ki je ni mogla zasesti z orožjem. Dar večne oljnate sve tilke nad Dantejevim grobom, prineseno v Raveno leta 1908. velikim irredentistiškim romanjem, simbolizuje to vero. Ko se je 1. 1873. vozil z Dunaja kralj Viktor. Emanuel skozi Na-brežino, so se tržaški Lahi v več sto vozovih peljali v Nabrežino pozdravljat kralja. Policija jim je to veselje preprečila. Več so jih zaprli. Ko je 1. 1901. prišel v Videm kralj Viktor Emanuel III. ga je prišlo pozdravljat ,več tisoč tržaških in drugih primorskih Lahov. Pri tej priliki so kakor znano — tepli osla, ki je v zasmeh nosil avstrijsko zastavo. Ko^e 1. umorjen laški fcralj 1900. bil Tudi na znotraj je irredenta ne-'Humbert, so Lahi razobesili črne Tržaška irredenta v laški luči. Iz temnih dni našega Trsta. umorno vršila svoje delo. Tako je strahovala tržaško javnost, da se Tamari hvali, kako mrzlo so sprejeli našega cesarja 1. 1851. v Trstu. "Cel dan ni bilo slišati enega j'eviva' klica" L. 1859. je tržaška irredenta brezsrarano v ime- zastave in hoteli poslati tudi so-žalno brzojavko radi smrti "kralja vseh Italijanov". Časopisi so imeli črne robove in "signorine" žalne obleke. Dve tržaški ulici sta dobili naslov: Via Carducci in Via Verdi. Via Carducci se je Ko je cesar Franc Jožef hotel obiskati razstavo, ga je zločinsko napadel' Oberdank, hoteč ga umoriti. Poslušajmo, kaj piše k temu brezbožnemu činu urednik bivšega "Piccola" Attilio Tamaro: "Obisk (cesarjev) je imel junaško predigro Viljema Oberdanka. Smrt mladega mučenika je slavno zaključila leto, žalostno in polno navdušenja obenem." — — In duh tega "Piccola" je desetletja zastrupljal Trst in njegovo prebivalstvo. V zadnjem delu Tamaro popisuje zgodovino tržaške irredente izza novejše dobe in pravi: "V Trstu sta bili dve izbrani meščanski družbi: ena uradna (avstrijska), druga "itali^nissima", in zelo številna, ki se nista nikdar srečali, niti na nevtralnih tleh. Zaman so bile ponudbe materialnih dobrot, postav, ugodnih koncesij, ki so jih dali Taaffe, Kor-ber in Hohenlohe. Splošna je bila malomarnost napram vsemu, kar je bilo avstrijskega: uredniki listov, občinska oblast, profesorji so se ponašali s tem, da niso poznali imen pr.vih avstrijskih ministrov. Nikdar ni bil v kakem občinskem aktu ali v kakem listu avstrijski cesar nazvan s pridevkom 'naš'." Da, tako je bilo! Priznanje izpod peresa laškega irredentarja dokazuje, kako dobro je poznalo sovražnika svojega in avstrijskega slovensko ljudstvo. Tamaro pa nadaljuje: "Ali se ne spominjajo najnovejših časov? Felice Veneziana (jud), ki je v občinskem svetu oznanjal dan, ko bodo tudi Tržačanom peli italski zvonovi veselja? Klica "Evviva Italia", ki je donel tisoč in tisočkrat proti Slovencem ali proti tuji vladi? Garibaldijeve himne, ki se je na stotine krat pela pod namestništvom med z vso silo div-jajočimi policaji? . . . Ali naj se ne spominjamo mladeničev, ki so razobesili na municipiju trikoloro ™ . i. ... , i- , .. m. j. .., (italijansko) ... itd." nu Trst a predložila evropskemu j imenovala ona ulica, ki vodi prot; ]„ ge konec Tamarovega član- kongresu spomenico, naj se Trst j vojašnici, v kateri je bil usinrčen »'Kdor je bil v Trstu, je morilec Viljem Ober- . - i._i lepši dobi svojega življenja, a ukloniti so se morali klicu večnega Stvarnika, ki jih je pozval k Sebi v boljšo, večno domovino, katerim bomo enkrat sledili tudi vsi mi prav za gotovo. Blagor se Vam, ki je počivate v grobu in snivate božje spanje! Vara sije sleherni dan lepše solnce in rumeni bolj krasna zarja. Ne drami Vas tiha zemlja, ne buči Vam več vihar zemeljskih strasti, kajti počivate že v kraju, kjer vlada pravo bratoljubje in Vas greje žar ljubezni. Počivajte v miru! Na svidenje nad ^zvezdami! Iz "Slovenca m NA PRVI LISTOPADOV VEČER. O tužni dan v jeseni hladni, Ko zime že nastopa vlada. Raz drevje list za listom pada, In pozni cvet umira zadnji! Glasi se zvon z visoke line, Na kraj miru nas vabi, kliče. Sprevod počasno se pomiče In žale nam budi spomine. Pred nami je mrtvaška njiva, Vse živo širno je grobišče. Saj svojce vsak nocoj obišče. Ki tu jih mrzla prst pokriva. A zvon se tužno še oglaša. Tako se zdi, da joka z n^mi . Za dragimi, ki spijo v jami, ] Pozdrave ftiile jim donaša. Ko vse umira po naravi, Vzbudč se resni opomini. Da ptujci v solzni smo dolini, In lepši svet naš dom je pravi. In duh se dviga na višave. Kjer bivajo zdaj srčno-dragi, V nebeški družbi srečni, blagi, Obdani s svitom večne slave. J. O. Golobov. MRTVEMU DEKLETCU. Med svečami po smrtnem prti Natrosili so ti cvetu. Na odru tu, v objetju smrti. Ti spiš, kot angeljček mini; Krilatec božji ti dušico Pred sveto nesel je Trojico. Nasmeh obrazek kaže bodri. Izraz nedolžnega srca: Okvir se zde mi zlati kodri. Oklepajoč odsev neba: Lehno, kraj las in belih senec, Iz rož povit ti plava venec. — Ne zato, da koga prepričamo, pišemo te vrstice. To prepričanje je v duši našega naroda in vseh zvestih Avstrijcev živelo cela desetletja. Pa. so bili nekateri, ki dejstev niso .vpoštevali. Danes je vojska prepričala tudi te, kako je irredenta delovala v Trstu za odpad od Avstrije skozi več ko dve dobi človeškega življenja. Iz ozi-rov na 44zaveznico" so na.