&73. 't'V Gorici, v torek dne 25. junija 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. urj popoldne ter stane po pošti prejernana alt v Gdrict na dom pošiljana: vse leto * . 15 K «/s „ . .10 „ 7« „ . . 5 „ Za Nemčijo KUV-OO. ¦ -i^flia,-Ameriko in inozemstvo K 20.— posamične številke stanejo 10 vin. ..SOCA'4 ima naslednje izredne priloge: Ob novem,letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu .„ Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. TečajXLIfc be dotičnih »zemljišč. Novi zakon obsega tudi glede različ- nih zgradb ob vodnih tokih posebna do- ' ločila. 5' tel 'ima zgradba mostov na. tek vo- . da, zlasti pa na stanje bregov dalekoscžen upliv, je vezana izvršitev takih naprav na vodopravno dovoljenje. Z oziram na velike škode, ki nastajajo ob povodnjih tam, kjer se brezskrbno zaseda obrežno zemljišče, določa načrt vo- ' dopravno dovoljenje tudi za druge zgrad- _ be ob bregovih in v povodenjskein ozein- ' m. Zakonski načrt določa tud', -h '•¦¦•.-••':: ¦zemljišča, ki leži zunaj zazidanega dela kakega kraja, ne sme naravnega odtok:« vode, ki se zbira ali teče po njegovem zemljišču, svojevoljno izpremeniti v Škodo nižje ležečega zemljišča. Tstotako tudi lastnik nižje ležečega zemljišča ni upravi- . čeu ovirati naravni tek takih voda na škodo višje ležečega zemljišča. Vendar pa ta določila ne veljajo za naprave,, ki so potrebne za redno obdelovanje poljedelskih zemljišč. Ker je'napeljava kanalizacijskih voda iz vasi v javne ali zasebne uadtalne vode, vedno velikega pomena za kakovost vode, je vezana taka odvajalna naprava na vodopravno dovoljenje. Z ozirom- na zdravstveno nevarnost; ki -more nastati vsled tega, ker bi vode iz odvajalnih kanalov lahko slabo vplivale Da podtalne vodne razmere, se morajo vezati na vodopravno dovoljenje tudi take kanalizacijske naprave, ki se sicer ne iztekajo v uadtalne vode, ki pa morejo škodljivo vplivati n? podtalne vodne razmere. Glede zgradbe drugih odvajalnih naprav je dolžnost izposlovanja oblastvenega dovoljenja pogojna: določena je namreč '4e za slučaj, da se -gre'za take naprave, ki bi mogle imeti .slabe posledice vsled količine in kakovosti vode, ki se naj odvaja. Za vse varstvene in uravnalne vodne zgradbe v javnih vodah je treba oblastvenega dovoljenja. Pri zasebnih vodah je treba dovoljenja za take zgradbe takrat, ko bi se za- moglo s tem vplivati na tuje pravice ali na kakovost, tek ali višino vode V javnih aH tujih zasebnih vodalh. Dalje se po novem načrtu fepremenijo določila sedaj veljavnega sprava glede potrebe oblastvenega dovoljenja za izvršitev obrambnih in uravnavnih zgradb, in sicer glede tistih načrtov, ki ima nanje vlada bistven upliv. Pri tem opažamo sledeče: Sedaj ni potrebno, * da potrd' načrte za obrambna in uravnavna dela, ki jih naj izvrši država, pristojna politična oblast, dočim se morajo pri vseh drugih vodnih zgradbah predložit? dotičnl načrti vodd-pravnim oblastim v potrjenje. To izjemno določilo se utemelji s tem, da izdelujejo načrte za naprave, ki naj j:h izvrši država, vladni organi, te načrte potrjujejo pristojne osrednje oblasti, tako da jim ni treba še enkratne potrditve iz vodopravnih ozirov. K zgradbam, ki j m sedaj ni treba vodopravne potrditve, spadajo v vseh deželah le tiste, ki jih prevzema kot stavbni gospodar država. Razmotrivanja, ki so dovedla do prej omenjenih izjemnih določil, veljajo pa za vse obrambe in urav-navne naprave, ki jih izvrši država, zlasti pa tudi za zgradbe, pri katerih država sicer n: stavbni gospodar, ali ima vendar odločilen upliv pri sestavljanju načrtov, ker je pri podjetju udeležena z delom