51 StevlIRo. o Ljuuiiani, v soboto 10. marca 19Z1 Uto 101. ltiku\m vsak dan popoldne, izTzemil nadali« ln praznika. Imeratl S do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 o. večji inserat! petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponidos besedi 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav n*pr&). — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za odgovor« VaravnUtvo »Slov. Naroda' ln „Narodna tiskara*" ZnaHova nllca it 9, pritlično. — Talalon st. 304. Oradslatra „Sior. Mara*V- Saatlova iMei at. 5, I. nadaira»pfa Tala «■ i ta v. 34. Doplia spreloma la padsianas ta ladeetae Iranaovana« Rakapitav a« it« vrača. ~VM Posamezna Številka: v Jugoslaviji vse dni po Din 1-— w Inozemstvu navai.it dil Oln l9 nedelja Oln 1*25 Poltnina platna v gotovini. „Slovenski Narod- velja: V Inoiemmo v Ljubljani po po i ti 12 mesecev 5 : 1 • • • • . • • • . ... Din 120— 60 — 30'— . 10- Din ■ ■ 144 — 72-— 36 — 12*— Din 216 — . 108--. 54— ■ 18— Pri morebitnem povišanju se ima daljš.i naročnina doplačati. Kavi naročniki naj pofljejo v prvič naročnino vedno ©52f po nakazni o. Na 9amo pismena naročila brej pos!atve denaria se ne moremo ozirati. Angleško časopisje o naši zunanji in notranji politiki. Marsikaka naša narodna nesreča prihaja ravno od tega. ker svet ve vse premalo o nas. Veliki narodi komaj vedo. da se je predvojna Srbija mnogo mnogo povečala; o peščici nas, proti vsem neprilikam usode se borečih Slo* vencev je pa morda še kak državnik prav slabo poučen. Kajti, da bi sami skrbeli za objektivna poročila, to je za nas nekako odveč; med seboj smo si strašno odkritosrčni, in tuji časopisi potem s prozornimi nameni ponatisku* jejo naše članke »Pred popolnim polo* moro«, »Državljanska vojna« itd. Pre* pričani smo, da delamo prav, če misli* mo: inozemci naj si pridobe sami vesti o nas, kjer že hočejo, ali pa naj nas pridejo sami gledat. In v tem tiči naša tragična krivda. Koliko store v tem OTiiru drugi narodi, n. pr. Bolgari, ki imajo organizirano propagandno služ* bo, in pa naši sosedje Italijani, ki se prav dobro razumejo na ta posel, kakor kažejo dogodki zadnjih let; vsega mo* gočega bi se radi naučili od njih, samo tega ne. Zato pa moramo 2 največjim ve* seljem pozdraviti list kakor je »The Near East« (Bližnji vzhod), ki se zdi, bo sta; no prinašal poročila o naših raz* merah in seznanjal angleški svet z nami. In kar je še več vredno: ti članki »o res objektivni, toda tudi simpatični. Tako n. pr. piše sedaj ob ratifikaciji rapaHske pogodbe — pri kateri »so se Jugoslovani obnašali s Čudovitim samo* zatajevanjem«, — precej ostrovidno o Mussolinijevih nagibih, ki nikakor ni tako viteški, kakor so sam sklicuje, ampak je strašno dobro poskrbel ca svojo Italijo. Saj ji je pridobil marsikaj in ohranil ji je mir. Člankar pristavlja: »Toda če bo ta mir res iskren in trajen, je pa drugo vprašanje. Ne smemo po* zabiti, da so Italijani na vse mogoče načine skušali preprečiti ratifikacijo. Jugoslovani ob Adriji so podvrženi naj* različnejšemu in najhujšemu zatiranju, četudi so se izkazali lojalne in debre državljane, ki plačujejo svoje davke in točno izpolnjujejo vojaške dolžnosti. Vkljub vsemu temu pa zapirajo jugo* slovanske šole (samo v Istri okoli 112). Okrajno glavarstvo v Gorici je bilo odpravljeno in jugoslovanski uradniki odpuščeni. Vse to dela v Jugoslaviji slabo kri in povzroča stalno nevarnost za mir.« Nadalje govori o odnošajih med Bc'garijo in našo državo, da sicer Stambolijski vodi iskreno prijateljsko politiko, da ga pa pri tem hudo ovirajo Makedonstvujoči. O naših financah prinaša isti list dolg in nadvse zanimiv članek o inter* wicwu z ministrom Stojadinovičem, in meni, da je slabotno stanje naše valute hudo neopravičen , saj je velika mno* žina krožečih bankovcev krita z zlatom. Tega je pač ▼ ^'tvnera krivo dejstvo, da nam svet ne zaupa — in tako smo zopet ob začetku — ker nas svet pre* malo pozna, Umljivo je, da člankar posveča veliko skrbnost našim volitvam. Saj jo tudi lahko, menda so zadnje mesece samo tega polni naši časopisi in je to za ves svet nekaj posebnega, ker drugje se ta stvar opravi v par tednih, pri nas pa je treba celih mesecev. Za* nimivi so sk-epi, do katerih člankar prihaja. Dne 25. januarja t. 1. piše: Ni kazno, da bodo te volitve razjasnile politično situacijo. Toda pričakovati bi bilo znatno ozdravljenje politične oris jentacije naroda. In to je prvi po^oj BAROŠ IN DELTA. DIPLOMATICNI BOJ ZA BAROŠ RAZVIT NA CELI ČRTL — PARITETNA KOMISIJA PRIPRAVLJA MATERIAL ZA REŠITEV. DIFERENCE V PARITETNI KOMISIJI ŠE OBSTOJAJO. PARITETNA KOMISIJA RAZPRAVLJA O VSnrl PROBLEMIH. (Oficijelno poročilo 0 VIL seji.) — Opatija, 8. marca. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne je bila VI. seja paritetne komisije. Seja je bila kratka in brez vsakega pozitivnega uspeha. Na tej seji bi imel podati predsednik jugosloven-ske delegacije dr. O. Rvbar odg-ovor k izjavi senatorja Cuartierija na zadnji V. seji. Iz Beograda so došia predsedniku naše de1e£acije nekatera nova na- za notranjo konsolidacijo, katere je v j vodila. Dr. Rvbrr ni odgovoril na seji, Jugoslaviji ▼ prvi vrsti potreba.« V ! na kar je bila seja preložena na danes številki z dne 22. februarja pa pravi: »Preveč bi bilo pričakovati od teh vos litev izčiščenje notranjega položaja, kakor tudi bi mi iskreno že!e!i za to državo; bodo pa od'očen korak naprej.« Tudi veliki angleški list »The Ob* server« prinaša zanimivo poročilo svo* jega dopisovalca z značilnim naslovom »Na tucate političnih strank* (k«»r je na žalost popolnoma res). Členek je pisan nad vse zanimivo a tudi stvarno in obvešča dosti točno Angleže o nas, med drugimi n. pr. tudi o divjem de* magoštvu radikalov in radičevčev. 2a* lostnih razmer na Hrvatskem dolži — in to po pravici — inteligenco, ki se je odtujila priprostemu ljudstvu in živi sama zase. »Samo eno zdravilo je za Radičevo demagoštvo in to je čas.« Sklepa pa s sledečimi besedami: »Radi* ka!noAli ste videli, kako hitro gre ta stvar?« je vprašal Hanaud in s sunkom se je avto premaknil naprej. Sunek je vrgel Hanauda proti Mr. Ricardu. Nekaj trdega v detektivovem žepu je udarilo njegovega spremljevalca. >Ste jih li vzeli s seboj?« je vprašal. >Kaj?« »Ročne zaponke.« Zopet je bil Ricardo razočaran. Detektiv brez umetne brade je bolj dovolj slab detektiv, če pa nima niti ročnih zaponk, je pa sploh za nič. Vendar je Hanaud potolažil Ricarda s tem, da mu je pokazal trd predmet; bil je tako trd kot ročne zaponke* to je bil namreč nabasan revolver • »Ali bo nevarno?« je razburjen vprašal vale listje dreves ob jezeru. Na temnem jezeru! >Al! je kaj ua tem, Hanaud?« jc vpra-Ricardo. »Moral bi bil vzeti i jaz svojega.« ;so se gugali in tresli odsevi svetiljk. Ladija se \ Šal nekoliko vznemirjen. »Nevarno bi bilo. prijatelj moj,« je resno ! je pripeljala mimo in z nje se je glasila godba J »Če je kaj na tem--« in Hanaud jc kar potrdil Hanaud, »če bi vsi vzeli svojega.« j in petje, njena zelena in rdeča luč spredaj in poskočil. Dospela sta v Ženevo, ko se je začel de-1 zadaj je polagoma izginila. Hanaud edini je I Dečkov glas je donel glasneje s ceste. Be-lati mrak; avto je zavozil k restavraciji na skušal na balkonu poživiti pogovor o znanih, j sede so se razločno čule na balkon, strani jezera in gor na balkon v prvem nad- | splošnih stvareh. Toda jasno je bilo, da mu zabava ai šla od srca. Bili so trenutki, ko so se stropju. Suh, a krepak mož je sedel pri mizi v kotu balkona. Vstal je in jima ponudil roko. »Moj prijatelj, monsieur Lemerre, ravnatelj ženevske policije,« je dejal Hanaud In predstavil malesra možaka svojemu tovarišu. Sele dva para sta večerjala v restavraciji in Hanaud je govoril tako, da ga nihče ni mogel slišati Vsedli so se k mizi. »Kakšne novice?« je vprašat »Nobenih,« je dejal Lemerre. »NlfiCe ni prišel iz hiše »nihče ni prišel iz nje.« »In če se kaj zgodi med tem, Ko večerjamo?« »Bomo zvedeli,« je dejal Lemerre. »Poglejte, tam pod drevesi stoji možak. Prižgal bo svojo pipo z žveplenko.« Nagli pogovor je bil končan. »«Dobro,« je dejal Hanaud. »VeCerjaH bo- »Umor v Aixu! Najdba draguljev!« »Iti morava,« je mrzlično zašepetal Hanaud. mišice njegovih rok zganile in njegove rame "Tu gre po mojem mnenju za življenje ali smrt nervozno stresle. Nemimo m neudobno je ča- in tale«— tu je pokazal na malo skupino, ki je kal, da se je popolnoma stemnilo. stala okoli dečka pod drevesi in kupovala ve- »Jejte,« je zaklical na glas. »prijatelji čcrni list — »toje pa poveljnik, ki nam je dal moji!« in krepko prigrizoval. zapoved.