Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Številka 95. JOLIET, ILLINOIS.. 24. OKTOBRA 1916 LETNIK XXY. -ruski poraz v Dobrudži. Mackensen dobil sijajno zmago in zasleduje sovražnika med Donavo in Črnim morjem. Krvavi spopadi v Galiciji. talijani v Trentinu napadajo zaman. Na zapadu neznatni boju Berlin, 19. okt. (Brezžično v Say-— Iz Dunaja je dospelo danes s'tdeče dnevno poročilo avstro-ogr-'kega vojnega vodstva: ' "Laško bojno torišče: S povečano Sl'nostjo so se zopet začeli boji v od-Seku Pasubia. Severno od vrha je na-?adla italijanska pehotna brigada, oja-c«na z alpinskimi bataljoni, naše po-s,ojanke. Na več točkah je sovraž-n'k prodrl v našo najprednjo linijo, ki Pa jo sta naša hrabra polka cesarskih lovcev št. 1 in 3 zopet popolnoma o-^'ojila. Ujeli smo enega bataljonske-Poveljnika, deset drugih častnikov Jn 1,530 mož, uplenili dve strojni pu-•ki ter odbili vse sovražne protinapade. Topovi brzdali Lahe. pravi so napadli Italijani včeraj popoldne ob 4. uri naše postojanke severno od vrha. Zopet je prišlo do trdovratnega spopada. Pod vodstvom brigad-nega poveljnika polkovnika Allisona (?) so prvi, tretji in četrti polk tirolskih cesarskih lovcev krvavo odbili vsak posamezen napad. Vse postojanke so ostale v naši posesti. Nad 100 ujetnikov je bilo dovedenih. "Tudi v Fleimski dolini je več al-pinskih bataljonov, podpiranih po močnem topniškem streljanju, šlo k napadu, ki se je v ognju naših strojnih pušek izjalovil.'' Kaj pravi Rim. Rim, 20. (Čez London.) — Hudi boji za posest Vrha Pasubio se nadaljujejo, kakor je naznanil vojni urad danes. Štirje sovražni napadi so imeli samo uspeh, da so Avstrijci utrpeli skrajno težkih izgub in da "je večji del napadene postojanke ostal v italijanskih rokah.'' (V resnici gre za laške protinapade, krvavo odbite po cesarskih lovcih po avstrijski zmagi z dne 18. oktobra.) gnana v beg. Ujeli smo 2 častnika in 159 mož ter uplenili 10 minskih me-talnic in vsakovrstnih vojnih zalog." Makedonska fronta. Berlin (brezžično v Sayville), 20. okt. — Veliki glavni stan poroča danes: "Srbsko prodiranje na makedonski fronti v kolenu Černe je bilo ustavljeno. "Severno od Nidže Planine in jugo-zapadno od Dojranskega jezera so se sovražni napadi popolnoma izjalovili." Srbi osvojili Veljeselo. Pariz, 20. okt.—Današnje naznanilo vojnega urada se glasi: "Vzhodna armada: Na fronti od Strume do reke Vardar je bila prene-havajoča topniška delavnost. "Na levem bregu Černe so Srbi na svojem nadaljnjem prodiranju severno od Broda pridobili sijajen uspeh proti Bolgarom. Planoto in vas Veljeselo ■so naši zavezniki vzeli z naskokom in porazili velike sovražne čete. Bolgarske izgube- so bile težke." 'Ob ostali fronti," pravi laško na-'Močne oddelke čet, ki jihje zbiral; 2nanii0 dalje, "so bili samo topniški boji, in ti so bili silnejši v krajini vzhodno od Gorice in na Krasu." s°vražnik pred grebenom Roite, je izdalo naše streljanje. Ob ostali 'ronti samo običajni topniški boj. Naši zrakoplovci so z uspehom 'Puščali bombe na Solkan in Kosta-"ievico. (V goriškem odseku.) "Jugovzhodno bojišče (Albanija): Nobenih važnih dogodkov." Lahi krvavo odbili. Berlin, 20. okt. (Brezžično v Sayville.) — Iz Dunaja je danes dospelo sledeče poročilo avstro-ogrskega voj-ne8a vodstva o dogodkih na laškem bojnem torišču: . y odseku Pasubia se boji nadalju-3ej0- Po dolgi, močni topniški pri- Uradno iz Dunaja. Berlin (brezžično v Sayville), 21. okt. — O razvojih na laškem bojnem torišču poroča dunajski glavni stan: "Naše postojanke v odseku Pasubia so bile neprestano bombardirane s topovi ih minskimi metalnicami vseh velikosti. Za nameravani naskok pre<{ gričem Roite pripravljeno pehoto je brzdalo naše topništvo. Drugi laški napadi proti vzhodnemu delu griča so bili odbiti. "Sovražna stotnija, ki je poskušala prodirati v Brondski dolini, je bila po Rumunska fronta. Berlin, 19. okt. (Brezžično v Sayville.) — Iz Dunaja je dospelo danes sledeče dnevno poročilo avstro-ogr skega vojnega vodstva: "Rumunsko-ogrska meja: Ob južni in vzhodni fronti se boji nadaljujejo." Berlin, 19. okt. (Čez London.) — Uradno poročilo velikega glavnega ;tana o položaju na rumunskem bojnem torišču: "Ob vhodu k prelazom, ki držijo cez rumunsko mejo, se vrše uspešni boji. "Armadna skupina feldmaršala von Mackensena: V Dobrudži nobenih važnih dogodkov." Rumuni v Dobrudži se umikajo. Bukurešt, 20. okt. — Bolgarske in nemške čete v Dobrudži so začele o-fenzivo ob celi fronti. Levo rumun sko krilo so potisnile nazaj, tako po roča danes glavni stan. Ob ogrsko-rumunski meji. rumunskimi četami v sedmograških obmejnih gorah se nadaljuje z ugodnim uspehom za Avstro-Nemce, poroča danes veliki glavni stan. Z balkanske fronte generala von Mackensena poročajo, da se boji v Dobrudži razvijajo zopet živahneje. Potisnili Avstro-Nemce nazaj. Bukurešt, 20. okt. — Rumuni na sedmograškem bojnem torišču so potisnili avstro-nemške čete nazaj, a so bili prisiljeni umekniti svoje levo krilo v Dobrudži. Tako poroča vojni urad danes. 'Rumuni so začeli ofenzivo v Oituški dolini, skozi katero so avstro-ogrske čete navalile na Rumunijo, in so pognali vpadnike nazaj do meje. Odbitje napadov na drugih delih fronte je tudi naznanjeno. Mackensen prodira. London, 21. okt. — Von Hindenburg namerava z vso močjo udariti po Ru-muniji in njene armade onesposobiti za nadaljnje vojskovanje. Pod poveljstvom feldmaršala von Mackensena, ki je vodil avstro-nem-ški pohod skozi Srbijo, udarja ogromna bojna moč Nemcev, Bolgarov in Turkov proti rusko-rumunski liniji. Mackensen poskuša prodreti skozi ru-sko-rumunisko fronto s strašnim pritiskom pehote in topništvom ter osvojiti železnico v Konstanco. Na celi fronti v Dobrudži se Rusi in m Rumuni umikajo pred to mogočno ofenzivo, kakor naznanjajo nocojšnje brzojavke. Dobil sijajno zmago. Prvi minister avstrijski umorjen. Grof Stuergkh na Dunaju v nekem hotelu med obedom ustreljen po nekem socialistu. Iz zgolj političnih nagibov. Umoritelj dr. Friedrich Adler, sin voditelja dunajskih social, demokratpv. Dunaj, Si. okt. — Avstrijski prvi minister grof Stuergkh, ki je bil danes pri obedu umorjen po Friedrich Ad-lerju, izdajatelju nekega časopisa, je bil trikrat ostreljen. Vsak strel je bil smrtonosen. Prvi minister je umrl na mestu. Amsterdam, 21. okt. — Cesar Franc Jožef je bil najgloblje ganjen po vesti, da je bil prvi minister Stuergkh umorjen. Nagibi umora niso znani. Cesar je takoj sklical ministrstvo. Zveza pretrgana. Berlin, 21. okt. — Telefonska zveza med Berlinom in Dunajem je bila nocoj takoj pretrgana, ko se je razglasila tukaj vest o umoru avstrijskega prvega ministra grofa Stuergkha. Vest je dospela semkaj kmalu po 6. Berlin (brezžično v Sayville), 20 okt. — Bitka med avstro-nemškimi in; ( uri in se je razširila naglo kakor blisk Berlin, 