gradbenih noskov. Svet, ki se pridobi pri uravnavnih napravah, pripade na tiste, ki nosijo tros-kc podjetja. Ako podjetje ne potrebuje pridobljenega sveta za uravnavne namene, mira svet odsioplti. Najprej mora služiti javnim i:amenem. Še-Ie v drugi vrsti se more ugoditi zahtevi- mejašev, da se naj odstopi pridobljeni svet, a tb le proti povrnitvi vrednosti. Velike škode, ki jih provzroča namenu neprimerno obdelovanje obrežnih zemljišč in parcel, ležečih v. povodenjskein ozemlju, zahtevajo, da se toliko iz javnih ozirov, kolikor tudi v interesu mejašev omeji razpolaganje čez zemljišča, ki pridejo tu v poštev. Vsled tega je naloženo politični oblasti, da skrbi za to, da Ljubov je nervozno vrgla glavo nazaj, vrgla delo 1 proč od sebe, pogledala očeta, vsa rttdeča od raizžaljenija... in vzela nato zopet nogavice v roko in še nižje povesila glavo nad njimi. Starec je hodil semtertje po sobi, vtop-1 I jen v skrbi in si podrgavai z roko svojo ognjeno-rdečo bradico; njegove oči so gledale nekam v da>ljavo in. vidno je bilo, da se je ves zaglobil v kakšno veliko in težavno misel. Deklica je videla, da je ne bode poslušal in da ne bode hotel razumeti tega. kako poniževalne so zanjo | njegove besede. Njene romantiške sanje o možu-prija-j telju, izobraženem človeku, ki bi čital z njo skupaj umne knjižice ter bi ji pomaga«! do zaključka v njenih nejasnih željah, — so bile zadušene v nji vsled neupogljivega sklepa očetovega, da jo da Smolinu za ženo, ubite so bile trolmele so in tvorile na dnu .njene duše grenak sesedek. Bila je že navajena, imeti se za nekaj boljšega in višjega, nego navadna deklica njenega stanu, ki misiijo le na obleko in se možč vedno po špekulacijah svojih starišev, a le redkokedaj po prosti volji svojega srca. In zdaj se naj ona sama omoži le zato, ker je že čas iin tudi zato, ker oče potrebuje zeta in sodruga v kupčiji. A oče oči-vidno misli, da je sama na sebi pač komaj zmožna vzbuditi možko zanimanje in jo kiti s srebrom. Ogorčeno je delala z nervozno naglico, zbadaila se v prste, lomila šivan-ko, a molčala je, ker je dobro vedela, da — naj reče, karkoli hoče,. — očetovo srce je ne usliši. A starce se je izprehajai po sobi in zdaj poluglasno napeval psalme, zdaj prepričevalno poučeval hčer, kako se mora vesti proti ženinu'. In pri tem je nekaj računal na prste, nabira1! gube na čelu in se smehljal ... »•Mhm ... tako! ... Sodi me, o Bog in razsodi mojo borbo ... varni me krivičnika in himvvca ..-. M-da-a ... Materine smaragde daj potem nase:, Ljubovj ...« »Dovolj, papa!« je bolestno vzkliknilo dekle. »Pustite to. prosim vas ...« >Ne ugovarjaj mi! Poslušaj, česa te učim. .1.« In zopet se je zaglobil v svoje račune,'mežikaje z zelenimi očmi in igraje s prsti pred obrazom. »To je petintrideset odstotkov ... mlim ... .pameten dečko ... Pošlji mi svojo luč in svojo resnico ...« »Očka!« je žalostno in s strahom vzkliknila Ljubovj. »A?« »Ali vi ... ali vam ugaja?« »Kdo?« »Snbolin ...« »Smolin? M-da ... premeten je ... vrl fant... dober trgovec! No ... zdaj .pa jaz grem ... Torej, ti se pa oboroži ...« Ostavša sama, je vrgla Ljubovj delo vstran, naslonila se na stolu nazaj in tesno zaprla oči. Njene krepko stisnjene roke so ležale na kolenih in njihovi prsti so ipokali. Polna ogorčenosti razžaljenega samoijubja je čutila bole1-sten strah pred bodočnostjo in brezglasno je molila: »O Bože moj! O Gospod ...Da bi bil človek, kakor , se spodobi! ... Daj, da bi bil spodoben, da bi imel srce ... O Bože! Tuj možki pride, da me ogleda ... wi da me vzame za dolga leta, ako mu ugajam! Kako podlo ... kako strašno je to! ...Bože moj, Bože! Ko bi mogla" zbežati ... Kc bi se mogla s kom posvetovati, ... kaj mi je storiti! Kedo je on? Kako naj ga,spoznam? Ničesar ne,, morem! In premišljevala sem ... toliko Sem miš$>iaf-črtala sem ... Zakaj sem čitala? Zakaj moram- vedeti, da se da živeti drugače, ... tako, kakor jaz ne morem? A morebiti ... bi živela ložje, prosteje ... da ni knjig ... Kako je to vse mučno! Kajko nesrečna, kako obžalovanja vredna sem! Sama sem ... ko bi bil saj Taras tu .,.