še oblasti zatiskale oči in ušesa — to je zahtevala takozvana višja politika. Nikdar pa ne bo Slovenec pozabil dveh velikih Avstrijcev, Hohenlohe in Conrad pl. Hotzendorf ki sta oba hi^ro spoznala nevarnost od juga in ki sta bila odločena, proti njej tudi nastopati. Toda irredeitta se je tako razpasla in to ne po svoji lastni notranji sili — prizadevanj teh dveh mož niso vpoštevali. Tržaška mladina, po občinskih srednjih šolah prepojena irredcn-tistiškega duha, je bil glasnik irredente, vodili so .jo stari, izkušeni bojevniki Garihaldijevega duha. Znana so razna imena tržaških irredentarjev iz akademič-nih krogov. Znani so iz raznih procesov, ki pa so se večinoma izgubili v pesku. Eden teh kričačev, za katerim pa so stali drugi, odgovornejši možje laške liberalne stranke, je bil tudi "Piccolov" urednik Ottolio Tamaro; a on je že pred časom izginil čez mejo in sedaj tam za Italijo preliva — tinto. V Italiji je ta mož v družbi u-radnika tržaškega magistrata Di-omeda Benco in Bruna Ferluga (oba slovenskega pokol jen ja!) priobčil oklic, v katerem prosijo laški parlament, naj Trst osvobodi "tujega jarma". Podpisali so oklic v imenu nekega "Comitato del emigrazione triestina" (Odbor za izseljevanja iz Tista). Tamaro je tam za mejo zelo odkritosrčen in se ne skriva. S polnim imenom je priobčil tudi pred kratkim v "Corriere della Sera" dolg, a za nas zelo zanimiv članek o zgodovini tržaške irredente. Odkriva nani marsikatere podrobnosti iz tržaške irredentovske družbe. Zato naj po tem članku prinesemo nekaj posameznosti. Ne zato — kakor smo zgoraj rekli — da bi koga prepričali, marveč v boljše razumevanje dogodkov, ki so bili in v boljše ume-vanje sedanje vojske z Italijo. Tržaška irredenta se je rodila 1. 1848. Tedanje glasilo laške libe- osvobodi ter postane del "itaMi-jzavratni mum«- ve, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, III. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank PetkovSek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Win. % POROTNI ODBOR: Mihael K raker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Oregorich, 2112 \V. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave. V E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Hock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan. 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: ('anal 2487. V«h pismx in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo oa klavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. do)>ise» društvene vesli, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K S. K JEDNOTE". 1951 W 22 n d PI.. Chicago. 111. Od dr. Vit. sv. Martina, 75, LaSaltei 111., 559 Franik Dular, 31, fciooo.; .•«29 Frank Gregor&te, 36v $1000.00; 12699 Ludvik Kastigar, 27, $1000.00; 20363 Alojzij Kosen, 23, $500.00; 11483 Vinko KlanjSek, 25 $1000.; 7113 Anton Me$narfič, 34, $1000.00. Od dr Marije Vnebovxete 77, Forest City, Pa., 20050 Anton Polončič, 16 $1000.00; 19507 Mfetevž Maček, 18, $1000.00; 19279 Frank Ju-van, 19, $1000.00; 20051 Alojzij Ostanek, 19, $1000.; 13502 John Ju-vančič, 20 $1000.; 7386 Frank Gruden, 21, $1000.; 19847 Ignac Princ 21, $1000.; 20011 Egidij Maček, 21, $1000.; 19366 Karol Ži-gon 22, $1000.; 9153 Peter Stopar, 23, $500.; 11812 Frank Majhen, 24 $1000.; 7405 Jožef Bajde, 38. $1000.; 12392 Valentin Bokal, 31, $1000.; 13069 Jožef Miklavčič, 33, $1000.; 7396 Kocjan Majhen, 27, $1000.; .7398 Jernej Gantar, 28, $1000.; 17851 Jožef Končar, 29, $1000.00. Od dr. sv. Roka 113, Denver, Colo., 18035 Frank Govže, 23, $1000.00. Od dr. sv. Antona Pad. 1.17, Aurora, Minn., 17302 Ignac Muhvič, 31, 1 $1000.; 16606 Frank Jamnilt, 18, $1000.; 16716 Konrad &tampohar, 24, $1000.; 4710 Marija fctampohar, 22, $1000.00. Suspendani dne 19. oktobra 1916. Glavni urad K. S. K. J., dne 25. okt. 1916. Jo«. Zalar, gl. tajnik, K. S. K. J. OTROŠKI ODDELEK. D MULI ČLAN OTBO&KEQA ODDELKA. ■ • 845 Lovrenc Železnikar, star 17 mesecev in 24 dni, član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., nmrl 14. sept. 1916. Vzrok smrti: Dysentery . (Driska). Zavarovan za $100.00. Pristopil v otroški oddelek 1 junija 1916., Bil Član otroškega oddelka 105 dni. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota se jo pok. sta rišem nakazala v izplačilo dne 20. okt. 1916. Joliet, III., 26. oktn 1916. Jos. Zalar, gl. tajnik otroškega oddelka K.S.K.J. SUSPENDOVANl ČLANI ZOPET SPREJETI. STATE OP ILLINOIS INSURANCE DEPARTMENT, SPRINGFIELD, ILL.. RULING In the matter of the hearing upon the question of the right of fraternal societies licensed and authorized to do business in the State of Illinois to grant whole family protection. The Supreme Gourt of the State of Illinois, in the case of Chicago Mutual Life Indemnity Association et al. vs. Hunt, Attorney General, 127 111., 257, had before it every substantial question and objection urged against the acceptance of minors by mutual benefit societies, and discussed and passed upon each qustion, holding that such beneficiary societies may accept minors as members and grant insurance thereto, making no distinction between the right of beneficial membership of minors and that of adults, and that the acceptance of such minors was not in violation of the statute, or the policy of the laws of this State, in relation to such matters. It is therefore ruled by the Insurance Superintendent of the State of Illinois, that fraternal beneficiary societies licensed and authorized to do business in the State of Illinois, may accept minors as beneficial K dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 15822 Lavrič Jerko 23, $1000.00, 16. okt. 1916 dr. št. 173 či(ic). K