Telefon št 74. Posamna Številka 10 h. N peitl prajeman: ta eelo leto naprej 26 K — h Sol leta » 13 » — » strt » > 6 »50 • mesec » 2 > 20» V spravnlitvu prajeman: za eelo leto naprej 20K — h pol leta Jetrt » mesec 10. 6, 1. 70. Za poSiljanjenadom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naro6nino In inserata sprejema upravnlštvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2., Rokopisi se ne vranjo, cefrankovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol fi. uri popoldne. Štev. 71. V Ljubljani, v ponedeljek, 30. marca 1908. Letnik XXXI Državni zbor. Dunaj, 29. sušca. Zavarovanje zasebnih uradnikov. Včeraj je bilo med člane soc. političnega odseka razdeljeno poročilo posl. dr. F o f t a , ki je v nekaterih točkah premenil vladni načrt. Glavne določbe novega na črta so : Kdo se mora zavarovati ? Vsi zasebni uslužbenci, ki imajo večinoma duševna opravila, ki so dovršili 20. leto starosti in imajo najmanj 900 kron letne plače, ne glede na to, ali dobivajo plačo na mesec, teden ali dan. Izvzeti so obrtniški, rudniški, polje delski, gozdarski in drugi delavci, ki opravljajo večinoma fizična del». Izvzete so tudi osebe, ki so prekoračile 50 leto starosti. Zavarovati pa se morajo tudi javni uslužbenci, ako sicer nimajo pravice do pokojnine ali preskrbnine. Dalje so izvzete vse osebe, ki imajo v smislu zakona z dne 28. julija 1899 pravico do pokojnine ali provizije. To velja za rudniške delavce. Kot merilo za pokojnino in letne prispevke velja letna plača do najvišjega zne ska 3600 kron. K plači pa se prištejejo tudi stanarina, aktivitetna in funkcijska doklada. Naturalno stanovanje se zaračur«' z 20% go tove plače, stanovanje s kurjavo in svečavo s 30%. Tantieme in darila se vračunajo k plači, ako znašajo vsaj tretjino plače. Kdor je nameščen pri raznih delodajalcih, za tega velja glavni posel. Predmet zavarovanja. Prvi predmet zavarovanja je letna renta, in sicer starostna renta po preteku določenih let ali preskrb-n i n a za slučaj onemoglosti. Dalje se s tem zavarovanjem zagotovo pokojnine vdovam, vzgojeval-nine otrokom in odpravnine. Preskrbnina za slučaj onemoglosti se dobi po desetih letih, ako je zavarovanec ponesrečil v službi; popolna starostna renta se dobi po 35 letib. Preskrbnina znaša po 10 vplačilih 40% plače, za vsako nadaljno vplačilo 1% več. Kdor obnemore v službi vsled bolezni ali nezgode in je plačeval vsaj 5 let v pokojninski zaklad, dobi 40% pokojnine. Kdor je plačeval 35 let, ima pravico do pokojnine, ki znaša 65% plače, četudi še nadalje službuje. Kdor je pa 35 let redno vplačeval in ne zahteva takoj pokojnine, pomnoži se mu ta vsako leto za 7%, tako da ima s 40. letom vplačil plači enako pokojnino ali starostno rento. Ako je kdo že 05 let star in ni še 35krat vplačal, more zahtevati tudi nižjo pokojnino, ki se določi, kakor za onemogle ali obolele. Vsak zavarovanec mej 30. in 40. letom starosti si more z doplačili kupiti višjo starostno rento. Pokojnina v d c v e znaša polovico plače, oziroma pokojnine njenega moža. Vzgojevalnina znaša za VBacega otroka 10%, če umreta oče in mati, 20% one svote, ki bi jo oče ali mati dobivala tedaj za slučaj starosti ali onemoglosti. Odpravnina znaša 25% za isto dobo veljavne pokojnine. Vplačila. Vplačila so letne premije, ki znašajo 13 5% letne plače in 33'/, % višje plače. Dve tretjini premije plačuje gospodar, eno tretjino uslužbenec, dočim plačuje uslužbenec ves prispevek (33'/3%) svoje višje plače. Gospodar mora skrbeti za vplačila, ki jih uslužbencu na mesec odteguje. Zavarovalnice se praviloma ustanove v stolnih mestih vsake dežele; more pa se ena zavarovalnica usta- noviti tudi za dve ali več dežel skupaj. Vsaka zavarovalnica ima načelnika, ki ga imenuje minister za notranje posle, in 10 ali 12 odbornikov, katerih polovico volijo gospodarji, drugo polovico uslužbenci. Načelniku namestnika voli odbor, ta pa občni zbor. Občni zbor tvorijo delegatje iz posameznih političnih c krajev, koder so krajevne zveze zavarovancev. Načrt zakona tudi določa, da je oproščen tega zavarovanja, kdor je že zavarovan pri kaki zasebni zavarovalnici za primerno svoto. V torek odsek prične razpravo o tem načrtu. Prihodnja seja poslanske zbornice bode v torek. Dnevni red kaže, da odseki ne store svoje dolžnosti. R»zni važni načrti so v odsek h, a zbornica nima gradiva. Prva točka prihodnje seje so verifikacije 22 volitev. Druga točka je poročilo o prošnji raznih občin in delavcev v predilnioah za 36-urni počitek ob nedeljah in 24 urni počitek ob praznikih. Poročevalec pa nima nobenega predloga od odseka. Dalje je na dnevnem redu predlog posl Vukoviča, naj vlada pomnoži konzulate. Vinorejski odsek predlaga, da se stalno namestijo tehnični voditelji za državna dela proti trtni uši. To pa je vlada že storila, torej bi mogla k večjemu pomnožiti število teh voditeljev. Zadnja točka dnevnega reda so predlogi raznih poslancev, da se zniža cena živinske soli vsaj na 6 kron. Ta točka pa kaže, da ima predsedstvo kratek spomin, ker dotični predlog je poslanska zbornica odobrila že 18. grudna, gosposka zbornica 21. grudna, in zakon je bil potrjen že 31. grudna 1902 Pijaške demonstracije na vseučilišču. Iz Zagreba, 26. marca. Kako je današnji mažaronski zistem raz-jedel naSe društvene in politične odnošaje, vidi se iz raznih žalostnih prikaznij, kakorš-nih pred dvajsetimi leti na Hrvatskem še ni moglo biti. Kar čuditi se moramo, da je ta zistem okužil celo može, ki so do svoje starosti živo zagovarjali hrvatstvo, a slednjič popustili ter pripognili vrat mažaronskim mogotcem. Tako se je dogodilo tudi z letošnjim rektorjem hrvatskega vseučilišča. Da je po-loža) rektorja na hrvatskem vseučilišču težaven v sedanjih okolnostih, to je vsakemu dobro poznato, toda čvrst značaj se zna ogniti vsem neugodnostim, v katere bi ga mogel zaplesti današnji zistem nasproti di-jaStvu, ki vendar v cgromnej svojej večini čuti hrvatsko. Tako modro sta ravoala s hrvatskim vseučiliščem predlanski in lanski rektor. LetoSnji se pa ni znal vzdržati na svojem mestu. Neugodno se je završila prva afera z dijaštvom, ko je le to zahtevalo vse-učiliš*no aulo za skupščino proti novim vojaškim zahtevam in za financielno samostal-nost, a rektor je ni dal, pa so dijaki morali zborovati v vseučiliščnej veži, kakor sem sporočil. Od tedaj je vrelo na vseučilišču. Tre-balo je le neznatnega povoda in polom je gotov. To se je zgodilo te dni, ko je bil promoviran doktorjem prava sin predstojnik". vsa hff»oč«»tye in uk Ar m in a Pa-v i č a. Svečanosti ie prisostvoval sam predstojnik, a rektor Klaič ga je pri tej priložnosti povzdigoval kot najzaslužnejega bivšega profesorja na vseučilišču, kjer je toliko let gojil hrvaščino in napisal toliko učenih razprav iz hrvatsko literature. To je vse res, in teh zaslug nobeden ne zanikuje, nepotrebno pa je bilo