« FOMA GGBDJEJEV. Roman. (Dalje.) A tega ni bilo sram; bil se je po zemlji, kakor riba, šele jedva potegnjena iz vode, a ko ga .je Foma postavil na noge .— se je krepko privil k njegovim prsim, obje! njegove' boke s tenkimi rokami in še vedno plakai ... •»¦'No, bodi miren!« je govoril Foma skozi krepko-j f stisnjene zobe. »iDovolj je, dragi!« I ! In ogorčen nad trpljenjem tega. človeka, izmučenega | ' ^ tesnobe življenja, ves razžaljen zaradi njega, je v na-: V^'U zle žalosti z nizkim in silnim glasom zarjul, oibrnivši '!Ce tje, ikjer so se svetiie v temi luči mesta: »Pro-okle-ete! Počakajte ... tudi vi se zadušite'! Bo-di*e proklete!« Deseto poglavje. ^Uuibavka!« je rekel Majakiu nekega crrt ko se je Vračal z borze, »drevi.se priprav' ... ženi '••peljem! ''Pravi nama prav .solidno vee-ijico ... M., e. starega SreWa postavi na mizo ... vzemi tudi nastavke za sadje Vt!>... Da ga dime naša miza v nos! Naj vidi, da je pri na$ vsaka reč kaka redkost!« t Uuba je sede*'a pri okna, popravljala očetove noga-V{Ce In njena glava je bila sklonjena r.ad delom. »Čemu vse to, očka?« je vprašala nezadovoljna in raHža!jena> 1,u f)a bods Polivka okusnejSa ... In zavoljo reda ... *aka} dekle ni konj in brez vprege .se ga ne iznebiš ...« Se ftr^&^škod^vbnasajaiiie na bregovih in nasipihr. kakor tudi živinska ,paša8 ki bi "bila nevarna obstoju obrežja in nasipov. Istotakoje politični oblasti naročeno, da ukrene vse potrebno glede odkladanja lesa" :n drugega gradiva,, kakor tudi glede pridobivanja peska in gramoza. (Dalje pride.) DOPISI. Iz goriškew*>koiiee. IzKozatte. - še.) Odkar imamo j braževalno društvo^ nazadujemo. Evo ( len krčmar in mineev^ Hiška mladina plesni katoliško izo- l in orlice, rapidno i Najhujši klerika- gganjač si je zgra- dil novo. plesno dvorano ter nabavil v njej orkestrijon. Tu se ob nedeljah pleše ter zapravlja težko prislužen denar, osobito orli in orlice še v plesu 'odlikujejo; tudi Marijine hčere se pridno zabavajo ob zvokih orkestrijona. Najbolj žalostno pa je, da zahajajo v to gnezdo celo šolski fantiči in deklice. V tej »sveti« krčmi se zbirajo klerikalne duše. Tu se zabavlja, ob rokuje, seje prepir in še drugo. To je napredek katoliških društev, kaj ne g. nune. Hinavci! Iz ajdouskega okraja. Iz Šmarlj pr! Ajdovščini. — Lepo narodno veselico priredi dne 30. junija t. 1. Giril-Mftcdova podružnica s sodelovanjem bralnega in pevskega društva »Školj«. iKer je morebitni dobiček namenjen v prvi vrsti ;za našo prekoristno Ci-ril-Metodovo družbo, ;zato se že sedaj trka na rodoljubna srca, da dajo ta 'dan duška svoji narodni zavesti s tem, da se v prav lepem' številu vdeleže te veselice ter da položijo: — Mali dar domu na oltar. — Naša Ciril-fMeiodova družba je edina, ki varuje slovenske otroke potujčevanja s - tem, da jim vstanavlja slov. šole, zato pa je tudi potrebna največje podpore; ona je prava narodna trdnjava, ki pa more vršiti le tedaj svojo veliko nailogo, ako jo ne pozabijo narodni bojevniki, če ji prinašajo dovolj podpore. Nemec in Italijan, naša narodna sovražnika, združujeta vse svoje moči ter obračata svoje bojno kopje na našo mik> slovensko domovino, ustanavljata