dr. sv. Jožefa 41, Pitfefourg, Pa., 20607 Mlakar Franc, 26, $1000, 8. okt. 1916, dr. št. 94 čl(ic). K dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 1628, Spilar Franc 35, $500, 22. okt. 1916, dr. št. 76 čl(ic). K dr. sv. Alojzija 83, Fleming Kans., 9030 Regali Ivan 42, $500, 18. okt.1916, dr. tš. 51 Čl(ic). K dr. sv. Alojzija 95, Bronghton, Pa., 18404 Lešnak Peter, 27, $1000, 20167 Stašek Jacob 30, $1000, 12130 Potočnik Ivan 39, $1000, Vi . , , .. . . ^ . >kt 1916 dr št 99 čl(ic) .members in such societies, the same as' adults, provided that fherr ac- K dr'sv Roka 132, Frontenae, Kans., 17289 Katzman Ivan 22, $500, "T*™* i* upon an^equitable and actuarially sound basis, and in r' 1 keeping with the fundamental principles of fraternal insurance. Dated Oetober 17th, 1916. Rufus M. Potts, Insurance Superintendent. 15. okt. 1916, dr. st. 84 čl(ic). K dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 21162 Krapec Pavel 26, $500, 21 okt. 1916, dr. št. 124 čl(ic). K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1362 Modic Ivan 27, $1000.; 18574 Pin nine Franc, 28, $500, 25. okt 1916, št. 522 čl(ie): URADNO NAZNANILO. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. Naznanilo asesmenta štev. 11—16, za mesec november 1916. 1 Katarina Papež, stara 46 let, članica dr. Vit. sv. Jurija 3, Jo-liei lil., umrla 21. sept. 1916. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 31. 75! 18 Marija Rački, stara 29 let. članica dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrla 12. okt. 1916. Vzrok smrti: Porod. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 6. M>r. 1916. R. 29. Od dr. sv. Alojzija okt. 1916, dr. št. 124 čl(ic). Od dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 20638 Oradišar Frane 19, . $1000, 30. sept. 1916, dr. št. 284 čl(ic). 2*89 Frank Moran, star 45 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, 0.,| ^ dr sy jožefa ^ Waukegan, 111.. 12616 Mavec Anton 22, $1000., umrl 27. sept. 1916. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. | ^ ^ j^g 251 čl(ic). Pristopil k Jednoti 17. junija 1901. R. 31. ' ! Qd sv /0'žcfa 57 f Brooklyn, s! V., 15201 Cvetkovič Anton Z radostjo in ponosom smemo pozdraviti izjavo velezaslužnega moža Hon. Rufus M. Potts, zavarovalninskega načelnika države Illinois, ki je namreč določil in naznanil dne 17. okt. t. 1., da se zamore otroke sprejemati v bratske podporne organizacije, opravičene poslovati v državi Illinois, ravno tako kakor odrasle člane in članice. S tem je pokazal za varoval ninski načelnik, da je mož na pravem mestu, k! deluje za korist in dobrobit podpornih organizacij. Mr. Potts je prišel do prepričanja, da z mladino se utrdi podlaga bratskim podpornim organizacijam in je vsled tega izdal naznanilo, ki določuje, j da se sme otroke sprejemati ravno tako kot odrasle osebe. Pri K. S. K. Jednoti ustanovili smo otroški oddelek s 1. junijem letošnjega leta in reči moram, da ta oddelek izborno napreduje. V tem kratkem času jo pristopilo 1700 otrok. To nam dokazuje, da se član-i stvo nase organizacije zanima za otroški oddelek in je upati, da se ! Čimdalje več otrok vpiše. , Cenjenim tajnikom in tajnicam krajevnih društev naznanjam, da 17, $500.—18921 Peršič Ivan 16, $1000.-12106 Glavinič Tomaž 35,j* prihodnjim mesecem bodem izdal razpis asesmentov tudi za otroke. $?000l_18922 Memon Josip 39, $1000, 23. okt. 1916, dr. št. 79 čUic), Sprva sem mislil, da bode mogoče poslovati brez razpisa, toda spre- 1 dr. sv, Alojzija 42, Steelton, Pa., 5018 Žlogar Josip 24, $1000, 20. videl sem, da ne gre, zaradi tega sem priredil nove listine, na podlagi SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pi«., 2480 Fine Neža 19, $1000. 22 okt. 1916, dr. št. 344 čl(ic). K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 961 Modie Franca 25, $500, 25 okt. 1916, dr. st. 522 ?l(ic). SUSPENDOVANl ČLANI. Od dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 18332 Papa Ivan 21, $500, lf>. okt 1916 dr. st. 173 čl(ie). Od dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, K;«ns., 21454 Kure LeopoM Vincenc Terlep. star 24 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 2. okt. 1916: Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500.00 Pristopil k .Jednoti 2. okt. 1910.. R. f8. 1098 Marija Gestelj. stara 58 let. članica dr. s\\ Frančiška Sal. 29, Joliet, lil., umri;. 23. ept. 1916. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k .Jednoti 1. jan. 1901. R. 42. 2521 .lohana Lesh. stara 40 let, članica dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., umrla 8. sept. 1916. Vzrok vsmrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 12. junija 1905. R. 29. 7696 Ivana Koži. k. stara 27 let. članica dr. sv. Jožefa 53, VVauke-gan. III., umrla 17. sept. 1916. Vzrok smrti: Srčna kap. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 2. maja 1916. R. 27. IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV IN ČLANIC. 19, $500., 23. okt. 1916, dr. št. 145 čljic). Od dr. sv. Jan. Kvang. 