22. okt., brezžično v Sayville. I PO mestu. — Vojni urad je naznanil danes, da je Po neki brzojavki je bil atentat izvr-fcldmaršal von Mackensenova armada šen v hotelu Meissl & Schadn, ko je Dobrudži pridobila odločilno zmago | S™t Stuergkh obedoval. Friedrich Ad-nad Rusi in Rumuni, katere je pognala iz njihovih postojank ob celi fronti. Ruse in Rumune zasledujejo Neipci in njihovi zavezniki, ki so zavzeli me-vti Toprai Sari (blizu črnomorske bre-žine, 14 milj jugozapadno od Kon-stance) in Cobadin (17 milj jugovzhodno | od obdonavskega mesta Ra sova). & .rakih J,000 Rusov in več sto Ru-munov je bilo včeraj ujetih in 22 strojnih pušek uplenjenih. Ruska fronta. ler, atentator, urednik nekega dunajskega časopisa, je prišel neopozorljivo v obednico, nakar je potegnil revolver iz žepa, pomeril in pognal nič hudega slutečemu tri krogle v glavo. Stuergkh se je v hipu zgrudil. Prijatelji so mu hiteli takoj na pomoč, ali ostreljenec je kmalu izdihnil. Politični nagibi. Dunaj, 21. okt. (Čez Berlin in brezžično na Associated Press v Sayville.) — Kakor je dr. Friedrich Adler, umoritelj avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stuergkha, izpovedal Berlin, 19. okt. (Brezžično v Say- kmalu po svoji prijetbi, so bili nagibi ville.) — Iz Dunaja je dospelo danes atentata zgoy} politični in so se nana-sledeče dnevno poročilo avstro-ogr-Lal; na dejstvo> da -ise je ministrski skega vodstva: predsednik upiral, sklicati državni "Rusko bojno torišče: Južno jod zbor Zborova uspešna podjetja naših pred-j Dr A(]Ier je ekscentričen ali prena njih straž. Armada generala Tersz-tanskega je odbila več napadov ruskih gardnih čet. Ob zgornjem Stohodulda. Napadniki so se morali s težkimi (Volhinija) smo sovražne okope na- izgubami umekniti, tako poroča danes skočili ztbajonetom." Iveliki Slavni s*an. Ljuti boji v Volhiniji in Galiciji. pet, socialist in izdajatelj časopisa Der Kampf" (Boj). Imenujejo ga tudi avstrijskega Liebknechta. Izprva ni hotel povedati nagibov dejanju. Šele v preiskovalnem zaporu je priznal nagibe. Po trdem boju. Umoritelj, ki se je branil kakor ob-upanec, je bil prijet šele potem, ko je ostrelil barona Aehrenthala, brata pokojnega ministra zunanjih 'stvari, in prvega natakarja hotela Meissl & Schadn. Avstrijski in nemški častniki, ki so obedovali v hotelu, so končno užugali umoritelja. Za mizo ministrskega predsednika, ki je prišel ob svojem navadnem času, ob poldveh, so isedeli baron Aehren-thal, grof Toggenburg, cesarski namestnik na Tirolskem, znani dunajski skladatelj Jakobsohn in neki igravec dvornega gledališča. Umor. Ob dveh popoldne je stopil v obednico ministrskemu predsedniku neznan mož in se usedel za bližnjo mizo. Jedel je, plačal svoj račun in ostal še nekaj časa isedeč. Kmalu po treh se je naenkrat vzdignil, naglo približal prvemu ministru in je oddal tri strele. Prvi strel je zgrešil cilj. Drugi in tretji sta zadela ministra v glavo. Grof Stuergkh se je brez besede mrtev zgru dil nazaj v svojem stolu. Umoritelj. Vest o umoru se je bliskoma razširila po vsem državnem glavnem mestu ter je povzročila povsod razgorčenost in žalovanje. Umoritelj, 32 let star, je sin državnega poslanca drja. Viktor Adlerja, zmernega socialista; ki -je zlasti izza pričetka vojne toplo zagovarjal vlado ob vsaki priliki. Po čudnem naključju je oče govoril pred državnim zborom leta 1911., ko je proti grofu Stuergkhu oddal šest