svje šole z namenom-, da bi lovila našo deco ter jo potem pripravljala za svoj narod. Mi pa ne napadamo, ampak le čuvamo svojo 'last, rodno grudo, našo deco, zato je naš boj svet in ponosen je lahko vsak, ki se sme šteti med narodne bojevnike. Naš neumrljivi pesnik 'S. Gregorčič pravi: »Kar storiš za se, to že s tabo izgine, kar storiš za narod, ostane vselej«. Iz krminskega okraja. • Skrijevo. (Zapadna (Brda). — Po dolgem času se je vendar prebudilo naše društvo »Branik« iz spanja lenih in se začelo zavedati, 'kako težko nalogo ima, katero mora tudi zvršiti. Ljudstvo ob meji je potrebno izobrazbe kot vsakdanjega kruha in dobi jo v naših narodnih društvih potom čitanja, primernih zabav m gojenjem narodnega petja. Zato pa priredi naš »Branik« na Petrov dan 29. t. m. zanimivo veselico, katere ves dobiček je namenjen v H.^brodelnie namene. Iz prijaznosti sodelujejo znani briški igralci pod vodstvom'' g. Turka in biljanski orkester. Kdor le more, -naf/odbiti ta da'i v Skrije-ve, da se navdušimo za nadaljno narodno delo ob meji. in da pokažemo, da nismo in tndi ne bomo LaSioui kot nas hočejo nekateri imeti, ampak zvesti sinovi matere Slovenije. k odkritju spominske ptošee našemu pesniku Simonu Gregorčiču. Vlak je bil poln, — Gregorčičev viak je vozil nekam nenavadno hitro, (hitreje nego navadno tečejo kolesa Vipavske železnice ... kar nakrat smo bili v Prvačini. Že iz vlaka smo gledali tje gor na Gradišče, cilj našega izleta. V dolgi vrsti -Je (korakala množica, pridružili so se čestitoi pesnika šr z raznih strani . Vipavske doline in Goriške okolice, počasi navzgor. Grelo je, skorc preveč je ¦ bilo te gorke .ljubezni od .zgoraj. Na vrhu i je čakala prvaška godba, udarila »Naprej« ' in odšli smo do slavnostnega prostora. Gradišče je bilo ovito v slovenske zastave in radost je sijala z obrazov vrinit va-ščanov. Slavnostni prostor je bil tesen prostor, strm. Pred kaplanijo. Polno zelenja, paviljon. Vspored je pričel kmalu. Predsednik »Pevskega in brainega društvt x na Gradišču g. Jak. R o j i c, tamkajšnji učitelj, je pozdravil dcSe, posebno Pevsko :,n glasbeno društvo iz Gorice ter slavnostnega govornika g. dr. Frana Uešiča, predsednika »Slov, Matice« v Ljubljani. Povedal je, da proslavlja društvo svojo 25letn:eo, da je ustanovil društvo pesnik Simon Gregorčič; povedal pa tudi, da ni bilo prostora za spominsko ploščo na nekdanjem domu pesnikovem, ker ta dom je -prešel v roke Italijana, ki ni do- ;' volil uzidanja spominske plošče. Uzidana je torej v kaplanijo, kjer je Gregorčič tudi : lOiv.al in pesnikoval. Domači pevski zibor je zapel Ferjan-čičev »Pozdrav. Petje je jako ugajalo. Nastopi slavnostni govornik dr. Fran i 1 e š i č, ki je uvodoma vzkliknil, zakaj da so ga klicali sem, zato, da pove, da pokliče v spomin navzočim to, kar tli še vedno v njih srcih. Vedno se vsi spominjajo pesnika, mladenič, gorski pastir, ' Kmečko dekle, vse ga ima v srci ... V tej ; mali vasici je živel, ijiibljen od vseh, tu je sanjaril o vsem iepem in velikem. V imenu Slov. Matice, celega slov. naroda, i v imenu Matice Hrvatske izreka slavo pe- ¦ sniku ... Govornik je slikal pesnika kot ' moža svoje dobe, omenjal sedanje moder-[ ne, plošča je bila odkrita in po še uekate-1 rili .besedah govornika ie zadonela tri-I kratna »Slava« pesniku Gregorčiču. j Sledila je najlepša točka: Nastopil je j -polni zbor »Pevskega in glasbenega dru-I štva« iz Gorice ter zapel divno, vzneseno - Nedvedovo »Pod trto bivam zdaj«. Ce je ; kdaj ume! skladatelj pesnika, se je to zgo-; dilo pri tej pesmi. Kot molitev je donela f proti višavam in segala v srca. Ginjeni so vaščani