« _ »Tega si pa no morem predstavljati,« je za- Naenkrat je pa pri eni LemerrovT opombi vrgel nož in vilice na krožnik in ga pogledal ves bled. Lemerre je namreč kar tako mimogrede omenil: »Torej dragulji gospe Dauvrav sploH niso bIB ukradeni?« Hanaud je kar zijal. »VI to veste? Od kod ste to zvedeli?« »To je stalo v večernem listu. Kupil sem sem si eno številko na potu sem. Našli so jih mo torej veselo.« Poklical je natakarja in na- skrite pod parketi njene sobe.« ročil večerjo. Sedem je bilo proč, ko so se vse-1 Ni še izrekel teh besed, ko se je slišal od dli k večerji in ko so večerjali, se je stemnilo, ceste spodaj klic raznašalca. Lemerre se je 1 daj pa je bila poslana ta vest na način, na ka-Na camiah so afi prižigale luči in razsvctlje-.prestrašil obraza svojega prijatelja. ltereaa nisem nikoli mislil. Poglejte i« čudeno rekel Ricardo. Ni si mosrel jasno razložiti, kaj je hotel Hanaud s svojimi besedami. Ta je hotel plačati. »Kedaj je bil izdan večerni list ?« »Ob sedmih,« je dejal Lemerre. »Torej že več kot pol ure razklicujejo to novico po ženevskih ulicah.« Nemirno je bobnal s prsti po mizi, dokler ni bil račun plačan. »Za Boga, to je jasno!« je divje mrmral. »Nekdo se suče neprestano okoli mene. Poglejte, Lemerre, jaz pazim skrbno in sem silno oprezen, samo, da se ne pošlje kaka vest. Se- Stran *S L O V CM S IT t N A !? O tMi "a rt c iXJ. marca srev. toma, v katerem tiči tudi rešitev reske meje napram Jugoslaviji. Jugoslo vensko stališče je prezicirano, ali ne vstavlja nadaljevanja dela paritetne komisije, katero se tudi dejansko vrSL Delegat Račić je izjavil italijanskim novinarjem, da upa, da M dobi pot ga sporazum. — Reka, 8. marca. (Izv.) Italijanski nacijo n al is t i in fašisti so sprejeli komunike v zadnji seji paritetne komisije z veseljem, ker si ga razlagajo tako, da se reši ves reSki problem enotno po njihovi volji, to je, da Baroš in Delta ne pripade ta Jugoslaviji. Ti prenapeti itali-janski duhovi Še danes ne čutijo, kako nastopajo proti dobri bodočnosti Reke in njenega pristanišča. Železniški eksperti, italijanski in fu-jgoslovenski, nadaljujejo svoje delo. Ko Se to skonča, sledi razgovor z italijanskim izvedencem za pristaniško ureditev, dr. Agazzljem, ki se bavi tudi z Vprašanjem konsorctia in pristaniških naprav. Načrt za pristaniški konsorcij se Ima precej modificirati. Tudi podkomisija dela pridno. General Mazzucco se je udeležil včerajšnje seje. Potem je šel s karabinjerskim majorjem Masso ob obrežju, kjer se je informiral o zadnjih incidentih in dal baje navodila za red in mir. PRIHOD SLOVENSKIH DIJAKOV NA SUŠAK. .J '-Sušak, 8. marca. (Izv.) Danes 8ot>oldne so prispeli na Sušak slovenski akademiki iz Ljubljane. Akademični društvi »Triglav« in »Jadran« sta se korporativno in z društvenimi oznaki udeležili javne manifestacije po Sušaku v znak osvobojenja bratov, stoječih na straši ob Jadranu. Na Sušak je došlo 150 akademikov. Povsod so bili gostoljubno in bratsko sprejeti. NOVE BRUTALNOSTI REŠKIH FAŠISTOV. / — Sušak, 9. marca. (Izv.) Fašisti g& Reki sistematično in še z večjo silo izvršujejo fašistovski teror nad jugo-slovenskim prebivalstvom na Reki. Včeraj ob 14.30 sta prišla dva uradnika reške podružnice »Prve hrvatske itedionice« Ban in Demetrović s Sušaka na Reko. Takoj ko sta prestopila demarkacijsko četo, sta bila obkoljena od skupine fašistov. Bana je nekdo udaril tako močno po obrazu, da je bil takoj zalit s krvjo. Demetrovtca pa je drugi fašist s težkim predmetom udaril po glavi, da je padel na tla. Ban je tovariša dvignil in se hotel vrniti čez most na SuŠak. Karablnierl pa so jima zabranili pot in zahtevali legitimacijo. Posredovalo je jugoslovansko orožni-itvo. orožniki so stopili do srede mosta, a tedaj so karabinjeri, ojačeni z vojaštvom, namerili puške proti našim orožnikom. Oba bančna uradnika sta končno srečno prišla na Sušak. Bil je selo kritičen trenutek. Naši orožniki so ostali hladnokrvni. V bližini mosta se je nahajala na sušaški strani mnogoštevilna množica, ki je z gnevom v srcu in ogorčena morala gledati burtalno početje reških fašistov. — Sušak, 9. marca. (IzvJ Včerajšnji popoldanski brutalni nastop reških fašistov sta na lastne oči opazovala poljedelski minister dr. Supllo in pokrajinski namestnik za Dalmacijo dr. Cimič. — Sušak, 2. marca. (Izv.) Okoli 4. popoldne sta se pojavila na Sušaku dva reška fašisU^ Nastopala sta zelo izzivajoče. Bila sta aretirana. Na komesarijatu pa sta Izjavila, da bodo reški fašisti takoj ubili 20 Jugoslovenov na Reki, če se nflma zgodi najmanjša krivica. Pred magistratom se je zbrala mnogoštevilna množica. Orožniki so z velikim naporom vzdržali red in mir. Ko se je množica razšla, sta bila fašista z močno eskorto odpeljana na Reko. giunta intrigira: u'r _OpatT!a, 8. marca. (Tzv.) Prostuli ptv jrfgaTec Giunta leta po Opatij! fn Rekt. hul-ska in Intrigira. Poročevalcu lista »Glornale d! Roma« je povedal novost, da v rapallskf pogodbi n| nobene besede o BaroŠu. Včasih je Giunta kričal po shodih, da je Baroš izdan Jugoslaviji, seda« pa trdi, da to ni res in da pripada Reki. Povedal je tudi, da je faš'stovska vlada revo!nc!)ska fn da Ima svoje posebne pravice, po katerih se menda sme Jugoslaviji odtegnit! Baroš! Giunta ie končno izustil Še modrost, da Reka brez Baroša ne bo imela nikdar miru. Res je pa, da Reka brez pravično reftJftvo Baroiko zadevo pogine! Shodi naprednega bloka« — Za Krakovo - Trnovo se vrši iT nedeljo, dne JI. t. m. ob JO. do-poldne pri »Sokliču*. Dolžnost vseh naprednih in resno mislečih volileev ie, da se shoda udeleže. — Poročata gg. dr. Vodušek in ram L. Jelene* — Za Št Jakob se vrši v soboto 'dne JO. t. m. ob 20. zvečer v gostilni pri Kavčiču na Privozu. Poročajo gg. dr. Ptic In drugI govorniki. — Za kolodvorski In kofrzefskl okra! se vrši v soboto dne JO. U nu ob 20. uri pri Štruklju. Na shodu poročata gg. dr. Ravnina* in dr. Volilna manifestacija naprednih javnih nameščencev. Stvaren govor kandidata prof. Rels-nerja. — Zbor nameščencev proti korupciji. — Zanimiv incident demagogije. j Ljubljana, & marca. Napredni javni nameščenci in upokojenci so danes zvečer ob 20. priredili v veliki dvorani »Kazine« manifestacij-skl volilni shod, ki se ga je udeležilo nepričakovano impozantno število aktivnih in upokojenih državnih uradnikov in nameščencev. Kljub razni preračun je ni agitaciji je bilo opažati na zboru, da je uradništvo odločeno kompaktno glasovati za prof. Reisnerja, ki je do sedaj vestno, skrbno in pošteno zastopal interese uradnistva v narodni skupščini. Dr. Vladimir Ravnihar je v imenu Naprednega bloka kot predsednik otvoril shod. V kratkem uvodnem govoru je navajal politične razloge za ustanovitev Naprednega bloka, nagiašu-joč, da sta bili obe v bloku združeni stranki vedno zagovornici Interesov uradnistva. Glavni nagib, da je Napredni blok sklical shod javnih nameščencev, je bil, javnost opozoriti na dejstvo, da je uradniško vprašanje med vsemi najnujnejše, da ?e žgoča rana na našem državnem telesu in da je kulturni škandal, ker se to vprašanje do danes še ni pravično rešilo. Napredni blok je proti vsaki korupciji. Podal je besedo glavnemu poročevalcu - kandidatu Naprednega bloka prof. Relsnerju. Kandidat prof. Reisner ie v mirnem, trezno premišljenem in objektivnem govoru očrtal glavna, temeljna vprašanja, ki se tičejo tako gmotnega, kakor tudi moralnega, socijalnega in državnega položaja javnih nameščencev. Kratko je razvil zgodovino uradniškega gibanja. Materijelna stran uradniškega vprašanja je glavna, v bistvu pa so tudi velike važnosti vprašanje stabilizacije in napredovanja uradnistva, razmerje uradnistva do naroda in države, pravice do pokojnine, politična svoboda itd. V markantnih potezah je govornik nato očrtal zgodovino službene pragmatike in razvoj razprave v zakonodajnem odboru oziroma v narodni skupščini. Tehtne razloge je navajal, zakaj da pragmatika ni bila sprejeta v narodni skupščini. Delno krivdo pripisuje tudi razmeram, ki vladajo v organizacLL Stvarno je pojasnil svoje stališče napram redukciji uradnistva« pojasnil je vprašanje maksimiranja draginjskih do-klad nižjim uslužbencem. V jasnih in preciznih besedah je nato govornik očrtal smernice svojega delovanja v bodoči narodni skupščini. Med drugim je prof. Reisner naglašal, da je njesa vedno vodila samo stvarnost in da se je skrbno izogibal vsake demagogije. Čeprav Je za svoje delo kot poslanec odgovoren samo demokratski stranki, samo demokratskim volilcem, je bilo njegovo delo posvečeno interesom celokupnega javnega nameščenstva brez razlike strank. Sadov njegovega dela so bili deležni vsi. Ni našel povsod raz-umevanja, v zahvalo celo demagoške napade. Tudi v bodoče hoče stvarno in brez vsake demagogije zastopati interese celokupnega uradnistva. Glavne smernice bodo: 1. uzakonitev službene pragmatike, 2. preureditev zakona o draginjskiii dokladah, in 3. odprava določb glede maksimiranja. Govornik je dalje izjavil, da mora biti javnemu nameščencu zagotovljena popolna politična svoboda, da ne bo na milost in nemilost izročeno samovolji partizanstva. Navzoči zborovale! so govor prof. Reisnerja sprejeli z viharnim odobravanjem. Na poziv predsednika dr. Ravnihar j a se je otvorila kratka debata. Viš rev. Gregorka je navaial konkretne slučaje, kako se uradništvo hipoma premešča in upokojuje, navajal je drastične slučaje, kako je bil neki pop imenovan za načelnika v direkciji carin itd. Omenjal je tudi najnovejši slučaj iz Slovenije, slučaj dr. Baltiča, ter je nato v imenu uradnistva protestiral proti temu korupcijskemu sistemu. Zastopnik nižjih uradnikov nar. %oc. Davdek je v svojem konfuznem govoru odkrito priznal nepristransko in požrtvovalno delovanje prof. Reisnerja za uradništvo, a nelogično je izzvenela njegova izjava, da bo nižje uradništvo iz maščevanja glasovalo proti njemu. Klici: »Ni res! Ni res!