strelov dalmatinski socialist Vakuš. Ko je bil umoritelj Adler prijet, je brez obotavljanja povedal svoje ime in pristavil: "Prosim, gospodje, vem natanko, kaj sem storil. Ne bom se upiral prijetju." Ob Narajuvki so bili Rusi vrženi iz svojih postojank severozapadno od Petrograd, 20. okt. — Hudi boji se Skamoroče, pri čemer so izgubili 150 nadaljujejo v Volhiniji in Galiciji, ali|mož na ujetnikih in 11 strojnih pušek. dosedaj brez važnih izprememb, pravi danes tukaj objavljeno uradno naznanilo, ki se glasi: Petrograd, 22. okt. — Napad po av-Severno od Kiselina se vrši trdo- stro-nemških četah na ruske linije ob vratna bitka. Severno od Kuropat- reki Narajuvki, jugovzhodno od Lvo nika sovražnik ljuto napada brez uspe- va, se je razvil včeraj v ljuto bojeva-ha. Po .silnem bombardiranju je so- "je, je naznanil vojni urad danes. Na-ražnik podjel napad z gostimi rano- znanilo pravi, da so bili avstro-nemški štvi čet na naše postojanke južno od | napadi odbiti. Svistelnikov. "Južno od Dorne Vatre (blizu ru-munske meje) je sovražnik začel o-fenzivo in napadel naše oddelke. Severno od.pogorja Lamuntelu so naše čete napadle in pregnale sovražnika z več višin, uplenile štiri strojne puške in ujele številnih mož." Težke izgube za Ruse. Berlin (brezžično v Sayville), 20. Von Falkenhayn ranjen. Rim, 20. okt. — Feldmaršal von Falkenhayn, bivši načelnik generalnega štaba nemške vojske, je bil ranjen v nogo in prisiljen oddJti poveljstvo avstrot-nemških armad na Sedmogra-škem, pravi danes brzojavka iz Curi-ha na "Corriere d' Italia". Zapadna fronta. Pariz, 19. okt. — V bojevanju južno od reke Somme na Francoskem so francoske čete iznova napredovale med krajema Blaches in La Maisonnette, blizu mesta Peronne, po nocoj objavljenem francoskem uradnem na-zifanilu. Severno od reke Somme je bil nem- okt. — O razvojih na vzhbdni fronti I ški napad na francoske linije severno in vzhodno od Sailly-Saillisela odbit. Francozi so se približali na manj poroča veliki glavni stan: "Fronta princa Leopolda:-Ponovni ruski protinapadi so se izjalovili z ve- nego eno miljo do mesta Peronne, ki likimi izgubami za napadnike pred na- * eden izmed ciljev ogromne ofenzive, šo fronto, ki smo jo sestavili v soboto P"cete v juliju. . I'rancozi so osvojili celo prvo nemško linijo v tem odseku včeraj in u-spešno odbili močne protinapade. Nemški uspeh nad Britanci. Berlin, 20. okt. (Brezžično v Sayville.) — Večji del okopov ob cesti med Eaucourt 1' Abbaye in Le Bargue, na novoosvojenem ozemlju severno od Svinjuskov ob Stohodu. "Jugozapadno od Svistelnikov, na zapadnem bregu Narajuvke, so naskočili nemški bataljoni važne sovražne postojanke ob višinah ter pdondod v trail držeče linije. Sovražnik je po- 2GP*AJ: RUMUNSKI PRESTOLONASLEDNIK KAROL IN PRVI MINISTER BRATIANO. - SPODAJ: RUMUNSKI VOJAKI. . Ko jc še Rumunija nedavno stopila v vojno, so mislili cntentini zavezniki, da jim bo v veliko pomoč. Rumun-* v°iaki so naglo navalili na Sedjnograško, da je London zavriskal od veselja. Ali danes pa je Rumunija že v JaJvečji stiski: njene armade so umikajo pred Avstro-Neinci, ki so Sedmograško zopet očistili sovražnika, in pred *""»tfovitimi četami feldmaršala von Mackensena, ki -o prodrle v Dobrudžo do Črnega morja. Na sliki o videti "'"unski prestolonaslednik Karol, prvi minister Bratiano in rumunski vojaki. skušal z mnoštvenimi napadi zopet o- ki so jih osvojili Britanci dne 18." ok- svojiti izgubljeno ozemlje, pa je moral oktobra, so nemške čete vzele nazaj to podjetje poplačati s težkimi krva- včeraj v napadu, kakor je danes urad- vimi izgubami. Rusi so izgubili 14 no naznanil veliki glavni stan. Nazna častnikov in 2,050 mož ter 11 strojnih nilo pravi, da so bili trije britanski BREZ SKRBI pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka. Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro jtomovino, in to naravnost v Avstrijo. Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni. Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4.50, če pa je več kot 6 besed, se računa po 65c od vsake besede in številke posebej. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes poš!jemo*v staro domovino: pušek. "Fronta nadvojvode Karla: V južnem delu za-neženega gozdovja v Karpotih smo prepodili sovražnika z vrha Rusului." Nemško vojno naznanilo. Berlin, 21. okt. — Ruski poskusi, zasesti nemške trelske jarke na zapad nem uregu Stohoda v Volhiniji, so se izjalovili na odporu čet princa Leopol "tanks" razdejani po topništvu v zadnjem napadu. Boj s pijanimi Mehičani. Washington, D. C, 20. okt,—O pra ,kali med mehiškimi in ameriškimi četami ob mednarodni meji blizu mesta San Jose je izporočil nocoj general Funston, da so na Američane streljali prejkone pijani Mehičani. 5 K za.-90 250 K za..$ 34.00 25 " ... 3.75 500 " .. 67.50 50 " ... 7.00 750 " .. 101.00 100 " ... 13.50 1000 " .. 135.00 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. n lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. našo "Sočo" in želo za svoje krasno petje burno pohvalo. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. - Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slove nian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 23. okt. — Nad vise pričakovanje lepo so uspele včerajšnje slav-nosti srebrnega jubileja naše slovenske župnije sv. Jožefa. Ob najlepšem jesenskem vremenu se je vršila menda največja poulična cerkvena parada v zgodovini mesta Jolieta. Ob ogromni udeležbi faranov in ljubih gostov je bila opravjjena cerkvena slovesnost, pri kateri je imel krasen nagovor v angleškem jeziku Most Rev. George W. Mundelein. In slavnostni banket zvečer v prostrani Sternovi dvorani je visoko nadkrilil vse slične prireditve v naši fari. O vsem tem bode poročal Am. SI. podrobneje prihodnjič, ker danes še nimamo pri roki vseh potrebnih podatkov. Toliko pa lahko povemo že danes, da še ni bilo v nobeni slovenski naselbini v Ameriki večje in lepše verske in narodne manifestacije, nego je bila včerajšnja v Jolietu, kakor so izjavili nekateri čč. gospodje, ki so o stvari najbolje poučeni. Vsi, moški, ženske in mladina, so kar tekmovali med seboj, kdo največ pripomore k proslavi dneva; in pripomogli so vsi, vsak po isvoje. Vsa naselbina je bila v zastavah. Vse je bilo navdušeno vsi zadovoljni. Dovolj za danes. — "Spominska knjiga", izdana povodom srebrnega jubileja naše fare sv Jožefa, stane $1 (reci: en dolar) in ne 50c, kakor smo zadnjič poročali pomotoma. Še predno je bila knjiga do-tiskana, so ljudje povpraševali po njej, ali na prodaj je šele od zadnje sobote. Na stotine iztisov je že prodanih, in če se ne požurite, utegnete zamuditi priložnolst, da si za mal denar omislite najlepši spominek srebrnega jubileja naše fare. Vsi, ki so kupili "Spominsko knjigo", jo hvalijo in jo bodo