poslušali in pritrjevalno omenjali: »To je petje«. Šesto točko »Slovan na dan« so pela .združena pevska društva iz iRenč, Prva-čine, Volčjedrage, Bukovice, z Vogrske-ga in domače društvo. II. del slavnosti je obsegal še petje društva »školj« iz Smar-ji, Sokoiskega zbora iz Prvačine, združenih okoliških pevskih društev. Sledila je prosta zabava itn ples ... Pri Kerševanu je bilo živo in okoli po cesti. Tu pa si lahko zopet opazoval, koliko odličnega občinstva je posetilo narodno slavnost: šolski ravnatelji, nadzorniki, profesorji, zdravniki, odvetniki, odv. karididatje, učitelji, uradniki, mnogo dam, potem pa množica priprostega ljudstva ... Veselje -je plato po Gradišču, .s katerega je tako diven razgled v dolino spodaj in v gorovje ... Lep. dan je bil. Vsa čast prirediteljem. Oni, ki so pohiteli na »Gradišče v nedeljo, ob-drže to slavlje v dobrem spominu. plrtte pesniku Sfiuw Creprtifcu ia Gradišču ;- Lep.dan, solnee je pripekalo. Na južnem fottodvoru v Gorici se je po drugi uri popoldni abrala topa družba; m?§čanpv;. da pohiti na, prijazno Gradišče nad Prvačmo' nje in se danes sa ni vrnil. — Farovž je bil zapečaten in vojaški zastražen. — Čudne, čudne reči! Iz Dol. Trebušd: | Na vest v »Soči« gledč nameravanega atentata v Ročin.ui so ljudje pri nas glede aretacije nunca Kadenara vskliknili: Vreča je fcila polha. JVtož je bil pri nas 23 let. Kakor mora je tišedo ljudstvo njegovo pastirovanje, boljše rečeno, paševamje. Cela knjiga bi se dala'napisati radi njega krutosti; koliko sitnosti in sednijskin preiskovanj je ta človek povzročil v občini. Pomagal mu je pri tem tudi še nekdo drugi, ki je pa sedaj bolan revež. K^ bi danes še živel pokojni Klemenčič, ki je pretrpel teliko preganjanja od teh posvečence.v, hi imel zadoščenje za krute storjene mu krivice. Kadenaro. Kadenaro je velik, močan mož, star je 59 let. Cvrsi človek, kakoršni »e rodijo na Kobariškem. — Kadenaro pa je tudi neizmerno siten človek, nadležen; poznat kot velik skopuh. Njegovo veselje je kmetovanje in barantanje. Ko je bil v Trebuši, je imel veliko kmetijo; delal je obilo sam, priden je bil pri delu: vse od kraja je delal, sedaj jxa polju, sedaj v hlevu; krave je molzei; drva cepil. Okoli farovža in po gruntu je hodil napravljen kmečko, brez kolarja seveda. Kdor ga ni poznal, je mislil da ima pred seboj žilavega kmeta, ki hoče vse glavno delo opraviti sam. — Imel je slabo, zamazano duhovsko obleko, na čevljih se mu je držal kr.rvjek. Iz jednega žepa je potegnil kos polente, iz drugega suhe hruške. V Trebuši ni mogel trpeti, kakor že povedano v dopisu od tam, pokojnega cerkovnika iri posestnika Klemenčiča. Kle-menčič je bil spoštovan mož, kmečki veljak, naprednjak. Da bi se ga Kadenaro iz-nebii, je bil .obdolžil iKlemeneiča vloma v župnišče pa ni bilo nič iz tega. Klemenčič je bil pač znan kot poštenjak, Kadenaro pa z:i šalobardo in brezvestnega človeka, polnega .maščevanja. Kadenaro je uganja! razne špase, tako da je bilo ordinarijatu v Gorici končfio dosti teh špasov ter so Kadenara upokojili. 'Kaj je storil? iNa Srednje nad Ka.ia-iom, kjer ^e manjkalo duhovnika, je šel in tam je ostal. Ordinarijata ni nič prosil dovoljenja; no, ta ga Je končno pustil tam. Na Srednjem je nadaljeval kmetovanje in prodajal živino v Italijo. Odtod ra^ne zveze, ki bi bile moža spravile do sklepa, izvršiti atentat na nadvojvodo .Josipa Fer-. dinanda, kar pa se, odkrito rečeno, čuje prav čudno in neverjetno. O Kadenaru pišejo nekateri klerikalni listi, da bi bil mož neumen, pravijo, da je bil cele že v blaznici. Vse to ni res. Kadenaro je zdrav človek, čiste pameti pa prefrigan