« Bilo k navzočih tudi več nižjih uradnikov. V odgovor je prof. Reisner Bavdka opozoril, kako neparlamentarno postopa, ker hoče iz maščevanja pokopati v parlamentu dosedanje delo za službeno pragmatik o. Govornik je dalje navajal drastični slučaj, kako se nekateri voditelji nižjega uradnistva poslužujejo demagoških resolucij, o katerih vedo, da nikdar ne bodo sprejete in da se nikdar ne uresničijo. Navedel je konkreten slučaj neke resolucije g. Benedičiča na kongresu v Beogradu, s katero se je zahtevalo 5000 Din nabavnega prispevka nižjim uradnikom. Takrat je Bene-dičlč njemu izjavil: »Kateri norec as bo Baši resoluciji verjel!« Shod je nato mirno končal. Predsednik dr. Ravnihar, zaključujoč shod, je pozval uradništvo na solidarnost, da si izvojuje svoje naivitalnejše zahteve. Politične vesli. — Agltacjsko potovanja N kole Palica. — Beograd, 9. marca. (Izvir.) Ministrski predsednik Nikola PaŠiC Je snoči ob 11. s posebnim vlakom odpotoval Iz Beograda v Banjaluke Tu priredi volilno zborovane, na katero pridejo pristaši radikalne stranke iz vseh bližnjih okrajev Bosne. Po končaj-nem zborovan u se Paš;Č odpelje takoj v Ljubljano, kamor prispe v soboto zvečer. Potoma se ustavi v Zagrebu. FaŠič potuje v spremstvu več ministrov. Danes so skoro vsi ministri odpotovali na agitacijo, ostala sta samo dr. Ninčič in Vujičic. = Ljudsko štetje v Avstriji V sredo, dne 7. t. m. se je pričelo v Avstriji splošno ljudsko štetje. Zanimivo pri tem ljudskem štet u je, da so odpravili rubriko »o občcvalnem jeziku«, ki je bil v stari Avstriji predmet neprestanih, a brezuspešnih pritožb s strani ne-nemških narodnosti. Rubriko o obče-valnem jeziku so nadomestili z vprašanjem »o jeziku, ki ga kdo najgladkeje govori ali v katerem navadno misli.« = Agitator Kemal paše aretiran v Sarajevu. Angorska vlada je v s vrh o propagande svojih idej izdala Številne brošure z ilustracijami o sijajnih zmagah Kemalove vojske v Trakiji in je bila ta propaganda prenesena tudi na naše ozemlje. Zlasti se je ta propaganda potom Kemalovih agentov razširjevala med muslimanskim prebivalsvtom naš; kraljevine. V Sarajevu je bil aretiran te dni neki agitator, pri katerem so našli dokumente o Kemalovi akciji, ki stremi za tem, da vzbuja med muslimanskim prebivalstvom spomin na nekdanje veliko turško cesarstvo. V svrho zasliševanja je bil agent oddan ministrstvu notranjih del. =r Za uvedbo gregorijanskega koledarja. Ekomenski patrijarhat v Carigradu je sklical koncil vseh pravoslavnih cerkev radi dogovora glede uvedbe gregorijanske ga koledarja. Koncil se sestane v Carigradu takoj po veliki noči. Nadejati se je. da bo koncil sprejel reformo koledarja tako, da bodo vse krščanske cerkve morda že letjs, vsekakor pa prihodnje leto slavile svoje cerkvene praznike ob istem času. cz Rusija proti AngfeškL Sovjetska »Tzvestja VCJK« analizirajo položaj, ki je nastal zaradi neuspeha lausannske konference in trdijo, da Angleška pripravlja novo vojno na vzhodu. Ta vojna, piše boljŠeviški list, je naperjena proti Rusiji, kajti Angleška je dokazala Že v Lausanni, da hoče bolj oškodovati Rusijo nego Turčijo. Turčija je bila mečna dotlej, dokler je nastopala v sporazumu Z Rusijo. Angleška hoče izkoristiti dozdevno nesoglasje med tema dvema državama za energičen pritisk na Turci;©. Toda turški narod se dobro zaveda, da je njegova varnost odvisna od tesnih vezi med Turčijo in sovjetsko Rusijo. = Turška misija v Moskvi. »Mor-nlng Post« poroča, da je Kemal paša poslal v Moskvo vojaško misijo pod pretvezo, da izroči Trockemu fn drugim sovjetskim komisarjem odlikovanja in pozdrave ob priliki 5. obletnice rdeče armade. V resnici pa ima ta misija drug namen: prišla je na važno vojaško konferenco z vrhovnim revolucionarnim vojnim sovietom, da napravi načrt za skupno vojaško akcijo Turčije in sov-jetov v slučaju vojne. — Mac Dona'd o angleškem delavstvu. Udruženje angleških kapitalistov fn delodajalcev le p^vabHo delavskega vodo Ram-sava Mac Donalda, na! predava o stališču, kl ca zavzema Angleška delav. stranka napram boljševikom. Mac Donald Je Iziavil, da je naravnost nesmisel smatrat! kakega člana angleške delavske stranke ▼ spodnji zbornici za boPsevfka. BoVŠevik! Je de'al, smatra'o človeško družbo za mehanizem, ki Je lahko nastal in ga ie lahko uničiti. Delavska stranka pa stoji na sta!:šču. da te družba organfčna, zelo delikatna enota, fi'e po-sarrnil del! so tesni medsebojni odvisnost! Brez dvoma Jo Je mogoče rzpremenltl. toda samo s pomočjo treznega, globoko premišljenega znanstvenega procesa. Delavska stranka de!u;e za Izpremembo tega organizma v najpopolnejši tip božanstva v obliki mesa in krvi in njegovo ude*stvovan;e na tem svetu Je metoda, k! boljševfški popolnoma nasprohTe. Delavska stranka noče storiti ničesar brez izpremembe javnega mišljenja fn brez večina. — Sovjetske gospodarstvo. Ljudski komisar železnic in vodnega prometa je poročal sovjetom o današnjem stan u Železnic v Rusiji. Dolžina vseh železniških prog ie znašala pred vojno 43,740 vrst (1 vrsta I07S m). Seda) Je dolžina skoraj Ista čeprav je Rusija izgubila velik del svojih železnic, ker so bile zgra'ene med vojno nove železnice. Od teh železnic pa se ne more izkoriščati 10 tisoč vrst, kar ie posledica ogromnega deficita, ki znaša letno okrog 20 mili onov zlatih rubljev. Ostale železnice so v tehničnem ozira zelo slabe. 50% pragov jo segnilo In morali bi lih zamenjati z novimi, kajti pred vojno so vsako leto men ali 15% pragov. 30—45% delavnic ta poslopij m za nobeno uporabo. Osebje, čeprav ga Je dvakrat toliko kakor pred vo no. dela šestkrat slabšo od prejšnjega. Število lokomotiv in vagonov je enako predvonetnn toda med n*imj 35% pokvarjenih lokomotiv in 66% pokvarjenih vrgonov. Splošno se Je delo na železnici znižalo do 50% v primeri s predvojnimi. Promet blaga Gospodarstvo. IZVOZ MOKE IN ŽITA. Nov predlog sa ureditev Izvozne carino na moko hl II to. Kakor javljajo Iz Beograda, obstoji tendenca, da se izvozna carina na Žitarice uredi na ta način: za pšenico 50 do 60 Din, za koruzo bi ostala carinska postavka neizpremenjena (40), med tem ko bi meka različne vrste bila podvržena 20 do 25*4 nižji postavki do-tičnega žita. V Izvoznikih krogih vlada radi tega bolazen, da bodo te pestavke one- j mogočile izvoz pridelkov (moke), niti bi ne ; bil dosežen cilj. da bi bili zaposleni domači j mlini. V slučaju pomanjkanla denarja obsto- ! j a pesimistično mnenie, da bodo tuji kupci radi povoljne carinske pestavke pšenico posebno kupovali. V finančno ekonomskem odboru ministrstva to vprašanje še ni definitivno rešeno. —g Žitni trg v Somboro. S o m b o r, S. marca. (Izv.) Povpraševanje blaga narašča. Cene so se učvrstile. Pšenica notira 450 do I 460 bačka 240 do 250. koruza sremska 260 de 270- oves 300 do 320 pšenična moka »0« j 670 do 680. Tendenca prijazna. j —g Novosadska blagovna borza. S. J marca. Notiralo v dinarjih: Pšenica bačka j ponudba 450, bačkl ječmen ponudba 315 j baški oves ponudba 287.50, banatski in ba-ški dupl. 1H 283. baška koruza 235—250. za april 25% "kase ponudba 275, za maj 25% 262.75, iskan'e 268.75, za april 25% 257.50. pšenična moka «00« ponudba 650, »0« 646, otrobi brez vreč 152.50. Čvrsta tendenca. —g Zagrebški trg, Zagreb a marca. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka odnosno vojvodinska postaja notirajo: Pšenica (76—77 kg) 445—452.50, nova rumena koruza 242.50—270, bela umetno sušena 295—305, rž (72—76 kg) 350—420, Ječmen za pivovarne 325—400, za krmo 295—310, bački oves 295—305, pisani fižol 425, beli 425. pšenična moka »0. 662.50—687.50, »2« 637.50—662.50. »4« 612 50—637.50, za krmo 225—250, drobni otrobi 170—190, debeli 225—250. Mfrna čvrsta tendenca. —g Celjski trg. Na celjskem tr*n se le zadnje dni pojavla precejšnja množina Jajc Prodajajo se po D 1.25 komad. Micka Je tudi dovolj. Liter se prodaja D IJ0. Okoličani in vrtnarji prinašajo tndl precej zgodnje zelenjadi, solata, špinača itd. na trg. Cene po trgovinah so se zadnje dni kljub naraščanju valute dvignile. —g Beogradska blagovna borza S. mirca: Notlra'o: Pšenica 75 kg. 7—8% franko vagon Klenak, prompt ponudba 415, 75 kg. 6—7% franko obala Beograd rvnud-ba 430, 78 kg 4% franko vagon Beograd prompt ponudba 455, nova začasno suha koruza franko Smederevo pol kase prompt iskane 260 ponudba 275, nova sušena koruza fr. vagon Smederevo prompt ponudba 310, ječmen 64 kg, franko vagon Beograd, prompt 335, banatski oves franko lađ'a Beograd, kupčeva izbira 295—310 (zaklj. 300), suhe sliive, garnitura franko Val evo ponudba 360, bdi resetan! fižol, franko Sisak 440—460, otrobi franko Beograd vlačilec, v papirnatih vrečah ponudba 195. Čvrsta tendenca. Zaniman;e zlasti za oves, ki je bil zaključen po 30t). —g Donava moke. Pri Intendanturi Dravske dlv!z!jske oblasti v Ljubljani se bo sk!en:la dne 14. marca tL ob It. uri dopoldne pogodba glede dobave 210.000 kg krušne moke (tipa 8^%). Predmetni ogias Je v pisarn! trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Naš Izvoz v zadnfh dveh letni. Po statističnih podatkih mfn'strstva za trgovino In fndustri.o je znašil naš izvoz tekom 11 mesecev lanskega leta 2.S51412.468 napram 2.211.! 95.579 dinarjev v Istem času leta 1921. Tako >e naš izvoz lanskega leta večii za 660 milijonov dinarfev od izvoza pre;šn:ega leta, kar znači korak na bolje za 23%. Celokupni izvoz za leto 1922. znaša sigurno več nego tri miljarde napram 2.4 miljarde 1921 leta. —g Eelektr'flkac'ja češkoslovaških že-fezn'c. Češkoslovaško prometno ministrstvo je sklenilo elektrifikacijo vseh svolh železnic. Za poskus se uvede na progi Praga —Plzenj. Da se izosme^o neprilikam radi poman'kan:a prostora, se postavijo za prvi čas električni akumulatorji na praških postajah in uvedc'o se električne lokomotive, ki bodo služile prvotno samo za manevriranje. —g Kovan? denar na Francoskem. Francosko finančno ministrstvo sodi, da za Industrijske in trgovske p^>rebe ne zadešča več 300 milijonov frankov v vrednosti po 1 In 2 franka ter po 50 centezimov, ki so sedaj v obtoku. Kovanega denar a bo koncem Julija v prometu okoli 450 milijonov frankov. —g Zagrebački zbor. TJpozorniu se Interesenti, kojj žele na II. samu od 22. aprila do I. maja o. g. svoje uzorke izložiti, a nisu Još prijavnice poslali, da to čim prije Izvrše, jer se naiamnina za mjesta počam od 22. o. mj. za 30% povišu:e. Izložbnih mjesta Imade samo još malo i zato je uputno da se Interesenti brzo odluče. U tokn mjeseca biti će razaslate sve potvrde o dodjelenom mjestu, s kojima je skopčena I legitimacije za sve pogodnosti za vrijeme trajanja II. vel. sajma. Sa nredjenjem stanica mogu Izlagači 26. o. mi. započeti. Da se izbjegne navali narudžaba za reklamne ploče, uputno Je sada vs€ takove naručiti kod pr. odi. ZZ. Time se polučuje ne samo bol.'a Izradba reklamne ploče same, već će iste biti | na prikladni'lm mjestima izvrženo. —S Agrarna reforma na Madžarskem. Vsled nezadovoljnosti In ugovorov s strani številnih malih posestnikov se namerava na Madžarskem glede vprašanja agrarne reforme dati agrarnemu uradu polno moč, da proda zanesljivim osebam del od 350 do 400.000 oralov zeml;e, Izročene svojčas državi v last, po 100 do 120 delih. To se pravi s drugo besedo, da se hoče ustvarit! novo veleposestvo. Poseben komite odloČi, komo se lahko tako posestvo proda, ^ Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA USCA V LJUBLJANI. OPERA. Petek, 9. marca: »Vrag in Katra« Red C Sobota, 10. marca: »Jenufa« Red B. Nedelja, 11. marca: »Vrag in Katra« Izv. Ponedeljek« 12. marca: Zaprto. DRAMA. Petek °. marca: Zaprto Sobota 10 marca: Othetlo Izven. Nedelja 11. marca: ob 3. popoldne Madame Sans Gene. Izven. Nedelja M. marca: ob 8. zvečer: Ugrabljene Sabinke. Izven. Ponedeljek, 12. marca: Za prvdo In srce. Red E. • • • — Shakespearovega »Otfcefla« so dne 7. t m. Igrati prvikrat, naštudfranega po Oton Zupančičevem dragocenem novem prevodu izvirnika. Nisem pa mogel biti tamkaj, ker sem isti Čas vezan po neki reprezentativni priredbi. Videl sem le de! zadn'ega dejanja. Zato ne morem povedati drugega, nego da ie bilo gledališče napoln'eno do zadn'ega prostorčka. Poleg privlačne sile, ki lo ima vsako nanovo vprizorjeno veleumetni-ško delo, je vsakogar vabi!o v gledališče tudi radovedno zanimanje za prvi igralski nastop g. Levarla, ki ga doslej le Iz opere poznamo tudi kot nadarjenega igralca. Ko bom parkrat dal nase vplivati celotno predstavo, bom vstanu napisati svoe utise In bom povedal kaj tudi o Shakespearovem delu samem. M. Z. — Knrz Iz zgodovine trmernosM. V sru boto dne 10. marca se vrši točno rb 6. zvečer v zbornici bivS. deželnega dvorca predzadnje predavanje. Tema: Umetnost In Slovencu Predavatelj dr. Prance S tele. — Vstopnice po 5 Din pri vhodu. — Sprememba opernega repertoarja. V soboto, dne 10, t. m. se poje v opernem gledališču namesto »Jenufec opera »Tosca« Red h — M a rile t no glcđal'Šca v Mestnem domu priredi v nedello 11. tm. dve izredno zanimivi predstavi. Pri prvi predstavi ob 15. uri se bo Igralo tragikomedijo v 5 dejanih: »Mrtvec v rdečem plašču.. Pri drugi predstavi zvečer Cjb 18. uri se na splošno zahtevo igra na bolšo igro tekoče sezone »Doktor Paust«. Ker so na letošnjem repertoarju Še druge (gre in se bliža tekoča sezona svojemu koncu, se občinstvo še posebej opozarja na ti dve predstavi, kteri se najbrže ne bodetl ponavljali več. Predpro-daTa vstopnic je v nedeljo dopoldne pri blagajni v Mestnem domu od 10. do 12. ure kakor tudi pol ure pred pričetkom vsako* kratne predstave. Glasbeni vesfnik. — Mladinski koncert. O požar jami Še enkrat na mladinski koncert in predavanje o simfonični glasbi, ki se vri v soboto, 10. t m. ob K3. porx v Uni-onski dvoranL — Beethovnova V. s!nlon'la. Beethov. nova V. slnfonia spada med največje glas-bene umotvore v svetovni glasbeni literaturi. V samih Beethovnovih đelfh zastopa ona poleg IX. slnfonHe. najodlične^Še mesto Duševno vsebino slnfonFe Je skoro nemogo. če op?sati. saj je znano, da Je bistvo glasb* tako skrivnostno, da se začen;a njeno bogastvo ravno tam, kjer pojmi In besede popolnoma prestanejo. V. sinfonija je na'ide* alne'še delo umetnika misleca, ki Je gledaš in občutil svet v vsej njegovi notranjosti V sinfonii se zrcalijo vsa čutila v vseh spre minjajocih se fazah. Tako veselic in žalost upane m zaupan'e, notranja razdvoenosi In tiha udanost, drzen ponos in PubeznJIff hrepenen'e itd. Skladat! Je začel Beethovei to svoe delo ravno v letih 1800 in 1801. k* se mu Je vedno bolj porajala skrb, da bi popolnoma ogtušfl. V tem času, je začel j ustvarjanjem V. slnfonre. katero ie dokon Ča! decembra meseca 18^8. leta. Občinstva opozarjamo na to znnmenito delo. kateregf proJz\'aia orkester Dravske smfonlje m svojem s?r»foničnem koncertu v ponedclek dne 12. tm. Predprodaja vstopnic v Matic t knjigarni. Sokolsfvo. — Društvo za zgradbo Sokola L s Ljubljani ima v soboto dne 10. L m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih na Tabori svoj redni občni zbor z običajnim dnevnln redom. — Odbor. — sSokoU v §!