pri tej priložnosti s to hvalo na dan, tem manje, ker predstojnik že kot član sedanje vlade ne uživa nobenih simpatij med dijaštvom. Še neumestneja pa je bila izjava rektorja, da je sin predstojnikov eden najmarljivejših in najučenejših di jakov hrvatskega vseučilišča Tedaj je zavrelo med dijaštvom ter eo LISTEK. P. Hartman in oratorij „Sv. Frančišek". (Dalje.) L. 1201 se je vdeležil boja med mestoma Asiz in Pe-rudžija in bil vjet; celo leto je ostal v Perudžiji in imel priliko razmišljavati o svojem dosedanjem lahkomišljenem življenju. Domov prišedši zboli in v dolgih samotnih urah še bolj spozna nečimernost dosedanjega življenja. Ozdravljen se sprehaja sam v krasni asiški okolici, zamišljen in nem; srce je hrepenelo po nečem, a sam ni vedel po čem. Tedaj mu Bog sam, kakor nekdaj Savlu, razodene svojo voljo. Na potu v Spoleto omahne in kakor v sanjah čuje glas: .Frančišek, kdo ti more storiti dobro, gospod ali hlapec, bogatin ali siromak?" — Frančišek odgovori: „Gospod in bogatin". — „Čemu tedaj zapuščaš Boga, ki je gospod in bogatin, in visiš na človeku, ki je hlapec in siromak?" — Tedaj za-kliče Frančišek: „Gospod, kaj hočeš, da storim ?" — »Pojdi domu, prikazen, ki si jo imel, ima duhoven pomen; spolnil ti jo bode Bog, ne pa ljudje". Frančišek je ranjen od pušice božje ljubezni; kakor Pavel, bodi tudi on svetilka svete cerkve, ki razsvetli temo in narodom, ki so se povrnili k paganskim običajem, ozna-nuje zopet luč sv. evangelija. — Odslej ni bilo več lahko-mišljenega smehljaja na njegovih ustjih, postal je tih in resnoben. Tovariši ga povprašujejo: „Kje so sedaj tvoje misli? Mar misliš vzeti si nevesto?" — «Da", reče z resnobnim glasom, »izbral sem si nevesto, tako bogato, tako lepo in blago, kakeršne nima svet." — Mislil je na evan-geljsko uboštvo, ki je ostalo zapuščeno, odkar je je zapustil Izveličar, stopivši na sv. križ. Frančišek je zapustil nečimernost sveta, zapustil domačo hišo, očetovsko dedščino odložil svetno obleko in si nadel siromašno redovno haljo. Ljudje, zlasti nekdanji tovariši, so ga zasramovali, zavrgel ga je lastni oče, on pa je bil vesel, da je zamogel klicati: Oče naš, kateri si v nebesih. Ustanovil je prvi red, katerega je potrdil papež Inocencij III., pridružili so se mu tovariši, katere je izobraževal v redovnem duhu. Bog je bil ž njim in mu neposredno dal mnoga navodila, zlasti redovno vodilo je bilo pravo delo božje. Ljudje so ga jeli spoštovati, občudovati, kajti velike reči je storil po njem ljubi Bog. Zibelka njegovemu redu je bila mala cerkvica Porci-junkuljska in mali samostan poleg. Ko je vtrdil brate, hodil je ž njimi po Italiji, povsodi oznanjujoč ljubezen Kristusovo; navduševal je ljudstvo k pokori, lepemu življenju in Bog je blagoslovil njegovo delovanje. Bolj ko z besedo, vplival je 5 svojim zgledom in Bog je potrjeval njegov nauk s čudeži. Poslal je brate v misijone, tudi sam se je podal v ta namen na vshod, hrepeneč po mučeniški kroni, a božja volja je bila, da se vrne k svojim bratom. V njih je gojil duha molitve, absolutno pokorščino, nedolžnost, uboštvo, pravo ponižnost in zatajevanje, učil je spoštovanje do sv. rimskega prestola. Kmalu se jc spoznal sad njegovega delovanja. Ljudje so hiteli za njim, poslušali njegove nauke, se spravili s sovražniki, začeli pošteno krščansko življenje, ljubili čednost. Mnogo jih je prosilo za sprejem v red. Klara, mlada, lepa in bogata deklica iz najboljše hiše, je prosila, naj tudi za ženski spol ustanovi enak red, in prva je sprejela iz Fran-čiškovih rok redovno obleko. Nji je sledila njena še mlajša sestra Agneza in mnogo drugih deklic. Njim je Frančišek dal posebno vodilo in tako ustanovil drugi red Kla-risaric. Komaj je minulo dvanajst let, že so imeli frančiškani samostane v Italiji, Španiji, na Francoskem, na Nemškem, celo v Palestini. Tudi drugi red se je razcvital in širil na vse strani. Zgled, pridige in čudeži sv. Frančiška so zveličavno vznemirili celo Evropo. Nastalo je pravo hrepenenje po samostanskem življenju; ljudje raznih stanov, duhovni in lajiki, ki radi svojih stanovskih dolžnosti niso mogli zapustiti svet, so bili žalostni, ko so videli toliko verskega navdušenja v 1. in 2. redu. Tedaj jim reče Frančišek: Ostanite med svetom; spisati vam hočem vodilo, ki vas bo pomirilo in vam pomagalo, da bote zamogli premagati nevarnosti sveta in okusiti mir samostanskega življenja, ne da bi zapustili svet. Frančišek je spolnil, kar je obljubil in spisal kratko, a krasno navodilo, ki uravna družinsko življenje, določi molitve in pokorila; tretjeredniki narede v treh mesecih oporoko, da po njihovi smrti ne nastanejo razpori, naj se postijo pred praznikom Brezmadežne in pozneje je bil vpeljan še post pred praznikom sv. Frančiška; bratje naj se oblačijo priprosto vsak po svojem stanu, naj ne obiskavajo gledišč in nevarnih veselic, prisegati je dovoljeno le v sili, prepovedani so pohujšljivi pogovori, jeza, maščevalnost, vsak bodi zvest cerkvi in svoji domovini itd. Krasne naredbe, primerne zlasti današnji dobi, samo da bi se vestno spolnovale. Papeži so v vseh časih zelo priporočili tretji red, kot dobro organizirano družbo, katera, če spolnuje svojo nalogo, lahko preustroji zemeljsko obličje. — Prvi jc pristopil v to redovno družbo Lukezij, Frančiškov tovariš izza mladih let in njegova žena Bonadona. Tretji red šteje med svojimi vrstniki papeže, kralje in cesarje, cerkvene in svetne kneze, nebroj učenjakov in priprostega ljudstva in marsikaj dobrega in plemenitega, kar se je vršilo na svetu in v cerkvi, je pisati na rovaš tretjega reda. (Dalje prih.) odSli vsi iz dvorane na dvori-6 č e , kjer ho odhajajočega predstojnika in rektorja pozdravljali z »abcug* klic. To pa ie ni bilo dosti. V torek zvečer so imeli dijaki skupščino v »Kolu", kjer so se izjavili proti »nedostojnemu« ponašanju rektor)« ter prosvedovali, da deli dijake na vseučl sču na razne vrste. Na tej skupščini se te razpravljalo pa tudi o najnovejših lažeh, ki se širijo med m o-hamedanci proti dr. S t a d 1 e r -ju, češ d a o n s s i 1 o jemljemo-hamedancem njih otroke ter jih uvrščuje v samostane. Taka poročila so dohajala te dni v razne časopiso iz B sne v tako lažnjivaj obliki, da jih trezen člotek ne more verjeti, pa se zares čudimo hrvatskim časopisom, da verujejo v take klevete. Celo med hrvatskim dijaštvom na omenjenej skupščini se je našlo mnogo protivnikov takih neverjetnih poročil ter se zato ni v tem pcg>edu mogla skleniti enoglasna resolucija. Nekdaj je bil dr. Stadler pri Hrvatih v velike) časti, tu so ga hrvat ski čtsopisi radi takih klevet po navadi branili. Odkar pa ni vspel s svojo predstavko v Rimu glede zavoda sv. Jeronima, je izgubil hitro ugled med Hrvati. S časom se že razjasni. zakaj ni vspel, a zato ni zaslužil, da se zda) po nepotrebnem napada v hrvatskih časopisih v taki