65, Milwaukee, Wis., 20946 Noč Andrej 30. $500., 18. okt. 1916, dr. št. 155 čl (i«-) katerih bodem razpisoval asesment ravno tako, kakor za člane in članice Jednote. S tem bode nekoliko več dela za glavni urad, kakor tudi za postajne tajnike(ice). Poskušal sem to delo odstraniti, toda uvide 1 sem, da se ne da, če hočemo imeti pravilno in točno poslovanje. Vsled tega upam, da se društveni tajniki in tajnice ne bodo hu-dovale, Če bodo imeli(e) nekoliko več dela, bodo pa radi tega imeli(e) poslovanje natančneje, ki jih bode obvarovalo pred morebitnimi zmešnjavami in pomotami. Razpis a^es. bode izdelan po načinu, kakor oni članov in članie. Od dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City. Pa., 19730 Zabret Franc 22. j Duplikat obdrži društvo, triplikat pa se vrne na glavni urad z de-$1000* 21 okt. 1916, dr. št. 226 čl(ic). narjem .Denar naj se pošlje na glavni urad potom društvenega za- Od dr Mar. Sed. Žal. 84, Triraountain, Mich., 13034 Grgurič Matija Utopnika(ice) istočasno, kakor se pošlje denar za člane in članice. 20, $1000.—21472 .Spoljarič Tomo A. 23, $1000.—20860 Prša Juriji d« *e za otroški ases. pošlje denar na posebni denarni na 22! $'1000., 21. okt. 1916, dr. št. 93 čl(ie). 21553 Josip Martinčlč, član dr. sv. Štefana 1, Chicago, III. operiran 29. julija 1916. Opravičen do podpore $50.00. 15576 John Kren, ml., član dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.. operiran 1. avg. 1916. Opravičen do podpore $50.00. JX.VJ4 John Kovach. član dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., ope- Od dr. sv. Alojzija 95, Brought on. Pa., 19853 Marek Ivan 34, $1000., 17. okt. 1916, dr. št. 92 čl(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 21611 Kure Ivan 19, $500.-21484 Mutz Martin 20, $1000,, 9. okt. 1916, dr. št. 52 čl(ie). Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 16659 Erman Anton 29. $500. —19751 Bnžga Franc 24. $250.-12644 C.eci Stelan 23, $1000.— 12264 Jankel Alojzij 19, $1000.-21233 Kostanjevec Josip 20. $500., 16. okt. 1916, dr. št. 98 čl(ic). Od dr. sv. Jan. Krstn. 143, Joliet, 111., 17645 Skrinar Stefan J. 23, $1000., 23. okt. 1916, dr. št. 41 članov. Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo ,Colo., 20025 Jeršin Alojzij 35, $1000. — 19443 Francvel Anton 18, $1000.-13449 Selan Franc 21, $1000., 25 .okt. 1916, dr. št. 497 čl(ic). kaznici ali Čeku. Priporočljivo bi bilo, kakor sem y.e enkrat poročal, da hi dr. taj-niki(ice) opozorili stariše zavarovanih otrok, da plačajo ases. za me-isee naprej. S tem bi bilo prihranjeno tajnikom(icam) veliko sitnosli in dela, starišem pa nepotrebne skrbi. Nekatera društva so vpošte-vala moje priporočilo in kakor se nji poroča, so jako zadovoljna. Ta.j-niki(iee) oddajo takoj po društveni seji društvenemu zastopniku-(ici) potreben denar za otroški oddelek, ki ga pošlje ob enem i ases. rednih članov in članic inmrad .Jednote. Seveda to je mogoče storiti ie tedaj, če so vsi asesmenti plačani redno pri mesečni seji, ali pa, če imajo stariši plačan ases. za otroke naprej. Ce stariši plačajo ases. za otroka ob času pristopa za dobo dveh mesecev, potem ima dr. tajnik(ica) ases. vedno za mesec naprej pripravljen in v slučaju, 1 da bi stariši ne mogli na sejo, se jim ni treba bati, da hode otrok 23 $500.-1 črtan, ker imajo ases .za mesec naprej plačan. Če se bode to vpeljalo riran 8. avg. 1916. Op^vičen do podpore $50.00. 54:;4 Anton Kresse. član dr. sv. Vida 25, Cleveland, O., poškodovan , Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 21682 Kuntarie Ivan _ . . % n . , , ' 1 . j , 1 ■ m , T> i««;« oa ^".rwi iftfiTi I lin vseh društvih, bode dr. tajnikom icam) veliko pomagano. so ver 7. avg. 1916. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo desne 2506 Melavc Jo-,ip 19, $1000.-6211 Paulin Josip 28, jMH>.—! i" v>ru ' J v... ' J roke nad zapestjo. C,ruden Ivan 29. $500., 25. okt. 1916, dr. št. 522 čl(ic). 21273 John Pipp, član dr. sv. Petra in Pavla, 51, Iron Mountain. I ----« Mieh.. rj.eriran 1. avg. 1916. Opravičen do podpore $50.00. SUSPENDOVANE ČLANICE. 44J3 Antonija Pleše, članica dr. sv. Jurija 73, Tolnca, III., operirana' ' 10. avg. 1916. Opravičena do podpore $50.00. Od dr. Mar. C'ist. Spoč. 160, Kansas City, Kans., 7812 Levačič Ma- 3731 Fivnčiška Zagoda, članica dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111., i rija 29, $1000.-7735 Sedlak Marija 25, $1000., 13. okt. 1916, dr. i št. 14 članic. ODSTOPILI ČLANI. Od dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mieh., 18*64 Fak Marko. 25, $1000., 21. okt. 1916, dr. št. 93 čl(ie). ODOSTOPILE ČLANICE. operirana 26. junija 1916. Opravičena do podpore $50.00. 2S"8 J era Voikar,; članiea dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., operirana 30. jul. 191H. Opravičena do podpore $50.00. L>():{<»6 Peter Jagas. član dr. sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Neb., operiran 5. sept. 1916. Opravičen do podpore $50.00. 1251 Julija Loncaric, članica dr. sv. Ime Marije 133. Ironvvood, Mieh., operirana 8. marca 1916. Opravičena do podpore $50.00. ,95::2 John Legan, član dr. sv. Jan. Krstnika 143. Joliet, 111., poškodovan 31. avg. 1916. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo desnega očesa . ' 18040 Štefan Mikulin, član dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan,! \\\f, operiran 4. julija 1916. Opravičen do podpore $50.00. j Od dr. Mar. Pomagaj 121, Little Falls N,. V., 5002 Kolar Ivana ^ |ski-bljivo sej, če hočeš žeti; 7552 Minka Fenos, članica dr. sv. Jožefa 148'. Bridgeport, Conn.,; $500., 11. okt. 1916, dr. št. 55 članic. Kar seješ, to bos žel — kedaj. operirana 17. avg. 1916. Opravičena do podpore $50.00. Od dr. sv. Ane 139, LaSalle, 111.. 