šk! Ima v soboto 10. tm ob 20. uri v šoli predavanje »Zena in So kolstvo«. Predava sestra Enjjelman Mira K udeležbi vabi Odbor. Zdravo! — Sokolsko gledslšče ▼ Radovlfc! po novi v nedeljo, dne II. tm. ob 15. ur! »Peh-to«, kot mladinsko predstavo. Otroci plačajo znižano vstopnino 1 dinar. V nedeljo dne 1& tm. ob 19. uri in na praznik, dni 19. tm. ob 15. uri Pa se uprizori velika zgo dovlnska slika Iz dobe pregan'anja krist Janov v Rimu »V znamenju križa«, pri km teri bo nastopilo čez 60 oseb. — »Sokol« v Šoš*anfn prlred! to nedo Ho, dne II. L m. ob 15. popoldne v dvoran hotela Union v Soštanu: Narašča'ev dai z bogatim in pestrim sporedom: 1.) Dekl» macija: Sokolska himna: 2.) Nastop žensk« deee s 4 prosMmi vajami: 3.) DeklamaePa 4 > Nastop moške dece s 4 prostim! vajami 5.) Nastop ženskega naraščaja s 3 prostim vajami; 6.) DeklamacFa; 7.) Orodna telo-vadba moškega naraščaja: bradla In skok a) moška deca proste vaje; 9.) Nastop dec* na gredi; 10.) Ženski naraščat, Vldmarjevi proste va'e. Nastop vsega naraščala fn na govor Vse prl:atel!e mladine vludno vab k obilni udeležbi odbor. — DaKlo. Ljubljanskemu Sokolu daru feta neimenovana trgovca v L'ubljanl Din 500 v počaščenje spomina blagopokonegi bivšega staroste g. dr. Ivan Tavčarja. Iskre, sa tavala! *t-v »st i ♦ v r m ^ s i !x» i > m. dir 13 marca 1**23 r n '1 nevne vesti F Lmbttani. dne 9 — Veliki župan dr. Balile — penzioniran! Od našega beogradskega ko-respondenta smo dobili danes telefonsko vest, da je bil včeraj podpisan v Beogradu ukaz. s katerim je bil upokojen komaj pred nekaj tedni od sedanje radikalne vlade same za tiub'Jansko Oblast imenovan veliki župan g. dr Vilko Baltič. Ta vest se je sicer lansirala že več dni v iz vestnih krogih, a ji nismo mogli verjetL Ker se danes vest potrjuje, izjavljamo odkrito, da ukrepa ne moremo dovolj ostro obsojati. G. dr. Baltič svojega urada sploh še ni prevzel in vsled tega ni mogel ničesar službenega zagrešiti; da po je pristaš demokratske stranke, to je bilo v Beogradu tudi že ob njegovem imenovanju znano. Da bi se bil od tega časa politično disponiral, zlasti v kaki sedanjemu režimu neprijazni stvari, nam pa tudi ni znano. Glede na vse to mora njegova nasilna odstranitev napraviti v vseh objektivno sodečih krogih brez razlike strankarske opredelitve najmučnejši vtis in bo Škodila pred vsem tig'edu radikalne stranke v Slovenji. Toliko za danes, pridržujemo pa si še nadaljno besedo o tej stvari V zvezi s to upokojitvijo bi bilo umestno rgotoviti, da pri nas v Sloveniji še vedro velja stara službena pragmatika za javne nameščence ki izrecno določa, da se nikogar ne sme odpustit! Iz službe alf upokojiti brez predhodnega disciplinarnega postopanja. Ta zakon pri pas še nI bil odpravljen, takisto pa tudi ni bfl pri nas »obnarodovan« tozadevni srbski zakon, ki menda datira iz l. 1869. Želeti bi bito, da nam naši pravniki obrazlože, ako je dopustno, da se j pri nas Izvaja zakon, ki v Sloveniji sploh ni bil »obnarodovan«. Nadelamo re, da bodo naši juristi ustregli tej želji in fiksirali precizno pravno stališče v tem vprašanju. Za naslednika dr. Baltiča je designiran, kakor čufemo, fedanii agrarni direktor g. dr. Friderik Lukan. — Inštalacija novega župana. Fratl Aleksander je. kakor je znano, potrdil izvolitev dr. Ljudevita Perica za ljubiianskega žuoana. Inštalacija novega župana se vrši v torek dne 13. t. m. — ZA PREDSEDNIKE VOLILNIH ODPOROV. Po voljnem zakonu imafo volilni ndbnri o svojem poslovanju na votfSČlh se-i'avitt vet zapisnikov. Da se olafša volit-n'm odborom sestava teh zapisnikov m s tam tudi glavnemu volilnemu odboru preg'e-Ir.ranfe vofffnh spisov, bo deželno sod'*Če vsem voliščem izven Ljubljane porlat"> lito-rr^Frane zapisnike. Volilni odbori naf tno-trblfalo le te zapisnike, katere le primerno 'zpolnitu — Delovanje g'avnega volilnega rđbora. Olavni volilni odbor pri deželnem sodišxu v Ljubljani ima premagati v-Jiko volilnotchnično delo, med drugim je imel rešiti 1737 vloženih rekla-macll. V volilne Imenike za Ljubljano in okrože Ltubljano - Novomesto je bilo reklamaciiskim potom in uradoma vpfsanih 4180 novih volilcev, izbrisa-rin pa je bilo 1727. — Število volilcev v mestu Ljublian'. Vođini imenik za mesto Ljublano izkazire I2S22 vcllnih upravičenev. Podanih je bilo tnaogo reklamacij za vprs ozir. izbris. — Delni sprememba vol še" v LjubUanT. Kakor doznavamo, se dosedan a, za volitve ćalcčena vol'šča nekoliko spremene odnos-ra razdele iz volilno tehničnih razlogov: rako se vo'Sca III. IV. in V. razdele v III, UI. a. IV. IV. a. ter V. in V. a. — Sožalje povodom smrti dr. Irana Tavčarja so mestni občini ljubljanski poslale še tele korporacije: v imenu s e n n t a Češkoslovaške republike predsednik Karel Prašek, v imenu predsedstva občinskega sveta in magistrata glavnega mesta Prage iapan dr. B a x a, v imenu občinskega sveta v B r n u župan dr. Mačku, v imenu občinskega sveta v Zagrebu župan arhitekt H e i n z I, v imenu mestne občine v Sarajevu vlad. komisar Hadži - Omerović, v imenu mestne občine v Splitu župan dr. Tartaglia, v imenu mestne občine v Mostaru vlad. komisar Ko-rac, v imenu mestne občine v Plzni župan Pik, v imenu mestne občine v Celju Župan dr. Hrašovec, v Imenu mestne občine v Idriji župan Tre ven, mestna občina v Dubrovniku in msgr. Tomo Zupan v Okrog-bm. — Pismo predsednika Češkoslovaškega senata Karla Praška se glasi: »Bolestno je nas zadela vest o smrti bivšega, velezaslužnega župana bele Ljubi ane dr. Ivana Tavčarja, neustavnega boriteija v avstrijskem parlamentu za svobodo in pravice vseh Slovanov, podjarmljenih v habsburški mo-aarhjjt žalujem z Vami ob smrti tega zaslužnega kulturnega delavca In Vam izražam svoje globoko sožalje. Neminljiva čast in večen spomin hrabremu bojevniku!« — Praški župan dr. Baxa k poslal tale sožalni dopis: »Vaš narod stoji ob krsti enega Izmed svojih največjih voditeljev in politikov, a Vaše mesto ob rakvi dolgoletnega izredno Zaslužnega župana dr. Ivana Tavčarja. Glavno mesto Praga žaluje z Vami ob smrti moža, ki je vse svoje bogato in naoraaiko aadaritaost svak osebno- marca sti posvetil idealnemu delu za osvoboditev in samostojnost svojega naroda, in v katerem je tudi češkoslovaški narod izgubil svojega velikega prijate-l.a ...« Župan zagrebški Heinzl pravi v svojem dopisu: Povodom smrti dr. Ivana Tavčar.a izvolite sprejeti od svobodnega In kraljevega mesta Zagreba izraz najglobljega sožalja in uve-renja, da v tem trenutku čutimo z Vami enako bol in žalost, ki je zad2la glavno mesto Slovenije z izgubo cnjga najboljših mož, neumornega kulturnega delavca, poslanca v narodnem predstavništvu in člana tolikih kulturnih in gospodarskih institucij. Slava spominu dr. Ivana Tavčarja!« Najzanimivejši je dopis mestne občine v Splitu, ki pravi med drugim: »Izmed mož, katerih slava je prodrla v vse kraje našega naroda in katerih veliki duh je objemal vso domovino Srbov, Hrvatov in Slovencev, se bo spominjalo ime dr. Kara Tavčarja z globokim spoštovan iem še dolga stoletja. Mesto Split bo zlasti s posebno hvaležnostjo ohranilo svetel spomin neustrašenemu boritelju. ki je v času robstva neustrašeno braiil in zagovaral vcleizda;e obtoženo splitsko meščanstvo v osebi takratnega našega mestnega župana Kataliniča. ki se je moral zagovarjati radi manifestacij povodom srbskih zmag, ki so v balkanski vojni napovedale naše zibdnl-ško zatajen je. Slava mu in večni pokoj!« — Smrtna kosa. Umrl le fvan Len"rt. bančni slusra. Po«rreb bo v petek, dne 9. tm. ob 16. ur? popoldne. N. v m. p.! — Poštni promet s Sušakom je otvorjen v celem obsegu. — Mestno zas*avl"aln ca Ima tomeseč- no dražbo jullia 1922 zastavljenih predmetov 15. tm. p~poldne. —> V počaičenje spomina pek jn- gospe Roze Šukljetove v Kand ji je darovala obitelj dr. Tavčarjeva v LJLblianl 200 Din za siromašne ruske dijake v Ljubljani. — VSI NA VELIKO JAVNO PROTESTNO ZBOROVANJE, ki bo v nedeljo, //. t. m. ob inn vri dopoldne v dvorani »Ljrdskepa doma* (strelišče)I Manifestirati hočemo na dostojen, toda zlasen način za sl-ž-beno prazmatiko. za ponol^n ukinie-nje mnksim:ranja rodbinskih dnklad za z\išanje z novo r.rcdbo izenačen'h doklad, za noveliranje pravilnika k stanovanjskemu zckomi ter m uvrstitev LjifrVcne v I. dravnjski razred. V sci lokalna rcrvžerja pozh'1 ramo, da se pridruzVo ncršcmri protestu. — C srednja zveza javnh nnmc-ščencev in vpokciencev v Slm/€&T ii snorazumljena železničerska udruženja. — Zahvala TJđmz-nfo vojnih Invrrdov kraljeviču fjlorgjn. UdnižeM* vrjnih invalidov je poslalo kraljeviču Oj^rjgu sledečo zahvalo: Njerovo Visočanstvo kraljevič Ojorgje Je peki t«! po svojem zasfrfpn'kii Svete Ačimov'ćo včeraj pred kra ki i obljubljeni en milijon dinarjev kot darilo vojnim tovarišem invaKdom. V tej srrevi periodi pohlepnosti in hitrega cb-^atema je ta pomrč* nam zaorstavl.'-n;m znak vrTOre llu-bavl s <*rani nagega vrjneira t^varša kraljeviča GJorgja do nas. ko so znani, kraljevićevi dohodki. Ni samo to izzvalo ve Tko radost pri invalidih in sorodnikih podlih b^-Jcvn kov, temveč vsak meščan in siromrk ga bo pozdravil z »Živio!« Udruženje vojnih invalidov se zahvaljuje do danes največjemu darovalcu, velikemu vnuku Karagjorgja. kraljeviču Gjonrju, pozdravljajoč pa v imenu vseh Invalidov in Žrtev in pezlva sirote da vzkliknejo: Živio naš vojni tovariš, GjorJge Karagjcrgjević! — Udruženje vojnih invalidov. — Tedenski žv'nrk! semeni v L!