obliki, kakor to delajo mažarski in nemški nam sovražni novinarji. Po sklenjeni skurš*ini je demonstriralo čez 300 dijakov pred stanovanjem rektorja Klaičt in pred hišo podbana Krajčovie-i z .abcug« klici, dokler ni prišlo redarstvo peš in jež od kc'odvora, kjer je čuvalo mažatske napise. Demonstranti so ee nato mirno razšli. Pravijo, da je refctor Klaič vsled teh demonstracij f d ožil svojo čast, kar pa ni ver|etno, ker sa ie ravnokar dovršil zimski semester ter se dijaki razhajajo iz Zagreba, pa se ni bati daljnj h demonstracij. S;cer pa je danes rekt >r nam dal izjavo, da ne misli odstopit'. Demonstracije proti samomažarskim napisom. Il Zagreba, 28. marca. Simomažaraki napis na promet, zgradbi državnih železnic je dal povod velikim de j monstraoijam, ki si s? dogodile v petek | večer. Istega dne popoldne okoli ure so ie zbralo sila ljudstva pred omenjeno zgrado, katero stražijo že več dni stražarji, kskcr sem ie sporočil, ter so tukaj zapeli nekoliko hrvatskih pesem, potem pa so poda'i v llico. kjer so demonstrirali skoraj do 8. ure zvečer. Redarstvo ni posredovalo, ker so bili demonstranti mirni, le župan je hotel nagovoriti množico, da se razide, toda njegov opomin ni deloval, marveč ga je mno žica izgrdila in mož sa je umaknil, ker je sam sprevidel, kako je pri občinstvu nepriljubljen. Oioli 8. ure je nagovoril dr. IIei-m e r 1 množico, naj se mirno razide, da so do zdaj že izjavili svoje mnenie o samo-mažarskem napisu, a ostalo bode storila v kratkem meščanska skupščina, katera se skliče v kratkem radi tega dogodka. Množica se je na to pomirila, odšla še pred J laččav spomenik in tukaj zapela odkrite glave narodno himno in zavpila trikrat: »Slava Jelačiču!« Heimerl je še enkrat opo mnil množico, da sa razide in da se zdrži vsakega nasilstva, kar bi moglo dobrej stvari le škoditi. Toda ta opomin je deloval le za trenutek. Množica se je zbrala pred državnim kolodvorom, kjer je ostal celi kordon stražarjev in žandarjev. Množica je vedno bolj naraščala in upila »Abcug Mažari!« ki so preplašeno gledali izza straže na razjarjeno množico Kmalu napade množica prometno zgrado ter razbije vsa okna, a straža je vendar demonstrante razpršila po bližnjih nasadih. Zdaj se vzdigne množica nazaj preti Ilici. Pred zgrado sv. Jeronima, kjer je zdaj prometna uprava državnih žaleznic, se obnove demonstracije. Akademički trg so zaprli žandarji in narod je hitel na Zrinjski trg Kar so začeli gasiti svetilke in zdaj so demonstranti v tmini mogli lažje razsajati. Z Jelačičevega trga se je vsula množica v Gajevo ulico, kjer je razbila na tamešnjem orfaju vsa okna. Skoz llico se je množica pomikala dalje. V istem času se je demonstriralo tudi pred uredništvom »Agramer Zeitung«, prod stanovanjem podbana; najhuje pa je bilo pred uredništvom »Narodnih Novin«, kjer so pobita vsa okna. Med tem je prihitelo redarstvu in žendarmeriji na pomoč vojaštvo. Dva bataljona posadko sta začela čistiti ulice, pri tej priložnosti je bila ena OBeba ranjena. Med tem pa so demonstranti na Khuen II e d e r v a r y j e v e m trgu potrgali vse napise s tem napisom, v gornje mesto pa niso mogli prodreti, ker so bili vsi prelazi zastraženi, a posebno še Markov trg, kjer so banski dvori. Se le ob 11. uri zvečer so prenehale demonstracije. Prometno zgradbo je varovalo do drugega dne opoludne vojaštvo, a po mestu ao pohajale straže z nasajenimi bajoneti. Toda to je bilo nepotrebno, mesto se je popolnoma pomirilo. Opoludne je odšlo vojaštvo in stražo je prevzela žendarmerija pred ome njeno zgradbo in po mestu. Hrvatska vlada je radi tega dogodka v velikej zadregi. Narod zahteva, da se vrii postava, katero ogrska vlada krši tako brezobzirno, a sama hrvatska vlada na to molči. Zdaj pa zahteva narod stoje pravice. Zi drugi dan se je dogovarjal ban z upraviteljem državnih železnic, kaj se ima storiti. Na prometnej zgradbi so postavili vnovič oder do ha-pisater ga z deskami zakrili. Pravijo, da ga bodo odstranili. To bi morali po postavi tudi storiti, toda verjetno ni, če pomislimo, kako nasilni so Madjari. Gotovo bodo ra)8e zgradbo pustili brez napisa, nego da bi postavili nanjo hrvatski napis. Saj so tudi leta 1883 izmislili pri financielnih oblastih neme grbe, samo da ni prišel nanje hrvatski napis, ker se je bil narod vzdignil preti maiarskim na pisom Ča kanijo pa poleg mažarskega napisa postaviti tudi hrvatski, ne bodo s tem nič dosegli, kajti tudi to je nepostavno in demonstracije se bodo ponavljale. Iz vsega tega se vidi, da na Hrvatskem vre. Narod je silno nezadovoljen z današnjimi odnošaji ter zahteva nazaj svoje pravice, katere so mu zapravili malomarni maiaroni. Pokret postaja vedno večji po celej deželi, opozicija dobiva vedno več podpore, in ako Bog da, bodo dnevi mažaronskega gospod etva kmalu sešteti. In te zmage želimo Hrvatom od srca. Zanimivo je, da se brišejo zdaj po celem Zagrebu tudi nemški, kjer so Se ostali po leg hrvatskih. Tako zginejo v kratkem vsi nemški napisi po Zagrebu. In tako je tudi prav ! In Slovenci ? Košutovci se umikajo. Najnovejša znamenja kažejo, da so je tudi Kršutovcem že skrhalo b^mo orožje in da bo vu)na uprava vendarle k'T>alu dobila Bvoje novince. To jasno kaže Košutova izjava pri sobotni dijaški detni nstraciji. Na vrtu politehnike se i« namreč v soboto zvečer zbralo več sto dijskov, ki so priredili obhod po mestu m prišli tudi pred klubovo poslopje Košutove stranke. Govorilo )« tu več dijakov, katerih eden je izrekel tudi tele besede: »Če bo K >šutova stranka, bodisi da zrnata aii se umakne, tudi nadalje visoko dvicala svojo zastavo, jo bo spremljal blagoslov Boga Ogrov, če p i ne, jo zadene njegovo prokletstvo. Nato je pa odgovoril Košut: «Akoravno bo stranka iz gotovih p o 1 i t i i k i h razlogov prisiljena za konesije. se mladina no sme nikdar udati « Iz te izjave to rej s'ed). Ha bodo Košutovci svo|e orožje kmalu vrgli v koruzo. Na ve se le, ped kakimi pogoji se to zgodi. Samo mažarskl napis. Ogrska vlada je sezidala v Zsgr< bu veliko prometno poslopje za državne železnice na Hrvatskem. Na prečelje je dala postaviti le mažarski napis »M. kr. allannasutak«. To je zdaj prvi samomažarsbi napis v Zagrebu, ker na vseh drugih uradih so samo hrvatski, le po kolodvorih so dvojezični, a na fioan-cijalnih uradih nemi in sicer od leta 1883. Postavni so seveda samo hrvatski napisi. Razumi se, da sa je prebivalstvo Zagreba radi tega mažarskega nap sa vznemirilo ter začelo zahtevati, da so odstrani O demonstracijah, ki so se poj»vile radi t<-ga, poročamo na drugem mestu. Zdaj se že govori, da prido poleg mažarskega tudi hrvatski napis. Toda to je še vedno nepostavno. Zdaj straži j redarstvo mažarski napis noč in dan. Radovedni smo, kaj bode mestno zastopstvo v prihodnjej svojej seji sklenilo radi tega mažarskega nasilstva. Mestni župan j« gotovo tudi odgovoren za