7587 Terlep Katarina 42, $1000,. ^ sre^ne dn5 živeti Joliet, III. 25. oktobra 1916. Jos. Zalar, gl. tajnik K.S.K..T. 24. okt. 1916, dr. št. 26 članic. < ! Ljubezni svoje srce daj, ———----, —--' Ljubezni srce daj, a plemeniti, SUSPENDANI ČLANI IN ČLANICE. ZVlfcALI ZAVAROVALNINO $500. NA $1000. Kor more taka !e roditi> pa starišem, ker bojaki ali čitatelji, ki so ga morda poznali in kdor ve kaj bolj i podrobnega o njegovi nesrečni smrti naj blagovoli to zdo-lej podpisanemu naznaniti, m kar in h«» ~ smejal se je *ospod in ko je on po večerih dolgo r/o-kar je brio lepega na njej, bile so stotnik Krmelj — "ko bi bili vsi stajal sedela je sama doma in ča-volike, temne o?i. katere so se t}rki» kakor ste vi, gospod Crmelj. kala njega. Zaspati tako n> bi vsakemu prikupile. In prav tiste potem bi morali ljudje vse gostil- mogla, šivala si je kaj in večkrat oči so Crmelja navdušile za ženi- ne zapreti. In ubogi gostilničarji je zalesketala v njenih lepih črnih tev bi od lakote pomrli, he!" 'očeh svetla solza. Potožila je to Prišla je nekolikokrat k njemu "^utegnem, gospod stotnik, tudi svoji teti., tako je bila prodajalnica Crme-|v prodajalnico, in ('rmelj se je i n,*a*or ne utegnem. ^ ^ "Potrpi, dete drago, potrpi! I jeva posebno v začetku vedno vsakikrat trudil, da bi bil ž njolv ena. ga ne.,pl! ' f.na' Nobenemu ni tako, kakor bi si polna. . zgovoren in ljubezniv, a kar šlo sal)1 se Je &°stiln»car, debeli Na- sam že|eK ,>oskusi z lepa> prosi Beseda mu je zastajala v ' , . „ . . .. . S*. naJ se ©giblje gostilne, mor- grlu in«kar nič ni mogel poveda-j Pra,v dela' ~ da te bode poslušal, saj te ljubi!" ti ,še celo neroden je bil. Ko je tam v kotu rudeccl.cn, mesar Je-, ,.Ne ,jub; me. ne> teta (lraf,a< hotel drugikrat to popraviti, se ras - -jaz sem pa bolj pameten.' tak() kakor me je preje .,juhil mu tudi ni nič boUe obneslo. Ona fr'ne1sem SVO'!1 Stan ^f™* ^ ~ Nič več ni z menoj tako prijazen, *„ai L^f „„v„,fnn « domov, da si pomladi svojo |kakop • hil z : iflZ p 1 Li veš? Li veš za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicugu tam na 22. cesti? Gostilna znana in prodaja vina. Le tam najbolj« boš dobil za j osti. Za žejo pivo dobro se prileze. Prižgeš če zraven fino si "cigaro". Želodček človek si lahko priveže a požirkom igan« kapljice za "baro". Martin Nemanich slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., vogal So. Lincoln St., Chicago. ^VXWWWWWWWX VWWWWWWWWWWWW Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana piima, koverte, vabila in vstopnice /a veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite ie ua največjo slovansko onljsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago: 111. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in člaaiee, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniike podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniike liste, večjo in manj&e in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedae natančen pregled fitevila člauov po skladih, ali razredih. Na zahtevo poAjemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedenlh tiskovin na ogled brezplačno I OPOMBA: V naii tiskarni se tisks "Glasilo K. 8. K. Jednote". "Pri Crmolju je pa olje za nov-j,mi nJ »*»♦"• ceneje'' — rekla je soseda so »odi. ' Ali re«? Poglejte no, tega ni-s«»in vedela, to pa vera, tla je njegova kava teenej.ša kakor Hobno-va," modrovala je druga. "J'a vedno kaj navfže", oglasi- ko je dobila zahtevano stvar, je zopet odšla. Se prav pogledala , . . t „ , ... . ...j ga ni, in vendar je Crmelj eutil la se je tretja. ' Zadnje je bil njen-h y^krat 8e jp llp. moj Trne z menoj v. | ^ zmislil na tQ dekli,0 iu vse_ lej je eutil nekaj, česar sam ne je bila tudi tiha kot navadno, ai4r,v l,u -'"'" kakor je bil preje ,in jaz sem mu i staro kri, pa sva zadovoljna oba, ven(jar vea,10 dobra." iu vidite — Crmelj ga je pogladil po glavi in dejal: "Ti fantek pa hodiš v šolo, kaj ne?! Na, tuHaj imaš dva nova ertalnika, pa priden bodi, boš še lahko gospod!" "Res, prijazno besedo ima in rad postreže, a stari Boben misli, da nam kako milost izkaže, če nam proda za dober denar. Nič več ne pojdem k njemu!" rekla je odločno prva. A kar je bilo mlajšega ženskega sveta v našem trgu, tistemu se j«' p?r trgovec C'rmelj še bolj prikupil. Naposled, on je bil še neo-ženjen, poleg tega postaven mož; tudi on menda ni imel kamena na tistem mestfi, kjer imajo drugi ljudje srce. In da bi bila trgov ka, tega se ne J>i nobena branila. Hm, pa se je tudi lepo slišalo, če je on ljubeznivo in na pol smeh-Ijaje vprašal: "Prosim, gospodična, s čira pa še smem postrečif' A kjer je vedel za kako skrivnost, pogledal je nekako zaupljivo, podražil je dotičnieo malce, pa ne tako, da bi bolelo, pač pa še ugajalo je, če so tudi lica malo zam-dela. In če je katerikrat ponudil še lepo zavit košček sladkorja, kateri je imel za napis raično pesmico, je pač res zaslužil, da so ru-dečclične k raso tiče našega trga rade obiskovale njegovo prodajalnico. Trgovcu Crmelju je trgovina uspevala, in počasi se je sprijaznil z mislijo, da si poišče družico na potu svojega življenja. Spoznal je sam, da potrebuje v hiši ženske roke, katera bi mu v vsem pomagala in s svojo ljubeznijo sladila življenje. "Še vedno sam?" podražil ga je večkrat umirovljeni stotnik jaz in ona. "Rezika, nikar ne obupaj! .Jo- "Nu, pri meni toga ni treba " že ima (iobro sr(.f in /ai.mli {ehe — odgovarjal je Crmel, — 4,ali ,m(le ke popravil.