ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 1 169 OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 169–175 OCENE RECENSIONI REVIEWS Alenka Divjak: SUSTAINABLE TOURISM BETWEEN ESPERANTO AND ENGLISH. LAP Lambert Academic Publishing, 2020, 132 strani. Monografija dr. Alenke Divjak z naslovom Susta- inable tourism between Esperanto and English prinaša inovativno delo na interdisciplinarnem področju traj- nostnega turizma, na katerem se prepletajo številne znanosti, vključno z lingvistiko, ki pa je pogosto po- tisnjena na obrobje. Prav zato knjiga, ki jezik posta- vlja v središče in analizira njegovo vlogo, predstavlja pomemben prispevek k razmisleku o ustreznejši ume- stitvi ne zgolj esperanta, ampak na splošno jezikov in jezikoslovja v turizmu. Monografija, izdana pri založbi Lambert Academic Publishing, obsega 132 strani in je razdeljena na 8 po- glavij, ki si sledijo v naslednjem vrstnem redu: The development and perspectives of Esperanto – some thoughts, Esperanto organizations and their links with international associations, Sustainable development, Beginnings of Esperanto in commerce and tourism, Esperantists as tourists, Esperanto as a useful tool in tourism – some thoughts, The prospects of Esperanto in the 21st century, Some concluding thoughts. Knjiga niza podatke o spreminjanju vloge esperan- ta skozi čas in vabi k razmišljanju o tem, kakšen je današnji položaj esperanta v družbi in turizmu, ki želi biti trajnosten. Prav zaradi specifičnega fokusa pred- stavlja svež in dobrodošel prispevek tako na področju jezikoslovja kot tudi na področju turizma, ki je izrazi- to interdisciplinarno področje, tesno povezano z je- zikoslovjem in mnogimi drugimi znanostmi. Avtorica osvetljuje vlogo esperanta pred 1. svetovno vojno in med obema svetovnima vojnama ter takratni pomen tega jezika primerja s sedanjim. Meni, da danes po- tencial esperanta v turizmu ni izkoriščen, ker da so de- javnosti promocije esperanta osredinjene na ozek krog tako imenovanih esperanto-turistov. V svoji raziskavi, ki jo utemeljuje predvsem na metodi analize vsebine in ki jo sama na več mestih v knjigi skromno imenuje esej, opozarja na spregledanost esperanta v medijih, šolstvu, strokovnih in znanstvenih publikacijah, za kar delno krivi angleščino kot linguo franco, ki je kot marsikje po svetu tudi v Sloveniji najbolj vpliven in priljubljen tuji jezik. In je posledično že dolgo pre- vladujoči jezik tudi v turizmu. Zakaj se torej avtorica, ki je hkrati učiteljica angleščine in izjemno dobra po- znavalka obravnavanega področja, trudi s premišlje- vanjem o vpeljavi esperanta v turizem? Na prvi pogled se morda zdi, da gre za Sizifovo delo, tudi avtorica že v predgovoru piše, da utegne kdo poreči, da se krega z belim kruhom, toda zaključki, do katerih argumentira- no pripelje, so zgovorni in kličejo k razmišljanju izven okvirjev, v katere se pogosto ujamemo tudi strokovne javnosti. Raba esperanta prispeva k splošni jezikovni osveščenosti in je ne zgolj tehtna jezikoslovna, am- pak tudi relevantna družbeno-politična in ekonomska tema. Pristop k turizmu, zasnovan na esperantu, tako imenovani esperanto-pristop k turizmu, je lahko po- skus, morda orodje, kako zajeziti trend množičnega turizma in ga obrniti k trajnostnemu, zelenemu, odgo- vornemu, petzvezdičnemu in butičnemu turizmu, ki ga predvideva tudi Strategija trajnostne rasti sloven- skega turizma 2017–2021 in ki bi ga lahko poimeno- vali tudi »esperanto turizem«, kar bi označevalo turi- zem po trajnostnih načelih za majhne skupine. Monografija dr. Alenke Divjak predstavlja prilo- žnost za veselje, vrednotenje, učenje in nadgradnjo. Vsekakor je koristno čtivo za načrtovalce razvoja tu- rizma in pripravljavce učnih načrtov za izobraževanje v turizmu ter hkrati dragocen zapis o dosedanjem in potencialnem razvoju esperanta, ki med drugim odpi- ra pomembna vprašanja o prihodnjem razvoju civili- zacij, narodov, kultur in jezikov. Avtorici čestitam za opravljeno delo in pogum, da je kljub samoizpraševanju o smiselnosti pričujočega dela, realizirala njegovo izdajo. Jasna Potočnik Topler