*!M*a«1, se ni vršr1, ker vlada še ni preklicala prepovedi. Ta odredba je bila pač popolnoma neumestna, ker se sedaj na mesto na določenem prostoru za semeni, vrše kupčije z živino popolnoma neženirano in brez kontrole po raznih zakotnih prostorih, k| niti malo ne odgovarla?o predp'sem. Čas ie že, da vlada odpravi te nedostatke. Danes Te bilo povsod opažati te zakotne živinske semne. mešetarji so Imeli rbrlo plodcnosne-ga dela, a nadzorovalna oblast se za to ni zmenila. — Nekaj za po Jn-ladjar je Prečega križa. V nedeljo, dne 11. t. m. prirede ru«=ki otroci iz Ponovič pri Litiji — ki so sedaj tudi pristopili k JugosTovenskemu Podmladku Rdečega križa — umetniško predstavo v Narodnem domu ob 18. ljubljanska mlad?ž je pripuščena h glavni preizkušnji, ki se bo vršila ob 13. proti nizki vstopnini. Ruske prijatelje bodo pogostile gojenke meščanske šole pri Sv. Jakcba s izdatno pomočjo osnovne šole na Mladiki ter III. mestne dekliške šole na Vrtači. Vsem tem požrtvovalnim malčkom in gojenkam. ki zasledujejo velike in prekrasne cilje Podmladka Rdečega križa. Izrekam prisrčno zahvalo ter jim kličem: »Le vkup In skupno na de-Jol« Tajnica Podmladka Rdečega kriza. _ Nesreča s puško. Dne 5. tm. opoldne so šle šolske deklice pit na studenec Sin Gabor Jožeta, gostilničarja v Odrancih, je za šalo pomeril nanle z očetovo lovsko puško, ki se Je pa sprožila m ranila dve deklici, eno v nogo, drugo v prsa ia ie poškodba slednje zelo resna. — Tragična smrt V soboto, dne 3. tm. zvečer je šel čevlar Jcšar v DoTni Lendavi nekoliko vinjen domov ter je bil na ulici malo preglasen, vsled česar je bil aretir.-n ia odveden v občinske zapore. Dosedai Se vslad aanoJatniriMn moka sa ia aa sla- ma v zaporah vnela in se je ResreZnež v di-r.u zadušil. Umrli Je imel na čelu od modnega udarca izvirajoče r:no ter mu ba e m-n.ka okoli 3jOQ D.n denarja in dva prstana. Po mestu vse sočustvu e s pcko.ni-ko*n, ki je bil zelo simpatičen ic šaljiv dećko ter splošno, priljubljen in se govori, da je padel kot žrtev zavratnega zločina. V zvezi s tem se Je izvrš lo več are»aci. — Smrtna nesreča. Tranc rLdcbivn k posestnik na Bregu pri Moravčah je v gcz-du šakal drevesa, pri čimer mu jc pudla sr.a smreka na levo nogo in mu jo zmečkala. Prepeljali so ga v ljubljansko b.lnico, kjer so mu nogo amputirali. Navzlic temu je Hu-dcbivnlk drugi dan v bolnici za težkimi poškodbami umri. — Ukraden p'sztal stro'. Na ckra;nem glavarstvu v Dolnl Lendavi ;e bil v noči od sobote na nedelo dne 4. tm. iz uradn h lokalov ukraden p salni stroj. To e že druga tatvina pisalnega stroa v Dr? nI Lendnvt Pred krark;m je bil namreč ukraden pisalni stroj okr. sodišča. — Koncert dravske godbo v kavami »Emona« danes zvečer cb 8. uri. — Anglešk; se.cr, nemško dres'raa. se Je zatekel. Postava: sredna. barva; gob^nik cikast. na če!u cikasta lisa, glava rujava, telo cikj.sto. na levih rebrih r.ava lisa. okrog repa rjav, rep odsekrn cikast, n^se cikaste. Ivan Pire pri SchneJder & Verovsk Dunajska cesta. Ustanovni zbor »Jadranske »Straže«- Sno3 ae je vršil v zbornici na magistratu ustanovni občni zbor »Jadranske Straže«. Zborovanje Je otvoril predsednik pripravljalnega odbora ravnatelj dr. Veko-slav Ki so ve c, ki Je v kratkih potezah obrazložil pomen In dlje društva »Jadranske Straže«. Dvor. svet dr. Mam Je prečita! društvena pravila, ki so bila soglasno odobrena. Volitve v odbor so se vršile na predlog odvetnika dr. Lovrenčiča z vzklikom. Izvoljeni so bili: za predsednika dvor. sveL dr. Rudclf M a r n, za podpredsednika veletržec Fran Stupica, za I. tajnfco ga. Marija dr. D c b c I j a k o v a. za II. taj-uka kamere, tajnik Bo7o Borštnik, za I. bla-gainka veletržec Fran Medic za II. blagajnika rač. rev. Tvan Miku ž. za rdborni-ke: gra. Ferdinanda dr. M a j a r o n o v a, podpolkovnik Vodopivec. rdč. Helena Franketova, In dr. Va1cn*1n Rožič; za nam~s*n:ke: ga. Tilka dr. Zbašnlko-v a. dr. Ivan Lah dr. Ivan Jenko in Tvan R e b e k. 7a prcclcdcvalce računov pa dr. Vck^s1av K 1 s o v e c in major M 11 i v o-j e v i č. Nato Je predlagal veletržec Fran Stopica da s? pošlje predsedstvu nvn's^ke-ra sveta in mfVstrstvu zunanjih del brzojavk^ tele vsebne: Na rstanovnem občnem zh^*^ »Trd^an-ske S*raže« zbrani zborovale! đ^čno za-Wevrl:> oi cen'rrlrje vl^e. d* naH oVf-~a« t?e prT ro-r'zp'sh z ItrfH v Or>fft'?1 v-*--, jal^ r'I za^tevt dt *e ta\oj *z-raznita Drl-ta In Baroš ro VzlVl ln da nKirkor in pod nebcrlm p->?etem ne pTr~n*f*». drt bi S" za ta k-r?a nstvarl! fprnđor-ln'j. B-reš H Delta mor^a fcr*?z vsake otreftve hi'.t n-?a. Istotako naj se vztraja nri z^^trvi, da se t'za P^Vo n«; rs*vari komd^minT1. Na predlog dr. Ivana Lovrenčiča le bHa z zborovr*n;a P'-S'nna cdanostna br-ro)^'l"\ frrf»'f«f ^l^V«indru. Pr! alugata s*Ut se je razs-n^ PNaf,pa d'V?»*a o srec's^vlh. ki bi r?.] r>rf^\a ?n po-gl-hT1a dni,efv^no delovanj-. Ob 71. h nred-se^'k rrklh-čn i|>" npranfe z f€ffo> da b! rr-d*To đn^'vepo ff"f nanic rb*T^ sr»du «*l bi tako morio Izpolniti svrje vzvišene cilje, r?*»«. Oo*h^r dr^Š'va »?«če« <*f>-»-zar'a «vo»e člane, pr»!"teVe In drugo e#n*e-no rhJins^vo na predavnn'e. kl se vrš' v ^b~!o dne 10. tm. v salonu »pri T evn«. Predava rr^Ppd profesor In pmetn?Šk* risar erša S-^n^el o »rrn-»pTb b-rvre hnr-nnn"c s pofskusl.« Začetek ob pal devetih. Vstop pr^st, _ »Zrezi n-s^a^rjencev denr*-n*h ra- vndov fn veTepod*etr naznanja članstvu, da Je umrl Član g. Ivan Lenart. rs1tr'b~nec Hinotekr»rne b?n'e v L'ubl'rni. Pogreb se vrši v petek 9. tm. ob 16. uri izpred dvorca. Člani se vrbT!o. da se pogreba polnoStevO-no udeleže, dbor.« — Jugoslovan^kn J^»at*ca v K^-n'lca. Ob^ni zbor podružnee Jugrsloverske M^-ti~e v Kmniku se vrši v nedeVo II. tm. cb pol 11. ur ćrrto^ne v eb*mski p^^rni z '■b^a'n'm dnevnim redom. Cl^nl so napro-šeni. da se ga udeleže v potnem številu. Odbor. — Zvezi vojnli vdov fn »"rot ima svoj rbčnl zbor v nedeVo 18. marca rb 9. dopoldne v pros+orrh Konsumnega druševa na Kon?»resnem trjeru. — Društvo TuM!enrk*!i hš^fi prrst-****-kov za gospodarske Interese Ihml'anske^i prcb'valstva. Včeraj se le zgtaslla več*a deputacija društva s predsednikom g. L Frelihom pri Oddelku za trgovino in Indu-strio z odločno zahtevo, ki jo je že svoj čas stavil rubrpnskl obč:nskf svet ter trgovsko obrtna zbornica po odpravi razdelitve Llubl'anc v ometalne okra'e, katera razdelitev je povzročila 1't'bl^nsklm hišnim posestnikom Že obilo Škode. Nađal'e se le Ista demitaciTa zetasla pri Gradbeni dlrekcn ter Dravski d;vizi'i, da posreduje radi premestitve smođišn'c z L?rbPansVega polTa ter radi z7dave strnov^nisklh hiš. Me-redamj faktorji so zagotovili te5 aVrfl svo'o pomoč, prav tako pa smo prepTlč-mt, da tudi me**n! masr'strr't odnosno novf obč. svet Publ^nski stori svoje, da se zavarujejo interesi l?ubirar>slcega prebivalstva. Pisarni Prvega drrštva h;šn;h posestnlfov ter Pokra'nske zvce se ;e sed-^i presedla na DunaTsko cesto 17/T.. kfer deb^o h'šnl posestnik? potrebne Informacto od .VPUKOJITEV D.-. rALTIf A. — Beograd, 9. irarca. (Tzv.) Iz znncsl.ivcga vira je veš dopisnik izvedbi, tla jc bH včeraj Ivno p^vlpi-san nk"z o vpokojltvi %c* !:cga župana za ljubljansko oblast dr. Vilka Bal *ea. Današnja »Pravda« prlobouje k tej vesti daljši politični komentar. M?d d-u.Ti-n veli »Pravda«, da je bil vJlki ŽLi^arj dr. BalLič nepristranski in vesten državni uradnik, ki je povsoj v Sljveni". med narodom in tudi v B: graJu umival velike simpaMje. Kcn'no Ust ravaa Kot razlag vpokojitve. da sa veliki župan dr. Baltič ni hotel in mogel kot nepristranski dr'avni fun!;cijonar ukloniti pritisku od zgoraj v prilcg radikalni stranki. ČUSOGORSKA F^ALJICA V AG JNIJI. — N"»ra. 8. marca. (Izvir > Dlvfa črnogorska krcliica Milena se n^hija v egon"f. Oelns spr?rnpfnh^ v avstrijski v!:di. — Donal. 9. mar ^a. (T^vTr > Z ozrom na n-če^no spremembo in redukcTo mm:s*rsVih portfc?*ev fe pogrebna dena spremerrbn se-danega avstriskera krb'reta. Tz krb?ncta !*stop'"o ZTrnan'i m'nls'er dr. G r ii n b e r-ger. ker se ta resort združi z agendnml zvezne-a kr»nceW:a, odstop? đal'e tudi mi-n*s*er hrambe T a u g o i n in tvdi prometni min:s!er dr. O d e h n a 1. ?!edn"f prevz-me mcsfo šefa rcera^nega d:rektor:a Zveznih železnic. Prdočf kab?oet bo 5estnvl>n snmo Iz 7 minlstrs*ev. od Vnter»h prin-^dafo kr-Š3^rskim socf alstn-n šfr'e. n-rrš'fm naol-Jonalcem pa trre. Dr. Grunberger postane na br*e trgovinski mmfsAer. ZA?ČITI REPUBLIKE. — Prrga. 8. mnrca (Tzv.) Nnr^na sknpš^na e na d.mašn'; *e'f po kraki d-hi-ti spreela zakon o zašč ti rcpuil ke v drugem Č'tanru. Misu \ voD.n5: ivAnsAn- SKIH FAŠISTOV. mm R"m. 8. marca Izvirno.) Vod'a mi<*-?