*' tolažila jo saj veste, kako je v trgovini. Clo-< ^ tHfl vek mora biti vedno kakor nail' r . . ... . . . Vendar teta se je motila. C r- ee me ni doma, pa se ze.j .. .... . . . • ^j^u^; 1 ' » bil več oni stari, dobri vrvici bi mogel povedati, samo to je '1'" . ''7 ^ melj ni bil več oni stari, kai nrineti? , znal, da ima ona nenavadno moč ' 1 1 1 . ' . . Crmelj. Ko ga je Rezika zopet nad njim. Začel je naposled zaha- : dejal je stotnik.; nej£e ^loi^o čakala in doma jati k stari Meršoljevki, kar xii j C rmelj je pameten mož, ostane piakala. prišel je on precep vinjen nič čudnega v takem malem trgu, (loma in (^enar(>e I)a Pri" domov. Njo je zazeblo v srcu, pri- kjer so si vsi prebivalci dobri lajamo semkaj in sipljemo naše!.|a -e k ujenni ,)0f?le(Jala mu v znanci, pa si je že našei kako o-! denarce v že tako polno Nackovo položila mu roko na ramo in pravilo, da je mogel tje. Z Rezi- moJa • nvu rekla : ko ^ta se Vtilje spoznala in dekle "Ali sem tudi jaz tvoja žena, -Jože. veš da te ljubim, in zase mu je še bolj omililo. Misel, da vrečo. Kaj ne Nacek?" rn(U te jj„bc7.ni te prosim, moro dolgo trajati, trgovina bo vedno bolj zorela, in ko vso jeden- šel. Včasih je zaradi obilnih o- propala in mene bodea onesrečil. krat prišli tudi Rezinkini stariši pravil prav potreboval, da stopi j Jože. prosim te. ne bodi tak!" k Meršoljevki na obisk, oblekel se! malo med je nje in da se nekoliko- ««pusti me »» odgovoril je jc je Crmelj v praznično obleko in razvedri. In res se je razvedril. jezno jn •• 0(\maUlli, roko s svoje •Vprosil Reziko za zeno; Staris, so Posebno ob večerih je bilo tam j ^ .,ja7 sem svoj ^spodar in privolili, Rezika tudi in stara teta pri Nacetu prijetno. Kar je b»lo|vem kaj (,0,am Za mojo tr20vi. je dala svoj blagoslov. boljšega v trgu, prihajalo je tje- no n'aj te ne skrbi trgovina jo Cez nekoliko tednov se je sla-j kaj, a bili so vsi kot jedna velika j |ože, J llsmiij se me. ne koli-vila Črmeljeva ženitnina. Svatov rodbina. Tistih sitnih stanovskih j-,, trpim'" je bilo obilo, še več pa gledalcev; razločkov ni bilo, pogovarjali so P <b počitnicah pred Grand Hotel k vsakdanji serenadi, temveč prenapolnjen je bil s tovorni- V Benetkah. Mesto lagun v vojski. La vedova regina '* kraljica vdova morja' jo Italijani Benetke, da viaziva-izrazijo "Edinost" prvovrstni laški pisatelji. Rimski « dne 17. sept. piše: Iz objave, univerzitni profesor Salvenini pi- katero je dal vladni komisar tršo V "Secolo" O Gorici, in v tem žaškeuiu prebivatelstvu se vidi, da članku pravi Salvenini, da je bilo; v Gorici pred vojno 7600 Slovencev a drugih narodnosti 12.000, loda misli, da je država te števil-! ke pomešala, tako da je v resnici! prišel on Slovenec na dva Italija-! na. Salvenini živi daleč od Go-j rice in je slabo informiran o po-j ložaju. v Gorici pred vojno. Revizija prebivalstva v Gorici je skazala, da stanuje tam 10.000 Slovencev, in sigurno je, da je vladno štetje pridjalo še najmanj 2000 Slovencev k Italijanom. Revizija je bila izvršena .v uekoliko dneh. Resnica -je, da je bilo v Gorici pred vojno 12.000 Slovencev.12.000 Italijanov in 3000 Nemcev. Pravih Italijanov je bilo v Gorici le od 2000 do 3000. (Nadalje jc članek od avstrijskega cenzorja zaplenjen.) Okoli Gorice. — "Slovenec" z dne 7. sept. piše: Divizijski kaplan prof. Lavrič javlja spletske-iiiit listu "Narodno Jcdinstvo" sledeče: "Naše žrtve za Gorico m> manjše kot laške. Za Gorico so žrtvovali Italijani na tisoče svojih najboljših sinov, medtem pa bdijo naši vojaki nad Gorico. Iz višine gledamo kretnje sovražnika in zremo na ruševine Gorice. Prepričani smo, da so prišli Italijani v Gorico, da zapojejo "miserere" nad svojo propagando in iredentizmom, in potem pa odidejo odkoder so prišli." Narodne novice. — "Edinost" z dne 15. avgusta piše. Zaman agitirajo oni, ki si mislijo, da so se pri današnjem položaju avstrijske narodnosti odrekli svojim narodnim pravicam. Zaman mislijo nekateri, da po vojni nc bo več nacijonalnih aspiracij, da narodi ne bodo več zahtevali po vojni se so Italijani porušili tržaški vodo^ vod na Brojenici. Komisar poživlja ljudstvo, da pije vodo iz melanholični čar preteklosti, ki j mi gondolami, v katerih so vojaki siliva na palačah ob "Canalu grande" in po ozkih ulicah (cal- vodnjakov, katerih je v Trstu in'docela poznati in prehoditi. in muzejski uslužbenci v zabojih in z železom okovanih skrinjah le.) Ceste so kakor pajčevina u-1 odpeljali mnogo umetnin iz Be-metno razprežene nad zajedajoči- j netk p0 tej poti je šlo že več Tirni se vodnimi žilicami in treba jc cionovih umetnih del, najboljših more (Tintorettovih iz Frarj, ravnotako najdragocenejši rokopisi "Biblio- preccjšnje vaje, de se jih $ $ $ $ $ $ $ $ $ Sedaj Vam poiljem denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu (Wire-less). Vsaka beseda ali štev, pri naslovu stane 65c. Cene kroncam so Jako nizke. Denar pošiljam po najnižjem dnevnem kurzu. Vse pošiljatve so jamcene. svojcem v stari do-sedaj se Vam nudi $ $ $ Rojaki, ki želite movinl pomagati, najlepša prilika. 