mož. Slavnostno odkritje Jan tegovega Ta dan mora biti manifestacija vseli Slovencev, pokazati moramo 'Cehom in vsem Slovanom, kako častimo ljudi, ki SQ delovali za nas. - Preiskava o »atentatu«. Sporočili smo o aretaciji Jpavca v ¦Ročinju in kiirata Kadenara na Srednjem. — Obrnili smo se po informacije do sodne oblasti, ki je pa'odklonila vsako pojasnilo; sodna oblast varuje strogo tajnost. — Le toliko smo poizvedel}, da je odšel preiskovalni sod. oo okoli. V trgovini so jim zmenja-.i de-,lar» ko so odšli, čez čas pa opazili, da jo j.Ogri izginilo tudi okoli 500 K. Oni ''% so so odpeljali v Trst, kjer jih že Primejo, & jjn že n-lso prijeii. Kakorkoli poudarjamo vedno, da je ."Minska kavi-na, p-mies izjbomo, da naj-' 0rPeJše blago te vrste, vendar ne sme-:'°v nik^i izpustiti izpred očti tega vele-'a^egu dejstva, da je Kolinska kavna J"mef Judi pristno domčae blago. Oboje ' u Pa i ;Šcte daje Koiinski kavni primesi sk?r«POS?l>no vredn,QSt. zakadi kaierc jo genskim »gospodinjam priporočamo, ko k z.avedna slovenska gospodinja — kak "PUJ^ b,ag0 ~ ne vpraSu)'e ya,T1Q f>0 ,^«vosti blaga, ampak tudi po njegovem - «ru. Slovenska gospodinja dribro ve, b«'ffm°v Vech,° dati: prednost domačemu ,48U' Kaj pomagajo lepo besede o po- lahko ostane doma, če kupujejo domačo kavno primes. Koliinska kavna primes je pristno domače in obenem* najboljše -blago, s tem da jo kupuje. In ne samo kupuje, temveč tudi' priporoča onim svojim prijateljicam in znankam, tki je morda še ne poznajo. Doseči se mora, da ne bo nobene slovenske gospodinje, ki bi ne kupovala Kodinske 'kavne primesi. §olil{. Dar Zagreba Pragi. — Ob priliki so-koiskega zleta v Pragi odide v Prago tudi zastopstvo mesta Zagreba z županom na čelu. Zagrebško zastopstvo izroči praškemu županu dr. Orošu dar mesta Zagreba, namreč plaketo, ki kaže Slavo v hrvatski narodni noši,,ko z materinsko ljubeznijo vodi mladeniča Sokoia na sokolski zle t. V ozadju se kažejo konture mestu Zagreba. Sokolov iz Amerike je prišlo na Vse-snkolski zlet v Prago okoli S(l(). Iveza narodnih društev. Dobravlje. — Veliko zanimanje se je začelo vzbujati v vseh krogih lepe Vipavske doline za veliko poletno veselico, .katero priredi »Bralno in pevsko društvo* v Dobravljah dne 29. junija letos z velikim izredno krasnim vsporedom. Kako pa tudi ne? Nebo to morda kaka majlma navadna veselica, kojih je polno vsako nedeljo in praznik po deželi; ne, to bo veselica v večjem oibsegu, kakršnih je pri nas malo. Na veselici nastopi, kakor se čuje, sama dobravska priprosta mladina, ki ima ime-tega in požrtvovalnega vodjo v osebi gospoda učitelja. Zato se pa že sliši med občinstvom celega vipavskega okrožja in bližnje okolice iz ust do ust simpatičen glas, ki nam .zagoti« /lja, da pobite dne 29. t. ni. vsi od blizu in daleč na našo veselico v Dobravlje, ki obeta postati splošna ijud^-ska veselja. ¦ Bralno in pevsko društvo »Školj« in podružnica C. M. D. y Šmarjah priredita dne 30. junija veselico z nastopnim vsporedom: 1. Godba. 2. Pozdravni nagovor. (Govori učenka Pavla Štubelj.) 3. A. Medved: ^Prešernu«, možki zbor. 4. Mariji Viliiarjevi: (Deklamira malček Danilo Jejčič.) 5. Godba. 6. Karel Beudi: »Svoji k sviojim«, možki zbor. 7. An*. li;*jdriilii: »Hercegovska«, možki ztbor. 8. GodLa. 9. Šaloigra: »Dragocena ovratnica«. Pri veselici in plesu igra godba iz Lonjera. Vstopnina v veselici nO vin., sedeži 1 K. Začetek ob 3 in pol poipoklne. Ker je čisti preostanek namenjen naši šolski družbi C. M. D., se pričakuje obilne vdeležbe. — Veselični odsek. Bralno društvo v Goiačah in podružnica C. M. D. opozarjata na veselico, ki bo v nedeljo 30. t m. na Sv. Pavlu. Društva, ki hočejo sodelovati, naj to nemudoma sporoče. Sokolom v kroju se nudilo znatne olajšave! Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Tolminska1 hranilnica in po^ojihiica je imela svoj občni zbor dne 2. junija t. 1. ob zadostni vdeležbi članov. V I. 1911 je zadrugi pristopilo 27 članov z 27 deleži. V 1. 1911 je izstopilo 29 članov z 47 deleži, ostalo je 686 članov z 1305 deleži'v iznosu K 6525. Novih hranilnih knjižic se je izdftlo 130, vničilo se je 157, olhstoji torej 871 knjižic v iznosu 942,063 K 57 v. Posodilo se je nanovo 39 članom, 56 članov je pa posojilo popolnoma vrnilo. Čistega dobička je bilo 3690 K 70 v, ki se je po sklepu obč. zibora razdelil ta'ko-le: Deležem pripada 6% dividenda K 383'40. Za dobrodelne namene se je razdelilo K 142470. Ostanek iK 2266' — se je pripisalo nezesr • vnemu fondu, ki' znaša K, .49.800. Hranilne vloge se sprejemajo od vsa- • kega, ako tudi ni član zadruge in se obre-1 stujejo po 4Ve%. , .'¦ ' Zadružna pjsania se preseli s 1. juti. iem t. J. v lastne prostore v »Gasilnem demu« In se bode! uradovalo, kpkor do zdaj vsak pondeljjek *«i vsak Četrtek od 9.—12. ure dofpolklne. ,•.....*....•' V letu 1911. -;e bil sledeči denarni promet.: Vseh prejemkov je bilo U6^S72 K 60 v, vseh izdatkov pa 1,118.184 K 09 v tedaj skupni denarni promet 2,262.056 ;K 69 v, iz česar je razvidno, da zavod dobr* napreduje in vživa vsestransko zaupanje. V načelstvo so bili izvoljeni sledeči gospodje: Ljudevik Cazafura, Henrik pl. Ziernfeld, Zarli Josip, Fran Bravničar, Fran Kašca, Rudolf .PolenČič, Peter La-harnar in Luka Sorii. V nadzorstvo so bili izvoljeni-sledeči gospodje: Oskar Ga-berščik, Dr. F. pl. -Rabris, Josip Kavčič, Anton Brenčič in iRajmuud iBattigeHi. " Kmečka posojilnica in hranilnica v Sv. Križu bode imela svoj letni občni zbor pri Ferjančiču dne 30. junija 19J2 ob 3. uri pop. z dnevnim redom po pravilih. Svilodni trg v Gorici je bil otvorjen v soboto. Stehtali so 1580 kg svilodov v ceni od 2 K 10 v do 2 K 76 v. V nedeljo jih Je bilo na trgu 138 kg v ceni od 2 K 30 do 2 K 70. Aprovizacijn primorskih mest L tfto-kom. - -- V seji državnega zveta je čian posl. Povše opozarjal vlado na nedovolj-r.o aprovizacijo primorskih mest, zlasti Trsta, Puie in Opatije z mlekom. Okolica teh mest je nezmožna, da ibi producirala toliko mleka, kolikor ga je treba. — Apro-vizacijo je t roba izvršiti torej iz oddaljenejših krajev, kar je pa mogoče le tedaj, v'la'J:.i pomaga s primernimi tnrifi. naprave, ki ipo nazoiraih vlade nfe morejo !" biti predmet (pogiajanjem. Skupne' lza:hteve' ¦! alpskih dežel prekoračijo 'sv:6to"90:miK K,';. dočim bi pa; bila vlada pripravljen«" dati le okrog 70 mil. K. : -' ..- Soriška- kolesarska ii/eza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja izid nedeljskih dirk. !. odd. splošna društvena dirka »Gorica-Miren: prvi je došel 1. Ivan Semolič, Opatjeselo, in si s tem priboril dr. prvenstvo 1912. 2. Anton Bašin, Solkan. - M. odd. iunijorjev Miren-Gnrica: došli so po vrsti: 1. Jožef Macarol, Solkan, 2. Štefan Devetak, Dol, 3. Anton Hrovat, Solkan. —¦ 111. odd. društ. dirke Miren-Gorica; došli so po vrsti: 1. Vekoslav Simgoj, Gorica, 2. Franc Lakovič, Doberdob, 3. Andrej Krpan, Bukovica. — IV. odd. slovanska dirka Miren-Gorica; došli po vrsti: 1. Alojz Srebrnič, Solkan, dirkal za kol. dr. »Solkan«, 2. Anton Bašin, Solkan, dirkal za kol. dr. »'Danica«, 3. Andrej Boncta, Dol, dirkal za kol. dr. »Danica«. — Žrebrmo število šivalnega stioja je ibio 915; vdo-ibil je 12 letni deček Rudolf Battista iz Gorice. Obenem pohvalimo orkester iz Kozane. ki je