nepostavnost, ki Be je tukaj dogodila. To bi mogel župan lahko odvrniti, ker Mažare vendar le mora dobro poznati, kako so predrzni v svojih zahtevah, Kar se ni zgodilo o pravem času, se bo moralo pa kasneje popraviti. To pa seveda ne pojde brez težav, toda izvesti se mora, da na ostane sramota na Hrvatih. Ministerska kriza v Kol garij i. V soboto smo sporočili, da je knez Ferdinand poveril sostavo novega kabineta G e š o v u in da je ta obljubil knezu, da mu še isti dan predloži listo novih mož Kakor se pa sedaj kaže, se Gešovu ta poizkus doslej še ni posrečil. Vsi dosedanji njegovi koraki so bili brezuspešni. V obče se trdi, da pride na krmilo koalirano poslovno ministerstvo. Kot zastopnik Cinkovi s tov pride v kabinet Savov, Papriko v pa postane načelnik generalnega štaba Sploh pa razni krogi dvomijo, da bi ime ' Getov ros kaj vspeha pri svojem poizkusu, in sodijo, da pride na krmilo koalicijsko mi nisterstvo z vojakom na čelu. Zarimivo je, kaj je bilo povod sedanji krizi. Kakor znano, je po odstopu vojnega ministra prevzel začasno ta portfelj minister ski predsednik Dane w. Ta je pa izjavil, da ne more dalje prevzeti odgovornosti, č e bo bolgarska armada pod P a -prikovim vodstvom odkrito podpirala makedonsko gibanj e in Be branila izvesti vladne odredbe na meji. Vsled tega je l)aoew zahteval, da se poveri vojni portfalj možu, ki bo porok, da bo armada res izvršilni organ vlade. Predlagal je v to svrho S a v o v a , toda ker knez ni bil z njim zadovoljen, je podal ves kabinet ostavko. — Zasedanje sobranja je preloženo do pojutranjem. Prememba srbske ustave. V Srbiji doba v kratkem novo ustavo, ta vest je minuli praznik krožila potom raznih agentur po celi E?ropi, obenem bo je pa dostavilo, da bo to novo ustavo kralj — oktroiral. Dne 19 aprila bota minuli ravno dve leti, ko je kralj Aleksander v svoji novi pshči vpričo 800 zastopnikov vseh stanov srbskega naroda tretjič v dobi 32. proglasil novo ustavo. Dotični državni akt ie prebral tedanji ministerski predsednik Vu;č ki se je šel« pred nekaj meseci vrnil iz neprostovoljnega pregnanstva. Krona in ljudstvo sta bita zadovoljna, ko se je oktroirala nova libe ralna ustava. Toda sedaj pred pretekom dveh let se jo pokazalo, da je izginila iz na roda ona zadovoljnost. ki je potrebna za mirni razvoj države. Na krmilu so bili ne-kaj časa liberalci, od katerih vlada je kralj Aleksander pričakoval tako izrednih čudežev, da je mim na liubo premenil ustavo; toda že v kratki dobi se je pokazalo, da niso kos napadom od radik. strani, in so slednjič pod legli. V zbornici in senatu so dobili sča soma toliko premoč, da z njimi ne more sr delovati nobena liberalna vlada. Skupščina n senat vsled tega ie davno ne izvršujeta več svojih dosIov in na razpust prve se je mislilo že koncem minulega leta. Toda ker tudi z nedotakljivim, sedaj v večini radikal nim senat >m kraljeva vlada ni več 7alo-volina so prišli najvišji srbBki krogi do prepričanja. da je prtreba zopet nove ustave. Ker je pa glasom nedaj veljavne ustave za tako premembo potrebna dvetretjinska ve čina v skupščini in senatu in bi torej bil ta načrt neizirdjiv vkljub temu, da bi potem novih volitev bila v skupščini zagotovljena vladna večina, bo kralj oktroiral premembo ustave in s tem odstranil tudi neljubi senat. Iz brzojavk. Nižjeavstrijski dež. zbor se snide 4. aprila in bo razpravljal takoj o rednem proračunu — Volitev dunajskega župana. Prihodnjo soboto se vrši na Dunaju volitev župana, ker ie dr. Luegerju pretekla določena doba.— Zdru ženje F 1 o r i s d o r i a z Dunajem onemogočeno. V sobotni seji zastopnikov nižjeavstrijskega deželnega odbora, dunajskega mesta in prizadetih občin je izjavil zastopnik vlade, d i ne pritrdi nobenemu dogovorjenemu pogoju posebno pa no zahtevi po odškodnini za dela v prenešenem delokrogu. Udeleženci so nato s protestom osta vili zborovanje. Pričakovati je, da store interesenti pri vladi druge korake. — V boju na Filipinih je po poročilu iz Manile padel vstaški general San M guel. Poleg tega imajo vstaši 45 ubitih, Amerikanci pa 3 in 11 ranjenih. Dnevne novice, V Ljubljani 30 marca. Vodstvo katol. - narodne stranke je Bklenilo v svoji seji dne 28, t. mes. soglasno: Vodstvo stranke izjavlja, da v vseh ozirih soglaša z načeli in postopanjem dr. Šusteršiča v vprašanju o izpremembi poslovnika. Ta načela in to postopanje kategoriško zahteva obramba naših vseslovenskih koristi, Iiraža mu popolno zaupanje, v taktiškem ozira mu pa prepušča prosto roko. Odstop dr. Šusteršiča od načelstva »Slovanske zveze" je imel svoj razlog v kršenju klubove discipline, katero bi utegnilo postati osodepolno za Jugoslovane, ako bi se nadaljevalo. Soglasno je bilo namreč Bklenjeno, da dr. Šuster-šič poda znano izjavo v zbornici, da je Slovanska zveza" proti vsaki taki izpremembi poslovnika, kateri bi omogočeval obstrukcijo velikim strankam, a bi majhnim strankam za vedno vzel tako možnost. Kdor ve, kako ulogo igra v sedanjem parlamentarnem življenju grožnja z obstrukcijo, ta mora priznati, da je za Jugoslovane načelne važnosti, da je zanje za vso bodočnost odločilnega političnega pomena, ali imajo oni tudi možnost poBluiiti se tega skrajnega sredstva, kakor velike stranke, ali so pa za vedno obsojeni k parlamentarni brezpomembnosti. V odseku pa nista izvoljena klubeva člana se ravnala po tem ter tako klubova predsednika desavuirala. V odsotnosti dr. Susterši-čevi je klub na to svoj sklep izpremenil. Tega dr. Susteršič ni mogel molče prezreti, ampak je zahteval reaBumiranje tega poznejšega sklepa, To je dosegel. A nato se je pri meritorni razpravi predlagalo, da se odgodi sklepanje o nastopu v odseku. Temu se je dr. Šusterdič uprl, češ, da mora o tako važni in nujni stvari imeti klub ie zdaj jasen sklep. Odložilni predlog je pa zmagal z osmimi proti sedmim glasovom. Vsi slovenski poslanci razen dr. Ploja so bili na strani dr Susteršičevi. Dr. Susteršič je videl v tem pomanjkanje potrebne discipline ter odložil predsedstvo. Iz tega se vidi, da je dr. Susteršič imel pri vsem nastopu pred očmi splošno korist Jugoslovanov, katerih stališče v državni zbornici je hotel okrepiti. To je uvaževalo tudi vodstvo katoliško - narodne, stranke, katero je s svojim soglasnim sklepom dovolj jasno izjavilo, da želi trdne in neomajne discipline v parlamentarnem zastopstvu. V zadevi kranjskega deželnega zbora. Kakor čujemo, so se vršila mej centralno vlado in mej strankami dežel, zbora pogajanja glede sklicanja dež. zbora za tri dni na veliki teden, da se rešijo nekatere nujne zadeve. Kakor je bil žo svojedobno na raznih shodih v imenu stranke izjavil dr. Susteršič, tako je tudi sedaj katoliško-narodna stranka izjavila, da dopuati v razpravo in sklepanje v deželnem zboru zadave, katere spozna kot za ljudstvo koristne in potrebne, drugih pa ne. Sedaj delajo težavo le