100 Kron samo $13.50 Pišite po nadaljna pojasnila. Se Vam priporočam spoštovanjem pravi "Oorriere della Sera". okolici kakih 4000 toda je treba Iz posameznih zasebnih pisem j tek? Naeionale Maricana vodo dobro prekuhati, razširijo razne bolezni, prepovedano zapirati vodnjake. Bolezni v Trstu. — "Edinost" da se ne I švicarskih trgovcev in po italijan Strogo je škili časopisih, ki se vedno bolest« noči se je privleklo tudi lesni mano povračajo v svojih poročilih terijal in peščene vreče, da bi na umetnine, ki so baje v nevar- tako krili v zgornjih galerijah Sv.t z dne 17. sept. poroča: Od 12 nosti pred avstrijsko-ogrskinii le- Marka mozaične slike ter obloke tega meseca se je pojavilo v Trstu talci, se da napraviti popolno mo- in v "Galerii delle belli arti" tifusa in 10 slučajev zaično sliko zunanjosti Benetk v vojnem času. Štirinajst dni po napovedi voj 42 slučajev šarlaha. Dajte narodu, kar je narodove- ga. — "Edinost" piše dne 8. sepU..jtSlovenca". Vsakdo zadavoljen. V sredo, 10. sept. je policija ob-j dostop na "Lido" kot vo iskala nekatere hiše, da se pre- operacijski bazi, dalje je |»il zaprt priča, če se s pol nuje uživanju mesa. Meso postava uživati vj Policija je svojih garancij. Narodi se niso'sredo je propovedano. odrekli zahtevi /a svobodno in sa-j dobila mnogo oseb, ki so uživale mostojuo življenje. Prinesli so dr-1 meso v sredo, namreč ono meso. - katero so kupile v torek na niso /a vi svoic žrtve m začasno so po itaH svojo narod, stvar, toda dne-|v torek vsega povžile. vi za narodne aspiracije pridejo se — naj nakloni vojna usoda kakor hoče. Nadaljno rekviriranje zvonov. Tudi na Ogrskem morajo vse ško- žaška fije izročiti zvonove v svojih cer-'piSc: Vojna poštna uprava Ker je pa vživanje mesa v sredo prepovedano. je bilo 12. oseb strogo kaznovanih. Nove vojne dopisnice. - Kdinost" z dne 16 "Vsakdo je zadovoljen* z Vašimi zdravili. .Moj prijatelj je trpe I vsled revmatizina. Naročil sem zanj Triner's Liniment, in sedaj je v najboljšem zdravju." lum.ia kot žafran draftij piše Mr. J. Pet rich, Murray, Utah 25. sept. 1916. Triner«♦Liniment je noprekosljiv tudi za nevralgi-skru-; jo, izvinke. otekline itd. ('ena 25 in 50e v lekarnah, po pošti in (iOe. Za ljudi, ki jih nadleguje o j začetkom "HotjI Lxeelsior", kjer so se prejšnje leto še zabavali rizni princi iz rodbine »Savoya v položni internacionalni družbi, koder .i« nesmiselno govoričenje povečalo vsak družabni dogodek, j prehlad, kašelj, bolno grlo, ali naduha, je najboljše zdravilo Tri- Tr- sept. k kvah I/, stolne cerkve v Ostron- i upeljala nove vojne dopisnice ze-gonu so pobrali dva naj veta zvo-lcne barve. Te dopisnice bodejo; Umetnostni spomeniki so nova, ki sta bila dolga stoletja smeli rabiti saiuo vojaki v strel- nepoškodovani. Prav čud odrskih katoličan v. Ta dva ; nih jarkih. pouos _ zvona sta "Velika Gospa" m j "Sveti Štefan." Pomniti je. da je Skrof te katedrale objcdnein' kardinal. Sanje ^ Dalmaciji — "Azione Soeialista" organ stranke reformnih socialistov, jc prinesla v Na njih je tiskam Zdrav sem! in sicer v vseh avstrijskih jezikih, s pripombo, da se na to dopisnico ne sme ničesar I druzega napisati. Dalje se pripominja. da karte, ki bi imele k&j napisanega, se ne bodejo ekspedi-' rale. - Pozno rešena prošnja.—"Slo- s vo ji za d n i i številki članek od ■■■■ t-i venec" z dne 11. sept. pise: Zna- no je, da so goriški načelniki občin poklali tržaškemu namestniku enake prošnje, kakoršnje je po- sip Marini-ja o jadranskem vpra šanju, v katerem članku se za hleva celo Dalmacijo za Italijo Laški socialisti ne glede na priu-eip narodnosti n ac i jo n al i sto m nacijonalistom. Kako gospodarijo Italijani v Gorici. • Secolo" piše / dne 10. ^M sept. Laška vlada je pravkar do- priobči vtem gotovila popis goriškega prebiva- načelnikom s df telstva ki ne znaša več kot 4000. slovenske šole po Goriškem s, bo-duf Kakih tJoč. prebivalcev Go- spolnila. kakor hitro dopuseajo ii. so podobni laškim slalo goriško duliovništvo miriist- angelja, oblečenega v n ter tudi nemškim j ru notranjih zadev. >>edaj je ua- kornu srajco, na nov čelnik občine Dsijek-Viktovlje zvoniku Sv. Marka. Domačini prav nazorno popisujejo, kako so udarjale avstro-ogrske boiube, in kako se je kmalu nato vzdignil požar sem do arzenala. Nekaj bomb je padlo pri "S. Maria della Salute" in zadej pri "Gindecea" v morje. ostali no .ic. zakaj so prebivalci, to je vsakdanji obiskovalci kavarne "Flo-riau" pod "Prokuracijami". dali duška v svojem veselju radi prestane nevarnosti s prepevanjem marseljeze in "živio"-klici fruii-noski republiki zvečer iia ^Iaiko-vem trgu. Na italijanskega .kralja, ki je gospf)dar "Prokuracij doztVevno ni nikdo mislil. Drastično popisuje v nekem podlistku " Messaggero", kako soglasje vzbuja pogled na zlato bliščečega sivo spo- ozgrajenem Podobne uer's Cough Sedative, ('ena ista. Joseph Triner, izdelujoči kemik, s. Ashland Ave., Chicago.—Adv. ! § zaboj najboljše pivc "OLD LAGER" katero izd«ln>« Citizens Brewing Co.^ \ v Joliet, 111. North Collin® Street. Mi PkMNi 272. 1 \ kvxvvvv^vxvvxvnxvo prejel od c. kr na Fries-Skene rice, ki so prišli popolnoma na be- razmere raško palico, se je po okupaciji i vprašanje izselilo v Italijo, posebno v beneške kraje. Laska vlada je internirala le kakih 150 oseb v Golici, ker je bilo njih obnašanje sumlji- riei čaa. namestnika baro-,srajee nosijo tudi Saivsovinove fi-!( odgovor, da gajgure na "Loggietti", ki je zdaj; občinskim j nanovo postavljena in združena z se odpro j/vonikom: da, celo velikani pri i glavnem dohodu k doževi palači so tako opremljeni. Najbolj tra-l Ravno tako se bo rešilo j gumo je, ker so izginili štirje po-j uličnih napisov v Go- zlačeni bronasti konji nad Sv. j kakor hitro bo vlada dobila Markom, ki so nekdaj krasili Nc-J Opomba: Tc prošnje so bile:ronov slavolok, potem. Trajano- meseeajvega v Himu. po?neje Konstanti-j' vo. vložene na ministrstvo BAntp-mbra lanskega letA, in sedaj I nov hipodrom (dirkališče) v Cari- 1 ŠpilLtvo" ;H™J,7h- rnoC septera'bra 19!6 jih je t,'svadl, Dože Danda.o jih je da! PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU pošilja sedaj denar v stari kraj tudi PO POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Brznjam pošiljatve dospo sedaj y kraj približno tekom 5 do 7 dni. 100 Kron velja $13.