^rsk"h f-ši«t^v bivši mta^rsM pred^^^n'k Š4ef^n Fr'cf'r'ch b*va že deli črs-^ v Ri-^u Ob'^tfTl te FederzonPa, vrditela italijanskih klcriVnlcev d^m Storža in dva \'od!teI"a f'Š»^tov Z MT^soFnrem s- še n! sestal. Poleti e tud? N 1111 i a. Pnnes od-p^*n'e v Ar^oro, za tem se z^net vrne v Pim ter skuša doseči, da ga sprejme Musso-l!nl. T!H0? W NFMPl .^•'! FPA10 m S FAŠISTI — frecrosč, 8. marca (K. B.) Vrst o skl?nj-ni pogodbi med iužnotirrisk?mi nemrk"m* nacionalist in fa^'sti Je po !zTavi tlrrlslilh Tsfcv resnična ▼ toHc<\ da ta po-ro-*ba do sedal še id Mla sklcn*enj». Pogajanj med rb^ma strankama *o se sicer vršila, ker pa d-> sedj" še ni priH-* do sp-^ra-z,Tma ni modrce poročati pedrebnesti o vsebini nameravan- pos<~dbe. »B^zen^r Na-hrirh*^« p^rrč-jo o predpriprava'i tejra SO"razuma si'd če: Icle!a sporazuma izvira od b!vš"Ka vladnega kcn-I?crja v Bczcnu dr. Ouerlcra. Nj^mu se je posrečilo us:varifi k^n'akt med p-^siineema grefrm Trgroe, ki *ma:o pripraviti ?n IzdeHM program za veFko parlamentarno konferenco za rešfev ruhrskega in reparactjskega vprašanja. PROTEST NEMCTJE-— Berlin. 8. marca. (Wolff.) Nemžki poslaniki pri vladah v Parizu, Londonu in Brusslu so izročili protestne note radi zadnjih kazenskih odredb medzavezniške renske komisije, ki prete nemškemu železniškemu osebju z najstrožjim zaporom, pre-vodan v belgijske In francoske ječe in smrtno kaznijo. V noti sc gevori. da gre lahkimi«1Jenost, s katero m^dzaveznKka renska komisija odloča o življenju in smrti, tako daleč, da spravlja smrtno kazen v zvezo z dejanskim položajem ki očitno dokazuje samovolja Def-tvo, da razpolagajo Vrhovni vo1?šll noveffnfk! tcdl z tevrllM-Jo smrtne onso^e, dok?»znie samo. da je ek^e-tt^fia br^z one obzTmostf, ki ji dov<>-Prfc človeVnlfoMe In nravIC-rost to-*! naj-TCttM zjoflac« v njegov! zadali Bfl ANGLEŠKI OPOMIN FRANCIJI — Len Ton, 8. marca. (\VrHf) Lord Rrbrrt Crcl je v svjem govoru v Stevcn-aTe izjavJ da |e nastal za Anelc?ko trenutek, k"> mo-a reči Francj : »Do tu in ne ca-l]c!« MI ne moremo dovrTi. da sc poBrrez-ne cela Evropa v zmedo. AH smo za mir hs hočemo Imeti rrlr. Ccc'1 smafa dn č!marej T>r'dja sedanji pr< birmi pred Društvo narodov, tem vcč"Ja Jc ve-jrtnost. da bodo definitivno in usedaa rc?cni. ANGOLA IN MIR Z ZAVEZNIKI. — Ana;ara. S. marca. (Havos.) Kakor Je zr?n^. bo v zavcznrk^m namenjenem proti-prcd!o~u o katerem Je kabinet nemudoma razpravljal, izraženo fnrško soglasje pod-pT'a'l r-ir, č'-ar temelj je s'al'Sče narodne skupščine. Odgovor naj bi si dil čim prej. O o-" lonlfvl Irrsrn?ke posrbe, kl sa jo izradrl k**~«?I prlcakovrH, ve Rcutcrjev urad. da r**~Ier a vl*da sicer vztraja na svoiem s*rr«čn rlerfe trasjm-fca pn^o^be. vendar ra }e pripravljeni ob-oviM pogajanja v ^lu-čHm če bi Titrk« d--kazali da pošteno mislijo in žele doseči sporazum. Borzna poročila. — Z2gre*\ 9 marca. (Izvir.) Zaključek. Devize: Curih 18 2\ 1S.35, Pariz 5.O0. 5.95, Lrndnn 45^. 455, Perl n 0.465, 0.475, Dunaj 0.1355. 0.1365. Trst 4 58. 4.60. Prosa 288, 29\ Newyork 97.5^, 98.50 Budimpešta 3 20. 3.3D. Valute: dolar 94, 95. 1'ra 4.50. 452.50. — Curih. 9. rraroa. (Izv.) DanaSna pred'^orza: Zagreb 5.50. Berlin 0.0?6. Amsterdam 211.50, Ncw York 5.3575, M:ian 25.25. London ^5.19. Parlg 32.45. Prn^a 15.925. Budimp-šta 0.1775. Bukarešta 2.55. Varšava 0.^12, Dunaj 0.007475 avstr. ži?r. krone 0.0075. Sofija 3.10. — Cur^i, 8. marca. (Direktno.) Za-jrrcb 5 51. B~rn 0.^26, Praga 15.95. MIlan 25425. Pariz 32.425, London 25.19, Ncv York 5.3625. — Trs*, 8. marca. Zagreb 21.V), n:r!rn O.f0~5. Pratra 6? 50, Pariz 127.50. London 99.10, Ncw York 20.95, Curih 394.—. — T'*r>*orsk! klnb »Skala« priredi v nedelo, dne 11. marca ti. skupni Izlet na r,-rm-"*'\ ZhrraT?S?e rred kavarno »l!vro-p-»c rb 7. z;u*ral. — V slučaju neugodnega vremena se Izlet potom časopisov odpove. frnred sodišča. — Pollšev'kl z Viča. Pred poroto se fe ecTTMa včeraj slika pavoTne morale. Na obV.^n? kl^pf so sedeli §'ir5e mladen;či v s*?.rcsfi rđ 2^—30 let. cbdolženi hudodelstva repn. Obtoženi 23 letni delavec Fran cmuk, 24 Te*™* klueavničar Tran Oblak, 22 letni Jnsp M?rn. klučavničar in 30 letni Tran Heufel. vsi Jtir'e doma Iz Gl'nc pri Viiai. so se zbrali 19. februarTa 1919 v delavni? Antona Heufia na Viču In tam napravi!" popo'n bn:nf n^črt za nnpad na hi5f» pofesfnlee Mar?,e Cirman. katere mož se > nab-<*a1 v ruskem ure+n?štvu ln ki ie bila sr»ma ti^ira z r+roci, tas'orn Jermanom ter se^tramn Tranč^Vo ln Anton^o. Obdal^en? . da so b'h videt«' kot nav Ot^gfn^^elU kfnen7-»tntrrafskJ apaSl. Prišli SO v h"šo Cfrmanove. da ;zvcc*e'o svoi načrt. M- rn. ?mnk, Ob^k in Anton Heufel sa tv^rpi stražo. med*em ko ;e slavni ko-'°vđ'a Tv-n fenjer, ki je sedaj z?prt v Vidim?, st°n'l v ve^o, iz katere ie b:-s stopila FraačSka So'cr, ?en*rer ii je nastavil na p-sa samokres in iz'avil: *Mi smo bolj-5ev"^i! Posfe dali den"»r!« ?orerreva pa se mu *e 1ztr"*>la iz rok ln pobegnila v bl^njo gosfltno Pirnft. V:cr :e n.^Sla dva stražnika. JonaSVl »b^l'5-v;k?« pa so zaslutili nevarnost m lo prbrfsaH, prcbredlf so Oradaščl-m in p"becm'ii v meseni log. Ze takoj nekaj dni za tem r^p^rs^im poskusom so prišli vsi ebdH?en~? zvečer rved h"Ša vinskega trgovca A VrtacnTra na Viču. k'er je Sen-ger potrkal na zaprta vrata |n izjavil: »laz sem Travnov, imam drbro kupčijo za Vas, da te odpreti.« Vrtačnik :e čul zuni pritajeno Jepetane in ni hotel odpreti hTSnih vrat. nakar so »vinski trgovci« izginili. Štirje obdolženci, Anton Heufel jc med tem umrl, glavn} krivec Senger pa Te v zaporu v Vidmu, tajijo dosledno vsako krivdo ln pravijo glede prvega sluča'a. da so hoteli samo malo 2enske »ostrašiti«, glede drugega pa pravi o, da sploh niso vedeli za kai gre. Porotniki so potrdili krivdo o hudodelstvu ropa g'ede Frana Smuka in Franca Oblaka, zanikali pa soudeležbo osta1?h dveh, nakar sta bHa prva dva obsojena na dve leti težke ječe dr^a dva pa sta bila oproščena, Avditorii ?e bi poln občinstva, zlasti z Viča, ki so prisil sledit bolševke. — Ageni z lubjem. R. Pibrovec, o k a* ter se jc raznrgva nadali vala 5e clo popoldne z zarT'scvanjcm prič, je bil obsojen na 2 leti težke Ječe. Porotni1:! so na njih stavljena vprašanja g!cd~ g°lj">fijc soglas« na potrdili, z Iriemo vprašanja o tatvini pri Kirbisch'i ▼ Celju. — Celjska porota. Prvo porotno zasedanje v letošnjem letu se vrši v znam?niu umorov in ubojev. Do sedaj sta bili Izrečeni že dve smrtni rbs^dbi. Večina slučajev je Iz naSih vinskih krajev. Med na«e ljudstvo bi bilo potrebno zancs*i več iz-brazba in prosvete. potem bi tudi nc<)ivlanost ki Je nastala med ljudstvom zbog bivSfh vojnih raamer gotovo v velik* meri ponehala. biran *. *S L O V E k S K 1 NAROD« dne 10 marca 1923 Me v o/. Razne stvari * Llord Ooarf* sred' rjeffcefta br##«. Pa« 1. t nt. Je sel V.crrd Geone am vteači-Hače v rdipbnrru, ker m je efl podvijen predkratkim naslov lorda-rektorja ad hono-reai. Napovedtl fe di airvu koaferenc* e* •eaevah državnikov. Dijaki se ae pripravili z velikim hrupom !> diradalenn a« sprejet* LIoyd Goorcea. Ko je prispel na prsatafe, s« ffa dijaki poadravflj z burnim snehoa. Preoblečen! so bih kot stare ieae. Nato so na-pravili povorko a Lloyđ Otorgen aa čeNL v kateri so »osili razne aipise kakor: »Da-vid med Pilistejci« in dalje >Davld mati velikan«. V dvorzao k:er ;o fcnel Llovd Qe» orae konferenco, je šlo 3000 dijakov, drugi so ostali zunaj. Vet čas predavanja je vladalo veliko vpitje ia poredaj ruiraj stoječi dijaki so bombardirali poslušalce v dvorani z jnjcf. slaniki, raznovrstnim nd:ea in mo- ke. To je irm'mlo ves čas. Priletela je nad poslušalca ki d i ailka aamikeca cesarja, ki je ebvleela aa aeki lici Velikanski krfk fe »»stal, ko je padla aa dave poslušalcev iiva koko*. ki je kokotala aa vsa frlo Ia praskala dirake po glavah. Vmes je padala moka tako, da so bile posamne skupine tronuta© kar v megli. Llevd George je govoru* dalje. Dijaki so ga čestokrat prekinili hi a. pr. vpraiali: »Kaj je potreba človeka a* aootaae adravaik?« Ogrcmta krik: cda »Le wieky. Barke take In drage vrate so uajanfelt dijaki take dolgo, da se je Uord Oeorge, ki ;e b!l tudi že vos bel od oblakov moke. »avnličaJ in je kar prakinil predava^ p;e. Dijaki so ga vzeli m to v svojo sredo ia odJli z a« as v povorki, prepevajoč fa kričeč v aeki kotel na banket, kjer je trajalo rassejen e fa razbijanje dalje. Pravijo, da ni kil Llevd Gerge tega »pocaJčoaje« nie posebno vesel Darila. — Za l^rsWk-Verovlkev ■agrrekai leah* so darovali- po 300 Dla. g. Leopold Kovač; po 100 Din. »Jugoslavija« spi. aav. družba, »Slavenska banka«, »Jadranska Banka«, »Balkan«. »Trgovska banka«, »Stavbena družba d. d.