liberalci, ki hočejo njenda še druge reči vštuliti. „Narod" v zadregi laže o tržiških volitvah. Sobotni uvodni članek je posvetil »Narod« nehvaležni nalogi, da pobije vse, kar smo mi pisali — z dokazi v rokah — o Tržiču. A „Narod" v zadregi res več ne ve, kaj piše. Pravi: »Skovali so bili popoln načrt, v kojega je bil zapleten tudi gospod Gassner« itd. Resnica pa je, da g. Gassner ja žo 3 mesece ni bilo v Tržiču in je prišel le 3 dni pred volitvami v Tržič delat za nemško stranko. Župnik ž njim ovolitvi še govoril ni in dejansko je volil proti G a s s -nerju. Kje je .objem'? Kričeča neresnica je tudi, da je župnik Špendal se zvezal z gosp. Goekcnom pod pogojem, da ima uprava tržiške občine' nemška ostati itd. Resnica je, d a gosp. župnik in gosp. Goeken nista nikoli konferirala o volitvah in o rečenem pogoju. Klasične priče naj to dokažejo ter povedo kraj, uro itd. Kar dalje piše »Narod«, jo prazna zmes. Znano je, da so pri zadnji volitvi v I. razredu volili le trije duhovniki narodno in tudi propali. Da bi se pri drugačnem izidu nič ne bilo izpremenilo v obč. odboru, s tem se zagovarja le, neki zelo nervozen gospod. Pri zadnjih volitvah, ko ni bilo še ta tesne slovensko napredne nemško zvezo, ta gospod tudi ni volil. Ker ga je bil zaradi tega „SIo-venec" malo potipal, je bil prinesel v žup-nišče celo neko lastnoročno spisano izjavo, katero naj bi bil župnik potrdil v smislu, da itak ni bilo mogoče zmagati »Slovencem« v I. razredu, če bi bil tudi do-tičnik volil. Zdaj je nesel to svoje jajce v »Narodovo" uredništvo trdeč, da bi se pri drugačni izvolitvi nič ne izpremenilo. Glede velikega razuma in še boljšega okusa »Nar « znanih pristašev pa bodi povedano, da tr-žiški župnik ni vsiljiv in da ravno znanim neudeležencem niti besede ni rekel, kega naj volijo. Na oči pa sploh mislil ni, da bi imelo do tacih gospodov sploh kaj moči. V iupnišču tržiškem stanuje samo ena »pri-s m o d a « in ta nam slovesno izjavlja, da ni prevzela nobenega poroštva za nemško upravo tržiške občine. Kako pa pametni ljudje o stvari sodijo, pa »Narod« lahko zve. Naj pošlje koga v Tržič, da se pri na-prednjakih informira, pa bo zvedel resnico. Čemu toliko ugibanj in zvijač? Ali meni, da je »inteligenca« po drugih krajih tako zabita, da se mu bo z lažmi posrečilo oprati narodno izdajstvo? V dogovora. Z. la j ao pritekli zopet nemški zavezniki na pomoč liberalcem, ka-terih pornografijo hvalijo zaradi njene »tem-peramentvolle Weise« in jih zopet priporočajo zaradi njihovih naprednih nazorov. Pri tem pa — in to je najbolj čudno — udrihajo po »Slovencu«, da njegova poročila o zvezi niao resnična! »Tagespost« pravi, da i z k u S a »Slovenec« dokazovati radikal-cem izdajstvo narodnosti, češ, da s > baje (angeblicb) sklon li skrivne pogodbe z Nemci«, ter nadaljuje: »Kaj s tem nameravajo, je jasno. Klerikalci poznajo dobro deželo in ljudstvo in hočejo ljudi s hujskanjem k narodni nestrpnosti prijeti pri njihovi slabi strani ter radikalcem narediti težave«. Da bi se to ne zgodilo, tega se »Tagespost« jako boji in na vso moč taji, da m rea, kar »Slovenec« piše, da se skupnost nemških in slovenskih liberalcev razteza samo na do želnokulturne in gospodarske stvari, ne pa na narodne. Kakor »Narod« I A pri tem »Tagespcst« sama sebe desavuira, ko zataji svojo ulogo in rahlo očita liberalcem, da ao pri »neobveznih« obljubah puščali večkrat Nemce na cedilu, ker niso držali, kar eo obljubili. »Tagespost« je glasilo dr. Schaf-lerjevo. — Tuli »Deutsche s>t;mmen« so priskočile liberalcem na pomoč zoper »klerikalce«. Ta list hoče liberalcem pomagati še zlasti s tem, da trdi, da so tudi »klerikalci« se. kakor liberalci, vroče pehali za prijaznost Nemcev, in da so »klerikalci pri zadnjih državnozborskih volitvah stopili v isto razmerje do Nemcev, kakor liberalci pri deželnozborskih«. To je popolnoma neresnično. Vodstvo k a -toliško-narodne stranko ni pri državnozborakih volitvah sklepalonikakezveze, nika-kih pogodb in dogovorov z Nemci. To so si »Deutsche btimmen« izmislile, da bi dale liberalcem obrambno orožje v roko. Nato pa se isti list trudi, da bi liberalce š e b o 1 j na Nemce priklenil. Liberalcem mehko očita, da so jim svoje dane obljube redko popolnoma izpolnjevali. Torej izpolnjevali so jih — to priznava —■ a premalo! Nato graja liberalno stranko, češ, da je v nji mnogo mož, kateri bi rajši šli s »klerikalci«, kakor pa z Nemci, in bi rajši danes, ko jutri »klerikalcem« odprli svoje bratske roko za objem. To očividno jako skrbi Nemce, in zato pravijo: „D&s Hochhalten des nationalen Chauvinismus, vereint mit dem Kampla gegen deutsche Kultur ist Wasser auf dia MiiOlo der Klerikalen". S tem stavkom pa »Deutsche Stimmen" trdijo in priznavajo ravno to, kar „Narod" tako vneto pobija, da je namreč katoličkonarodna stranka trdnjava slovenske narodnosti. Kakor se vidi, so torej Nemci sicer jako vneto priskočili liberalcem na pomoč, a so svojo dogovorjeno nalogo nespretno rešili. Njih trditve pa pobija popolnoma klasična priča: pismo ekscel. barona Schvve-gelna, katero smo priobčili in katerega pristnosti si nihče ne upa utajiti. Mi torej verjamemo v tej stvari baronu Schvveglu in zavračamo liberalno časnikarsko pisanje kot — nespretne izgovore, kateri indirektno potrjujejo, kar amo mi pisali. P. Hartman je zapustil 28. t. m. Rim in so na povabilo bavarske princezinje Lju-dovit Ferdinand podal v Monakovo, kjer bo cd 14. do 18 aprila dirigiral svoj oratorij „Sv. Peter"; iz Monakovega odide takoj po produkciji in se poda naravnost v Ljubljano, da vodi glavne skušnje in produkciji dne 22 in 23. aprila. Vožnje za bohinjski predor. Dno 17. prosinca t. 1. so posl. dr. S u s t e r š i č , Pogačnik in tovariši vložili interpelacijo na g. železničnega ministra ter se pritožili, zakaj domačini ne dobe vožnje stavbenega gradiva s postaje v Š k o f j i Loki za bohinjsko železnico. Na to interpelacijo je odgovoril, kot smo že omenili, g. železnični minister : Stavbeno gradivo za bohinjski predor in gradnjo železnice na južni strani predora prihaja na postajo v Škofji Loki in se odtod prevaža po okrajni Gesti skozi selško dolino na vozeh. Ker ta okrajna cesta od Podrosta čez Petrovo brdo do Podbrda do novega leta ni bila dogotovljena, zato se ' * vožnja ni mogla razviti. Vsled tega je mo ral stavbeni podjetnik za bohinjski predor dovaiati potrebne stvari po daljši in dražji poti skozi Gorico, le nekaj malega skozi Škcfjo Loko in selško dolino. Za te vožnje po selški dolini pa je podjetnik tudi v mi-nolem letu najemal le domačine. Stvar pa se je predrugačila od tedaj, ko je bila nedavno dodelana 11 kilometrov do'ga okraj, cesta od Podroata do Podbrda. btavbeni podjetnik je ustavil vožnjo skozi Gorico in pričel voziti po krajši in cenejši progi skozi Skofjo Loko. V ta namen je pričel pogajanja s konsorcijem domačih