imenitno izvršil svojo nalogo. Politični pregled Poslanska zbornica je včeraj končala deibato o prvi skupini .brambnega zakona. Ta skupma obsega najbolj sporne točke ceh; reforme. Domobranski minister Ge-orgi }e govoril poldrugo uro ter branil predloge. Dr.. .Laginja je protestiral proti zlorabi armade v notranjih zadevah. Zahteval je odpravo nasilnih razmer na Hrvaškem. Trešič je izjavil, da bo glasoval njegov klub proti brairibnemu zakonu. Ogrska zbornica je .odobrila včerai i ekrutni kontingent za leto 1912« Socialnodemokrattke demonstracije na Češkem. — Šodalnodemokratska stranka je priredila v nedeljo v Pragi in po vsej Češki mnogoštevilno protestna zborovanja proti politiki čeških meščanskih strank v državnem r.boru, zlasti pa proti stališču, ki gu- zavzemajo v zadevi brambne reforme. Na vseli ziborovanjih je bila sprejeta ostra resolucija, ki je naperjena zlasti proti MladoČekom in poslancu dr. Kramaru. vo ; Kompenzacije za vodne ceste. — Glede vodnih oest so se pojavite težkoCe. Kakor se zatrjuje v p-iriamentafiuh krogih, so zaihteve ostalih alpihskih ddtel celo v.ladj« sprejemljive, .za sedaj pa popolnoma nesprejemljive zahteve kranjske dežele, ker so zastopniki Kranjske zahtevali Rasne vesti. Radi šploitaže so aretirali v .Berolinu ruskega stotnika iiockeviča'; . ¦ .. Aviatlk Vidmar v Zagrelm, -- Kakor v Ljubljani tako lepo vzleta tržaški, avi-atik Vidmar tudi1 v Zagrebu. Včeraj ob 5 in poi se jedvignil s .svojim aerop-lauom ter krožil okoli Stolne cerkve in nad celim . Zagrebom, poleta se je opusti.) eiegantiio na tla. Občinstvo ga je navdušeno 'pozdravljalo. Pred poroto v Trstu se je vršila razprava proti Josipu Mazi, ki je bil obtožen, da je streljal n& Tei ezo Rijavec z revolverjem, z namenom, usmrtiti jo. Tere-za Rijavec je umrla, stara 24 let. Mazi jej je na poti razlagal, da jo Ijiiibi, ona je rekla, da ga ne niara, ker je pijanec. Na to je streljal ,na njo iin potem nase. Ona je umrla, njega so rešili. Razprava konča danes. Mednarodna aeroplanska tekata. —-Ob udeležbi velikanske množice dbčin-stva, nad 100.000 ljudi, je pričela 23. t. m. na aspern-skem polju mednarodna aero-planska tekma. Priglašenih je bilo 42 zra-koplovcev. Tekmovalno (letanje traja pet dni. Cene zmagovalcem so določene na 175.000 kron in je med njimi cesarjevo darilo t"!0.000 kron, Prvi dan je vzletelo 12 pilotov, ki so bili večinoma Francozi. Vzleti so bili vsestransko dovršeni. Posebno občudovanje je pobudil znameniti francoski pilot Ciar-tos, ki se je tekom 5 minut dvignil v višino 1000 metrov. Rus Scmcuenko je ostal v zraku skoraj štiri ure. Avstrijski pilot Blaschke se je dvignil na Etriohovemu nionoplanu z dvema pasažirjema nad 35000 metrov visoko in je tako nadkrilil svetovni rekord v vzletu z dvema pasažirjema, ki ga je imel1 dosedaj Francoz Prcvot. -- Trije zralkoplovci so poškodovani. Drugi mednarodni shod za moralno pedagogiko je sklican za dObo od 22. do 27. junija v Haag. Bavi se z nravno vzgojo v ožjem smislu in z vzgojo značaja. Predsednika odbora nodom. Avtomobilska prekoalpska dirka. — Z zadnjo etapo Gradec Dunaj je bila 23. t. m. končana avtomobilska prekoalpika dirka. Zadnje etape -se je udeležilo -že 74 dirkačev. Prvi je prišel pa bo kajpada samo tedaj mo- j I goče, ako vsi trije vedo, k a j je in k a j , i n t — »vzgoja«! — i I Ker je potemtakem Ozvaldova knjiga I pomenljiv socialen pojav v razvoju slo- . I venske pedagogične literature, si podpi- , i sano založništvo dovol>ji?ie. vsem pouka I željnim kar najtopleje priporočiti pravkar I I izšlo »S r e d n j e š o I s k o v z g o j o«. j I »Goriška Tiskarna« A, Ga^ršček. '