«, gg. V. Fischer, Joia Rohrman, Iv. Knez, Medič-Rakovc A Zanki, Ant. Krisper. J. Maček, Iv. Jela-čim, Peter Kozina; po 90 Din. »Indus« »K«-varaa Ceatral«, »Teitilla«, »Crlent«, »Alko«, »Obrtna banka«, Zadružna banka« gg. A. Volk, Ksset. * komp., P. Šlachta. C do Grororh. Lojne, Slonove, G. M ožine, T. Pogačnik, D. Bračko, Plnter & Lenard, M. Satraer, r. Cndea. Ani. Agaola. Rosner & komp, Sever & komp. Horvat čt korr.p. Prvi nekaz 2822 Din. skupaj 5522 Dn. Vsem darovalcem iskrena hvala? — »Udr. gjed. ■-grsleev.« — Drugi izkas. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina flt Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano na'boljSi in na-cenejSi. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana. Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. L Poizvedbe. — irgublla se je dne 6. marca zjutraj na Tržaški cesti od tovarne Golob do tobačne tovarne molka doksa-ura. Pošten na:ditalj se proei, da jo proti dobri nagradi vrne v aaie apravn?ltvo. — Zfub.le aa |e 8. marca med H9.—9. aro od mitnice aa Zaloški cesti po St. Pe-terikera mostu m Poljanski cesti do Eli-zabetinuma v papirnati vrečici K 1078. — Pošten najditelj se naproša na; den?r odda upravi »Slov. Naroda«, ker je izgubiteljica s tem zelo prizadeta. — Zgublo se le 8. tm. ponoči od klerl Zvezde po Selenburgovi ulici ali v kavami Emona zlata zapestnica s kamnom Ame-tistom. Odda naj se proti nagradi Slomškova ulica 12. Lessnovska. — Iščem svojo sestro Ano Jazbec, stara približno 32 let, doma Iz Sevnice pri Savi, Spcdn'e štajersko, pred kakimi desetimi leti se je imenovana nahajala pod naslovom »Gostilna Leon« v Plorjanski ulici, v Ljubljani kot šivilja, ako je komu kaj e njej znano, prosim, da mi poroča in h-idern povrnila aa stroške, *'>:o pa sama čita, Ia prosim, da se mi tako* og'asf. rrančisica Jazbec 1086. Addison R d, N. E. Clevelaad Ohio. Sev. Amerika. Glavni wrešnfki RASTD Pl/STDSr r*w\ov. Naroda._2475 Začetnice hontorlstlnjo intolireateo, sraožao slovenskega in nemlkega jea ka in strojepisja, iSče elektropodjetie Karel Baat!an£l£, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. 2476 Sprejmem takoj pridno, polteno deklico v pouk kuhanje. Degover rsneno in osebne. Antonij« Bargor, lestavraierk« oflcirvketfa doma Belciitka kaoaraa, ob ekt I. Ha prodni več raznovrstni* hrastovih deek m mi7srje. i stotim eaprodaj tudi krojaJke pee aa S iikalnikm'. Aalelff 6epe* kroješki mojster, Škofljica. Prodam lepo antilko perzijsko nlo portlero. Naslov se feve prt Alema Companv, Anončni in reklamni drulbi, Ljubljana, Kongresni trg d. 2438 Prva Specijalna trgovina z rokavicami in parfumi nudi: vsakovrstne zimske ka«ice iz usnja, podložene z volno, s kožuščkom, ter volnene in trico t rokavice. Nadalje vsevrstne večbarvne timske in flor, svileni flor ter svilene lijIMII irisM frntitfi porini. NejboljSe vrste kolinske vode. En de Colofforc O. Bračko« Ljubljana. Dunajska cesta itev. 12 v Spodnji SiSki se ceno proda. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2443 Perilo se proda, In sicer 12 ženskih srajc po-rolnoma novih iz najfnejšega platna. Sp« wlikaf Lepodvorska ulica 175. stanovanje k 2 sli 3 sobami se išče v novi aH stari hiši Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod .Uradnik 1000—2404* na upravo Slov. Naroda. 2'04 Velika delav-ntca In lokal v Ljubljani VII., se odda v najem. Povprašati : Kari P* čovnik, Šoštanj. 2375 5Cišo kupim v vtčjem kraju, v kateTi bi se nahaja'a trgovina z manufakturnim in mešan m blagom, najraje v Sloveniji. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Hiša 2496". JiužBo hlapca sil MinlKa ISce oženjen moŠTci. Nastop takoj. Stanovanje v hiši. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 2449 Gospodična se sprejme ni hrano in stanovanje. Ponudbe na upiavo Slov. Naroda pod .Mirna 2481". Hcprodo) hiša z vrtom v St Vidu, pripravna za male obrtnike a!; vrokojence. — Več pove Franc Tomaževič, Podgora 16, p. St. V d nad Ljubljano. 2401 Mala meblirana sobica se takoj odda. Naslov pove uprav« St Naroda. 2480 Radi pom.in'kanja prostora sc proaa klavi -m T rvrdke Schn^bei. Ist* tam se upi rabi jea pisalni stroj« Naslov pove upravi Slov. Naroda. 2 ! Gostilna na pTometnem Irain se vi -no v n-:-*x Ponudbe pod .Ob.t 24 0* ni u Siov. Naroda. 24's plačilni natakar seda i v službi, 12če drago mesto. Ponudbe pod .Sezona 2460* na upravo Si. Naroda. 2460 NeMouano sobo s posebnim vhodom odstopim soldnemu gospodu. Ponudbe s ponudbo plačila na upravo Sloven. Naroda pod ,V mestu solnčno ležeče 2479"._2479 Kupim dve omari rabljeni, z dvema vratoma. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Omara 2451.. Trgovske pomočnik dobro •rrež'baa v trgovini z mešan'm blagom, 20 let star, ?eli premeni*! službo. Gre tudi na deželo Ponudbe z navedbo plače pod .A?i'en* na An. in rek'amno družbo Alotna Comp., Ljubljana, Kon-f rosni trg 3. 2483 Krasti sfa¥biš2a aa vile in nova industrijska poslopja ■a prodaj. Pojasnila: Aloma Companv, anon/na ia reklamna družba z o. z.. Ljubljana, Kongresni trg 3. 2376 Pro se več vozov, dir na peresa, aapravijenci ia drugi vo«ovi novi in že rabljeni, proda se tudi več ogrodij (jreštelov) za zapravifence, svetle pDjenln po jako nizki ceni. Poizve se pri Josiou Medenu, Ljubljane. Trnovska ulica 25. 2^82 Prvovrstni Ma io hil koruza, piaaloa otrobi itd. se razprodaja na drobno in debelo po najnižjih dnevnih cenah pri „Pomr-rsko Tifovački agenciji". Dunajska cesta 33 v skladišču .Balkan". 2395 Uprava Orada Subotlce potrebuje jednog g€onftetra ae »ogučnoati sa ptakson i jednog grad. crtala Nastup dužnosti odaah ili Čim pre. Ponude sa naznakom olate neka se pošalje „Senatu grada Subotice. 2420 Soha s hrano ali bres hrana ae odda dvema gospodoma alt gospodičnama v novo sezidani vili s separatnim vhodom in električno rassvetliavo takoj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2491 Proda se družinska hiša zidana m s opeko krita, z malim vrtičem, rekaj njive in malo vinograda, vodnjak, 20 korakov od glavne ceate, četrt ure od kolodvora. Cena 60 000 dinarjev. Ogleda ae v Poljčanah št. 67. 2495 Zamera se lepo, solnčno, modema stanovanje ns škofovem, obstoječe iz 3 sob in pr tik-lin, za enako v centru mesa prt.ti dobri nagradi. Pon :dbe na upravo S v Naroda pod .1. V. 2432". 2432 Velikonočno razglednico zelo lepe, priporoča na debelo Židovska ul 4. L. Pevalek. Trfrovellsb! premoi In drva stalno v zalogi vsaka množina. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petia trg . — TeL 220. 2218 Proti visoki najemnini ki se plača event za več let vnaprej, se išče stanovanje v mestu s 3—4 sobami, elektr. razsvetljavo in vodovodom v stari ali novi hlsi. Posredovalcem visoko nagrado. Naslov pove uprava SI Naroda. 2361 40.000 kron nanrade MM ia) a pisernifko sin?bo ae liče. Pogoj: znanje knjigovodstva in po možnosti nemSkega in hrvaškega jesika. V poštev pridejo refle-tanti z lepo pisavo. Pismene ponudbe pod .Lepopisje 2394* na upravo Slov. Naroda. Delniška družba išče za Zagreb korespondentinjo z dobro pTakso in popolnim poznanjem nemške stenografija ter samostalnega hrvatskega in nemškega dopisovanja Ponudbe pod .Izvrstna sila 1981* "a upravo Slov Naroda. 1981 event tudi več onemu, ki z-^m stanovanje v mestu s 3—4 stanovanjem na periferiji, odda nin minut od glavne pošte. Naslov rovi uprava Slov. Naroda. 236*' Svila, čipke modni nakit! A. ŠInkovIc nasl. R. Soss LJUFLJANA, Mestni trg 19. Za nastop 1. maja rabi se za veliko tvorničko kantino v večjem kraja ob železnici solidno starejšo natakarico na račun Prednost imajo koje so kod enakih pod" leti J Že zaposlene in se tudi nekaj kuhinjo razumejo. Ker se mora prevzc zalogo blaga proti mesečnem obračuna je potrebna kavcija Din 10.000. Naslov v upravniitvu Slov. Nar. 2419 Iščemo za našo umetniško tovario KAMENA ki znajo delati na ročne ndarne stroje, hidravlične in ekscenir ■ preše, tako tudi znajo poslužiti stroje za brušenje stopnic (Stufen« sehleifmasehine) in .riteliš" ter so tudi v stanju sestaviti vse potrebne dele. — Ponudba na Industrijsko Gradjevinsko a. d. i.Inienler" v Zsmuurj. 2457 BaBHmsmsm Dos nolfineiieonole'lioiič^liosu^no v elegantnih vzorcih in po solidnih csnsh u pomladno in letno sezijo. Specialna zaloga DRHGO SCHIMAH, LJUBLJHil DUORniTRfi3 V«dKo v zaUfl Ts«h vrat ablek«, ra«laatf aovrialkl, palarfaa, dstal »tlaiS!, 'alaval »iašAi, aaaiaal sakaalaiAl (aat«), razae perila, ftasloa Ia drago medno alaga. Sakaa za modaa fclaAa. — Oddala blaga aa mstra; aprelem« • a« uli ■aroiUa aa oblaka. KajamfioBo pnrovTstaa Izdelava po meri v lastnem moiiasm salonn. ^f!iSBSrOTrSr^lSB»^BSSB3H5353H?g5?rS \ i i Fl E I r r '»K i" -< ta 1 ^*fTf>na in lisk aNsrodnn tiskar ae«« 16 0