voznikov. Pogajanja se takoj niso posrečila, ker se niso mogli pogoditi za oene. Ker je podjetnik moral redno dobivati stavbeno gradivo, da delo o pravem času dovrši, moral je v hi-trici poklicati na pomoč ovoje stalne špediterje \Viet3chnerja, Mahlorja in tovariša z 10 vozovi. Mej tem je podjetnik nadaljeval pogajanja z domačini in jih nedavno tudi končal, tako da je domači konsorcij začel 1. sušoa prevažati vse gradivo od Zalega loga do Podbrda, izvzemši le razstrelivo in posebno dolge cevi. — O J nekega zastopnika omenjenega konsorcija smo pa dobili danes naslednjo vest: Z ozirom na vaše zadnje poročilo o tej zadevi poročam : da ni res, da bi se bila železniška uprava pogajala s konsorcijem zavoljo vožnje in da konsorcij ni dobil vožnje. Res je pa, da vozi ž i Jo v s k i podjetnik, ki kaj malega za nizko voznino našim odda. Pozor poslanci! Minister naj da pojasnilo. Štajarski deželni zbor bode zboroval velikonočni teden. Umrl je dne 29. t. m. v Zidru gosp. dr. H i n k o S u k 1 j e , praktični zdravnik iz Celja. Ciljski Slovenci občutijo hudo ta udarec, ker jim jo odvzet preizkušen zdravnik in odločen narodnjak, bs-lo pred nekaj meseci se je poročil dr. Šuklje s hčerko pivo-varja g. Simona Kukec in sedaj že jo mora zapustiti vdovo. Zlravia ai je šel pred par tedni iskat v Dalmacijo, pa ga je doletela nenadna amrt. Le tri dni jo preživel avojega prijatelja gosp Janeza Zupane, tako da v teku ttidna dni že drugič plapola črna zastava na celjskem „Narod. domu". N. v m. p.! — V Gornjem Kašliu je umrla posestnica in gostilničarka gospa J o s i p i n a K o c j a n č i č, roj. Hočevar. Pogreb bo jutri ob 7 uri ziutraj. Velika ljudska veselica na korist družbi s v. Cirila in Metoda bo dne 7. junija v Mariboru. Nemška organizacija. V Mariboru so ustanovili okrajni odbor nemške ljudske stranke. Nedavno so tak odbor ustanovili tudi v Ptuju. Odbor podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi ima letos mnogo skrbi, da ugodi vsem prošnjam prosilcev, katerih število se je letos podvojilo. Izdatki letošnjega leta že daleč presegajo lanske. Odbor radi tega prosi vse prijatelje slovenskega dijašUa, da se o velikonočnih praznikih spomnijo tudi našega društva a piruhi! Za odbor: F r. Tomšič, predsednik, Jos. G e r m , tajnik. Blagajnik društva je: dr. Jos. Ettel, šl. z IIvo-zdomilu, advokat, Ki al Vinohrady, Palackeho tr. 8. Koroškim deželnim predsednikom bo, kakor se čuje, gotovo v par dneh imenovan Robert baron Ilein, ki je služboval doslej v Lincu. Liberalni pofel. »Siov. Narod« v številki z dne 18. marca govori o »pofjlnu« po kmet. društvih. Ča imajo kmet društva v svoji zalogi res sam pofel, no pomisli, da je ta pofel judovski ali liberalni. Pred kratkim je neki agent trgovca nekemu kmetij skemu društvu ponujal tak pofel. Kmet društvo ! blaga ni naročilo, vendar je trgovec poslal j račun za 1100 kron in pristavil, da drugo 1 pa šo pošlje. Račun se mu je vrnil in blago i se ni sprejelo, če tudi je trgovec prav lopo prosil. Naj se le liberalni trgovci sami davijo nad takim pofelnom ! — Dva nova vlaka na Gorenjsko Od dne 1. junija, oziroma julija t. 1. bodeta vozila ob nedeljah in praznikih dva nova vlaka na Gorenjsko. Prvi vlak, ki ga je izproBilo »Slov. planinsko društvo« pri državnem žolezniškem svetu, ozir. pri c. kr. železniškem ministeratvu, bo vozil i iz Ljubljanedo Trbiža ter odbajal iz Ljubljane ob 5. u r i z j u t r a j, prihajal na Trbiž cb 8 • 1 1 zjutraj, odhajal pa «z Trbiža ob 7 37 zvečer in prihajal v Ljubljano ob 10-39 zvečer. Drugi vlak bo vozil iz Ljubljane do Lese o ter bo odhajal iz Ljubljane ob 1l/, u r e P ° pol dne, prihajal pa v Ljubljano ob 10-39 zvečer, kakor prvi. Vozni red za vae postaje priobčimo pozneje. — Pri zagrebških demonstra-Oijah je bilo aret,ranih 20 oseb. Radi demonstracij se ja vršil tudi dvoboj mej trgovcem Kastnerjem in iuristom Dragicam. — Sinovska ljubezen. V palec varri-znil je včeraj opoludna delavec Karol Hribar svoifga očeta Jakoba Hribarja, posestnika v Zidobrovi. Pri kosilu sta se sprla, ker se je sin pritožil, di ni dobil zadosti veli* kos mesa. Beseda je dala besedo in končno sta se oče in sin spoprijela in stepla in je sin očeta pretepel tako, da je ta moral iti v bolnico. — Najden mrtvec Dne 20. t. m. je našel posestnik Matej Tišler s Sv. Katarine pri Tržiču na svoji njivi Itžati mrtvo truplo. Kakor sa da sklepati iz delavsko knjižice, katero je imel najdenec pri sebi. je bil do-tičnik zidarski pomočnik Janez Jenkerlo, rojen leta 1845 v Naklem. Najbrž ga je zadela kap. — „ Ruski j krožuk" v Gorici pri r*di v soboto 4. aprila v prostorih „Slov. C talnice" koncert. Iz posebne prijaznosti sodeluje gosp. Janko K r s n i k iz Ljub ljane. — Zopet velik požar. Cerklje pri Krškem. Ni se šo zgcalila rana, ki je zadela našo fjro pred dvemi leti, ko nam je pogorela skoro cela vas Vel. Mraševo in zopet nas je oh:skala nova nesreča Pretečeni petek dre 27. t. m. popoldne ob 3 uri začelo je goreti v G .t. Skopicah. Pogorelo je 7 gospodarjev, in sicer štirim prav vse. E.iemu gospodarju pogorelo je tudi 17 pra-fiiev. druzemu 3 krave. Skoda je cenjena na 37.000 kron Zažgali so — otroci. Pogo-relet so bili razven enega vsi zavarovani, toda le za male svote. Nova domovja posta vili si bodo težko, ker Bi bodo morali prav vso kupiti, zato proti no dobra srca za kak mili dar kateri hvaležno sprejmema župni urad v Carkljah. — Iz Železnikov. Pretečeni ponedeljek zgodila bi se bila kmalu tu velika nesreča. Ker je cestni promet tako živ, da vedno menjajo vozovi sem in tja, so ljudje pri izogibanju premalo previdni. Pred nekim voznikom šla je šepasta ženica pestovaje kužka po Zgornjih L luznikih. Ko je prišla v najožji kraj. ostala je pri zidu, da bi odšli konji naprej. Ker je tik pred konji ostala in sicer na drugi strani kot je hlapec šel, zadel jo je dritel prej ko je hlapec opazil pod voz. Načelnik kon-iumnega društva je to vide , zaklical in hlapec je takoj konje vstavil. Zenica je na to vstala, ne da bi šla kola čez njo. in šla pestovaje kužfta avoio p^t dalje Zahvaliti se ima, da ae ji ni zgodilo taj hujega, načelniku konsumnega društva in tej okolnosti, da so bili konji trudni, da ih je mogel hlapec takoj vstaviti. — Kaznovana labkomišljenost Iz Vloravč 27. marca 1903. Dne 25. t. m. na praznik Oznanjenja M. D. požigala sta na Imenjih Alton Križnim in Matevž Makovec suho travo ob meji. Ker jo bila trava silno suha, vreme pa viharno, vnela ae je hiša Antona Križmana in na to ša J.ineza Cerara. Bilo jo med popoldansko službo božjo, zato ljudi ni bilo doma in obema je zgorelo vae, pcssbno drugemu vsa obleka. Prihitela je na lice mesta požarna bramba iz Moravč, pa že ni imela kaj rešiti. Tudi je manjkalo vode. Oba pogorelca sta siromaka. — V novo poslopje okrajnega glavarstva v Novem mestu so preselijo uradi meseca avgust* t. 