- Ceni za krone treba »e pridati atroške ferejžično brzojavko, ki «e ravna po naslovu. Najbolje pošljite oke lo $4 ali vec, in kar preostane, »e Vam povrne. PaJiljajli okrogle vsote, kakor K 100,200,500,1000 itd. Br£ ko dospe brzojavka v kraj, obvestimo in pozneje pošljemo tudi potrdilo iz starega kraja. FIRST-SECOND NATIONAL BANI Coni« Fifth Ave. & Wood Street. Pittsburgh, Pa. Lastno poslopje. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno / "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenne v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ NOVRSTNE DRUGE PIJAČK. Priporočam sc cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! Spisal« Lea Fatur F. GRILL'S DAIRY i a IS W. 22nd St.. C Me ago. III. Pozor rapodinj«! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, aH klalo smetaao, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite ▼ moji mlekarni. Jas prodajam mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je preje natančno pre sku&eno in pregledano od Mestnegs zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporo čati otrokom re|enccm. Mleko razvaiam po hišah točno vsak dan o pravem časa. Za obilna naročila se toplo priporo čam: G HILL. •tovMsko-brraUki mlaka NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK 3329 Penna Ave. Pittsburgh, Pa. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA. Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik Ima svojo redno mesečno sejo vsako drujro nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1916: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj ProkSelj, 572 Butler St., Etna, Pa. I)ru»t. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa. Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $">00. ali $250. Naše društvo plačuj* $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgn-raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip (Jangl, 47'JS Plum alley, Pittsburgh, Pa., isti dan leo zboli in ravno tako zopet do ozdravi. Frank Petkovšek 720 Market Street WAUKEOAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. Sc toplo priporoča Slovencem v Wau-^egan in okolici. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOL1ET, ILL. Ura* craven alov. cerkve. Stavbinsko in posojilno društvo SLOVENSKI DOM' Chicago, m. Domače podjetje. Ustanovljeno it« inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in pogojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vred nost vsake delnice naraste t teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. Rojaki! Poslužite se tega izbor nega načina pri hrinjevauja! Rojaki izven Chicsga! — Piiite za pojasnilal Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St Martin Nemanich, blagajnik. Uradne ura: 10—12; 1—4; Chicago telefon: 4295. Dom 210? L. Pošljite seda) vaš denar v stari kraf brzojavnim potom Brzojavne po.šiljatve so sledeče: ra 100 K. S17 — K. 200 $31 — K. 300 245 — K. 500 $73. —S tem »o vsi stroski plačan L— Donar bode izplačan v 5 dneh. Poštna potrdila dospejo že 6. nedeljo. Za Vaš denar Vam jamčimo. PKODA.JEMO PAKOBROT>NE LIST K K ZA VSE KRAJE. PiSite ali rjjlasitc se pri: INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 1334 W. 18th St.. CHICAGO, ILLINOIS (Mednarodna rnenihiična banka) MARIJA SLUCA 1828 VV. 22nd Si. Chicago, ill. Telephone Cwtel 4739 izkuftona in z d r*.»»-aim dovoljenjem potrjena BABICA ■e uljodn* priporoča »lo-veotkim in hrr«*1rim lantm. Važno naznanilo za podporna društva, trgovce in podjetnike ter sploh vse Slovence. Znano je nam, da imajo razna podporna društva več denarja naloženega iia različnih bankah, ali pa na zemljiških uknjižbah, (mortagfgcs), kar jim zal donaša primeroma le malo obresti, morda samo po 2K ali 3',;? Ta denar bi imela podporna društva, trgovci in drugi lahko bolje in tudi varno naložen, ki bi jim donašal OD 5%, DO 6'J OBRESTI. De- nar bi bil naložen tako varno, da je vsaka izguba izključena. To l>i se doseglo z nakupom bondov električnih in plinarnih podjetij, šolskih, municipal-nihr okrajnih in državnih BONDOV ali OBVEZNIC, ki so istotako varne kot bi bil denar naložen v banki. Te bonde se lahko vsak čas proda ali zamenja za gotov denar. Obresti se dobiva vsakega pol leta s posebnimi kuponi v vsaki banki. Tvrdka je ena itmed dobro znanih tvrdk, ki trguje z bondi in obveznicami. Mi smo prodali »adnji čas K. S. K. Jednoti že za več kakor $100.000.00 raznih bondov in ob vernic z visoko donašajočirai obrestmi^ ti bondi so tako sigurni, kakor gotov denar. Vsi cd tega se priporočamo toplo tudi društvenim uradnikom, osobito llagajnikoui, ter tudi posameznikom, ki imajo denar naložen na nizke obresti, da, se obrnite na nas za pojasnila pri nakupu bondov. Mi Vam bomo priporočili in preskrbeli bonde najboljše vrste, kar bo v vašo lastno korist. Pišite nam za pojasnila v slovenskem, ali angleškem jeziku, nakar Vam bomo dali takoj zastonj potrebne informacije, r Bonde se kupi lahko že od $100.— naprej. Priporočamo sc s spoštovanjem ELSTON & CO