1. Ljubljanice uovice. Sestanek krščansko-socialnih železničarjev, članov „Verkehrsbunda". Na včerajšnjem dobro obisaanem sestansu se je razgovar-jalo o glavnem občnem zboru »Verkehrs-buuda«, ki se bo vršil dne 19. aprila na Dunaju. Izvoljeni so bili štirje delegati in sicer za južno železnico gg. M i 1 a v o c Jakob inVodoAnton, za državno železnico pa gg. Kralič Ivan in Bari Josip. Naročilo se jim je, naj delajo na to, da se mrtvaščina poviša od 200 K na 250 K. Zi sprejem članov naj se nastavi starostna meja 55 let. Slovenskim članom „Vorkehrsbunda", ki niso zmožni nemšč na, na| daje „Verkehrsbund" slovenski strokovni list, ki se bo ustanovil Ljubljani, v katerem naj bodo poseben oddelek za železničarje. Gledajo naj na to. da bodo volih v osrednji odbor »Verkehrsbunda" samo železničarje in nobenega nežalezničarja. Slednjič so je ša naudu^evalo člane za društvo. Ne samo podpore, ampak misel naj vleče. Govorili so : Milavec, Gostinčar, Moškerc, Roje. Socialni demokratje so imeli včeraj v kazini nek shod, na katerem so prežvekavali kislo grozdje. Gg. socialno domokrato stra šno srbi, da je sedaj v blagajni okrajno bolniške blagajno red, in radi bi bo polastili te blagajne, da bi potem na njene stroške v blagajni nastavili s/oje agitatorje in socialno demokratiško tajništvo za Ljubljano. Shod je Bklical iz lnomosta v Ljubljano došli čevljarski pomočnik Breskvar, ki hoče biti prihodnji načelnik. Jezil se je, da nimajo soc. demokratje blagajne v rokah, in pozival vlado, naj jim pride na pomoč. Mož se bo gotovo imel še dolgo časa priliko jeziti, ker delavstvo vedno bolj spoznava soc. demokratične namene in sebičnost gotovih ljudi. Shod ni bil posebno obiskan. Ako žele socialni damokrat|e, bomo povedali, kako hitro so defravdirali soc demokratje marsikje drugod, ko so dobili bolniško blagajno v roke Umrl je na Rebri Št. 3. g. Primož Lampert. — Umrla jo gospa E r n e -s t i n a R e i 1 roj. B i n t e r. — V gluho-nemnici je umrl gluhonemi 15 letni Janez P e r u š e k , katerega so včeraj popoludne pokopali. Razburjena kri. Evgent Bokal, delavec v Cerkven.h ulicah m pečarski pomočnik Pavel Sfentner v Gradaških ulicah sta se včeraj popoludne v Miheličevi gostilni v Cerkvenih ulicah sprla vsled tega, ker je Sventner obdolžil Bokala, da mu je vzel kletko. Prepirala sta sa tako dolgo, da sta so spoprijela in Btepla in je fcwentner udaril Bokala z vrčkom trikrat po glavi ter ga precej poškodoval. Pismo samomorilčevo Vojak 27. peš-polka Štefan Bdhja, čegar stariši žive v Ljubljani, se ie, kakor smo poročali, nedavno ustrelil. Svoji materi je pisal naslednje pismo : »Draga mama! Jaz vam naznanjam nekoliko vrstic ter Vam pismeno naznanim, da nikar žalovati po meni, ker to vte kriv je moj korporal Pichler, da jaz umreti moram. Keronje bil lako dolgo i menoj dober, dokler sem ga čistil, sedaj mi pa ni več za ži-veti, toliko me sekira. Zato se jo to zgodilo. To je vse k o r -p o r a I kriv, danebote mislili, dajetoendrugi uržab. Sedaj pozdravim celo družino. Vaš žalostni sin — Štefan.« — Pričakujemo strogo preiskave in pojasnila, ker število vojaških samomorilcev se v Ljubljani čudno množi. Z električne železnice Na Ambroževem trgu sta se danes zjutraj splašila električ nega voza Verhovčeva konja, ki vozita voz za smeti. Tekla sta po Poljanski cesti, kjer sta ju delavci prijeli in ustavili, dokler ni pr šl'1 blajiec Mat. Spenkel za njima. Obisk tujcev je bil ta mesec srednji v Ljubljani. Prišlo jih je v Ljubljano in prenočevalo tu okolu 1800, približno toliko kot pretekli mesec. Tlakovanje Dunajske ceste se bode letošnjo pomlad nadaljevalo od Grumnigove hiše naprej. Zidarjev in delavcev je prišlo te dni z GorišKega nad 100. O pričetih zidarskih delih poročali bomo na drugem mestu jutri Redni občni zbor „Zveze slovenskih kolesarjev" so viši v ponedeljek G aprila t. l. v prostorih gostilno „pri zlati ribi" v Špi-talskih uiic*h, zvečer ob 8 uri ; ker pridejo važne točko na dnevni red, se člane prosi k mnogobrojni udeležbi. Odbor. Rop radi 44 vinarjev Rudolf z-ajc, 15 let star postopač, doma v Dolu v kamniškem okraiu, je v soboto ob 7,2. uri popoludne na Kodelijevem ustavil llletnega šolskega učenca Alojzija Hočevarja iz Stepanovo vasi, ko je sam šel v šolo. ^ajc jo najpoproj Hočevarja vprašal, ča ima kaj denarja pri sebi, in ko mu io ta dpjal, da ga ima nekaj, prijel ga je Zijc in mu s silo vzel iz žepa denar — 44 vinprjev, vrh tega pa ga je se z nogo osuval Zijc je šel na to s Hočevarjem do sv. Petra mostu, tukaj pa jo zbežal in u5el. Za Alojzijem II ičevarjeai pa je prišel njegov brat Jakob H)čovar in obadva sta letela za Zijcem in ga dobila na Zaloški cesti, kjer sta prosila nekega moža, da je Zrajca prijel in mu vzel donar, njega pa iz ročil policaju, ki ga je peljal v zapor. Zaje sa je pri aretiranju lagal, da mu je Hočevar bil dolžan dve kroni, kar ni bilo res, ker Hočevar še Z»jca poznal ni in ga šo nikdar ni vidol. Kamen v glavo je zagnal včeraj popoldne na Biegu 15letni dočekJ L. 1 Hotnemu šolskemu učencu Romanu Simicu in mu prebil kožo. Sprla sta se pri igri na Bregu. Izgubljeno in najdeno. Na poti po Cisti na R jZnik, po Erjavčevi in po Blehvaissovi cesti do deželnega gledališča je izgubila neka gospodična lorgneto in srebrno verižico. — V soboto popoludne je izgubila učenka J. K. na poti od Konjušnih ulic, po Trnovskem pristanu. Krakovskem nasipu in po Trubarjevih ulicah po St. Jakobskega trga s-obrao žensko uro in srebrno verižico z dvoma obaskoma. — Včeraj zvečer je izgubila baronica S. na poti od Turjaškega trga po Čovljarskih ulicah, Mjstnem in Vodnikovem trgu do Poljanske cesta zlato zapestnico s zelenimi kamni, vredno 250 kron. — Posestnica Cecilija Bcrdaja, Prod Prulami štev. 21. je našla na sv. Jakoba trgu bankovec za 10 kron. — Na Trnovskem pristanišču je našel delavec P. Cerar, stanujoč na Poljanski cesti fitev. 41 srebrno uro s srebrno verižico. Izseljevanj*. V noči od 28 na 29. t. m. odpeljalo se je 38 izseljencev z južnega kolodvora v Ljubljani. Zviti, a pokvarjeni načrt. Pred par dnevi dobi J J. po želeinici vedro vina in da bi ne bilo treba od vina plačati daca, ga sbrani pri neki stranki ob koncu Erjavčeve ceste izven mestnega (krcžja. Koj naslednji dan pa dobi zaboj obleke in perila. Še isti dan je bil izgotovljen n»črt, da bo šel v istem zaboju in z istim voznim listom oni sodček vina v mesto. A dotični užitninski paznik je bil o tej nakani obveščen ter je na prekoračeni moji v Knallovib ulicah zaboj — zaplenil. Na mitnico pripeljani zaboj z označeno obleko so odprli, in glej čudo: bil je notri mesto obleke in perila ravno — sod vina. Mrtev Anton Kocmur, ki je bil dne 27. t m. najden ob cetti proti Lavrc', je bil dne 29. t. m. komisi)onelno obduciran. Ista se je izrazila, da je imel udarec na glavi, da pa črepina ni bila prebita, da je imel v ustih cestni prah. Ležal je namreč v jarku na obrazu, kamer je bil zavlečen, ter da je umrl vsled otrpnjenja možgan. Književnost in umetnost. * »Glasbene Matice" — oratorij »Sv. Frančišek«. Za oratorij, kateri se bo izvajal dne 2 2. i n 2 3. aprila zvečer cb pol 8. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani pod o s o b n i m vodstvom skladatelja P. H a r t m a n a , ki pride zaradi vodstva tega' oratorija iz Rima v Ljubljano, se prične, kakor smo že omenili, splošna razprodaja sedežev in vstopnic v p o n d e • 1 j e k , dne 30. marca v trgovini gosp. J. Lozarja na Mestnem trgu št. 7. \-ene raznim vrstam sedežev in vstopnic so po 10, 8, G, 5, 4, 3, 2 in 1 krono. V trgovini g. Lozarja je občinstvu tudi na vpogled natančen načrt in razvrstitev sedežev pri izvajanji tega oratorija. Občinstvu, katero si sedeže izbrati želi, priporočamo, da si le-te kolikor mogoče kmalu izbere, ker se bo razprodaja sedežev po preteku jednega tedna decentralizirala in se bodo pozneie sedeži in vstopnice tudi v drugih trgovinah dobivali, ko bo izbera zaželjenih sedežev težja, razprodaja pa za širše občinstvo pripravnejša. Občinstvu iz dežele priporočamo, da si z dopisnicami sedeže naroča in os gura. — P. llartman je dobil v zadnjih dneh od bavarskega dvora povabilo, da bi v prvem tednu po veliki noči v Monakovem dirigiral svoj oratorij »Sv. Peter«, v drugem tednu po veliki noči pa bo na povabilo gvardijana tukajšnega frančiškanskega samostana g. P. Hugolina sattnerja in »Glasbene Matice« pri sostvoval zadnjim skušnjam svojega oratorija in bo izvajanje oratorija v Ljubljani osebno dirigiral. Izpred sodišča. Izpred deielnega sodišča. Predovičevi hlapci. France Lavnn, Matija Bratelj, Tone Štrukelj in Nace Lisec služili so pri trgovcu in posestniku Eliju Predoviču za hlapce. Da bi si ga mogli tudi kak kozarec privoščiti, so vzeli eno kolo od rezilnega stroja v vredndsti 20 kron, eno bakreno cev vredno 20 krou, prodali en voz gnoja za 8 kron itd. Sodišče je vse štiri zatožence obsodilo, in sicer Franceta Lav-rina na tri mesece, Matijo Bratel na dva meseca, Antona Štruklja na en mesec težke ječe, Načeta Lisca pa na 14 dnij strogega zapora. — Aretirati s e n i pustil Juro Sarton, komptoirist v Ljubljani, zvečer dne 15. marca mestnemu policijskemu straž niku, ko ga je ta zaradi kalenja nočnega miru hotel odvesti na stražnico; Sartori ga je zgrabil za prša in mu pri tej priliki strgal plašč, potem ga je pa še zmerjal z raz nimi psovkami, oodni dvor ga je obsodil na dva meseca ječe. — Radi božjasti oproščen napadalec. Delavec Lojze Dolenc izKozarij se je dne 15. marca zvečer v pijanosti začel prepirati z neko perico na Glincab, katero je hotel tudi udariti. Zidarski pomočnik Zamlien in delavec Janez Žikelj sta hotela preprečiti napad, a dobila za to z nožem več uhodlin. Pri razpravi je Dolenca vrgla božjast, kar je napravilo jako mučni prizor. Izvedenec je oddal mnenje, da je duševno nenormalen in na pddlagi tega izreka je bil Dolenc oprvščen. — Zopet nož. Na svečnico zvečer ie šel Janez Cedilnik, pleteničar iz Zgornjih Gameljnov, v družbi iz Kregarjeve hiše proti domu. Med potjo se je pa Cedilnik spri z vrtnarskim pomočnikom Andrejem Pavlinom ter mu zadal krepko ztušnoo ter ga z nožem večkrat sunil. Njegov zagovor, da je to storil v silo branu, ni veljal, in sodišče ga je na dva meseca težke ječe obsodilo. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani Petnajstkrat zabodel in štiri krat ustrelil je v Rimu 18 letno Emo Pa-lazzoli 20 letni čevljar Carpinetti. Tudi njeno mater je nevarno ranil. — Prošnja za ločitev zakona infantinje Evlalije Bourbonske ni imela nobenega vspeba. — Nov top, ki tehta 450 funtov in ki izstreli iz sebe nakrat 25 po funt težkih kro-gelj, so poskušali te dni v N< w Yorku. V minuti ustreli 800 krat. — Ruska carska dvojica se poda 9. aprila v Moskvo, kjer ostane dva meseca. — Češki Nemci zahtevajo zgradbo novega poslopja za nemško vseučilišče v Pragi. — Milijonar našel svojega sina. Ame-rikanskemu milijonariu Fcvvler Ch»se so njegovi sorodniki uropali 20 letnega sina, da bi potem oni posta'i dediči ogri mnega premoženja. M.lijonar je celo leto iskal svo jega s na. Sedaj ga je našel v neki bolnici za umobolne v Parizu. I- . . . . „ 6-40 ob Tisi.........6-40 do 7-40 » 7-36 . 7-41 „ 650 „ 6-37 „ 5 95 . 615 » 6 21 do 8-40 7-90 7 05 7-40 7-75 Umrli ho: 26. marca. Štefan Balija. c. in kr. pešec, 19 let, Metelkove ulice 4, se je ustrelil. 27. marca. Viljem Pele, pomožnega nradnika sin-13 mesecev, Gosposke ulice 10, Bronchitis capiil. 28. marc«. Marija Koe, dekla, tO let, Poljanska-cesta 20, pljučnica. V bolnišnici: 26. marca. Ivan Debeljak, kajžar, 43 let, jetika. — Mihael Jerebič, dninar, 19 let, jetika. 27. marca. Ivan Perušek, gojeneo, 15 let, Ostes myelitis acuta, Sepsis. Vabilo na redni občni zbor posojilnice v Košani registr. »adruge z neomejeno zavezo kateri se bode vršil velikonočni ponedeljek, dne 13. aprila 1903 ob pol 4. uri popoldne v društvenem poslopju pri sv. Miheln. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računa. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Pri sv. Mihelu, dne 29. marca 1903. Načel stvo. Konverzija rente. Vsled razglasa c. kr. linančnega mini-Bterstva bd 29. marca 1903 so se 4-2°|0 rentne obligacije z (lnem 30. t. m. pričele pri za to pooblaščenih posredovalnicah na 4% prekolekovati. Za konvertiranje določene obligacije morajo se z dvema soglasnima zaznamkoma pri posredovalnici vložiti, kjer se kolekovanje takoj izvrši. Za Kranjsko je od c. kr. finančnega ministerstva določena Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Špitalske ulice 2 kot posredovalnica. V to potrebne tiskovine dobivajo se pri likvidaturi banke brezplačno ter sa na željo primerno izpolnijo. Vse s kolekovanjem spojene manipulacije preskrbi ., Ljubljanska kreditna banka l>resr:plfičiio. JSSjUP Kdor želi imeti dober harmonij vrhniškega sli amerl-kanskega sistema, ta naj blagovoli pisati na naslov: A. Luznlk, Vrhnika pri Ljubljani. 264 11 A 32/3 Oklic. 4(>2 2-1 Od c. kr. okrajne sodnije v Višnjigori daje se na znanje, da se bodo dre 1. aprila 1903 ob 9. uri dopoldne potom javne dražbe prodajali mnogovrstni poljski pridelki, kakor t jo. krompir itd. ter še druga premičnina in da su bode dalje dala v najem hiša št 36 v Št. Vidu z gospodarskimi poslopji, vrtom in usnjarijo ter vsi za usnjarsko obrt potrebni stroji in druge orodje. Pogoji se bodo pred dražbo naznanili. C. kr. okrajno sodišče Višnjagora, dne 28. marca 1903. Največja j zaloga oblek za gc^pe in delnice, gospode in dečke. GRK*R*H\EJ*C ,, Prešernove ulice 9, svojim p. n. cenjenim odjemalcem uljudno naznanjata, da so Najpozornejsa postrežba, najnižje cene, solidno blago. MT* v velikej izberi v zalogi. 262 12-7 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.