hranili kot dragocen zaklad. Saj je naša "Spominska knjiga" kakor nekaka zakladnica najlepših opisov in spominov iz dosedanje zgodovine slavne fare sv. Jožefa v Jolietu. Zatorej se požurite, da pride ta zakladnica tudi v vašo posest, dokler je še kaj iztisov knjige na prodaj. "Spominska knjiga" bo čez leta vredna zlata, in blagor njemu, ki jo bo imel—ob zlatem jubileju naše fare! — Mnogo dragih gostov iz La Salla, Ottawe, Aurore, Chicaga, So. Chicaga in drugih bližnjih mest je bilo v Jolietu včeraj. Imena zunanjih društev navedemo prihodnjič. Danes omenjamo samo slavno pevsko društvo iz La Salla, ki je na banketu tekmovalo z — Rev. Jos. Judnich iz Los Ange lesa, Cal., ki se je udeležil vseh slav nosti srebrnega jubileja naše fare, bo de v četrtek zvečer in v petek in sobo to pomagal spovedovati v tukajšnj hrvatski cerkvi ob N. Broadway ter imel v nedeljo zvečer otvoritveni go vor v hrvatskem jeziku pri 40-urni po božnosti istotam. — Gostje iz Lyonsa, Iowa. Kako je obljubil, tako je storil, namreč g. Blaž J. Chulik iz Lyonsa, Iowa. Pri peljal se je v svojem velikem avtomo bilu k slavnosti srebrnega jubileja na še fare sv. Jožefa, v kateri je preživel celih 21 let, kakor je natančneje čitati v "Spominski knjigi" naše župnije. Z g. Chulikom so se pripeljali tudi nje gov prvorojenec Arnold, že "fajn fant", in njegova hčerka Bernardine Catherine in Arnoldov prijjatelj Ed win Madden. Golstoljubno so bili spre jeti v hiši g. Johna N. Pasdertz, 1506 N. Center st. — Gostje iz Omahe, Neb. Iz daljne Nebraske se je pripeljal k naši včeraj šnji slavnosti g. Jos. Jerman, slovenski gostilničar in trgovec iz So. Omahe. Ž njim sta prišli tudi njegova so< proga ga. Marija in hčerka gdč. Ma mie. Že nekaj let je tega, kar se je g. Jas. Jerman preselil iz tega mesta v Omaho, kjer izborno prospeva, vendar še vedno z veseljem misli na Joliet. ' Tu je preživel mnogo lčpih let tu mu živi več dragih sorodnikov, med njimi g. John Jerman, znani salunar ob North Chicago streetu. Zato njegova misel rada prihaja v Joliet, in včasih pa tudi on sam osebno, kadar nanese kaka imenitna prilika. In da bi zamudil tako priliko, kakor je bila včerajšnja, tega pa ne! Zato je prišel naš Joe k nam, da se z nami razveseli ob srebrnem jubileju naše fare. Taka ljubezen in vdanost je vredna posebne omembe. O da bi se vsi rojaki povsod tako zvesto ljubili! — Zlati jubilej frančiškanskih sester Sv. Srca. Več nego 100 nun pride v Joliet v četrtek, da se udeleži zlatega jubileja frančiškanskih sester Sv. Srca (Sacred Heart), ki so v zvezi z bolnišnico sv. Jožefa. K jubileju pride tudi mil. nadškof chicaški in mnogo drugih odličnih duhovnih gospodov. — G. Frank Žagar, znani krojaški mojster, je pred kratkim otvoril svojo delavnico pod h. št. 1007 N. Hickory street na oglu Granite streeta. Izdeluje obleko po meri ter čisti, lika in popravlja stare obleke. bim knjigo, portiko in žveplenice in pomotoma za pokrivalo — turški fes, pa hajdi v klet! Pol ure sem užival zatohli zrak katakomb, prebral štiri poglavja Trojke, spušil portoriko, v odmorih pogledal, kje bi se prikazala kaka podgana, kojih je baje veliko v moji kleti, kakor je zatrjeval častniški sluga, ki je na povelje svojega gospoda belil in pripravljal klet v varno kritje. Podgan ni bilo, granat tudi ne, Trojka sicer zanimiva, a zebsti me je jelo v noge in tako sem se junaško pojavil na božjem solncu v zabavo mojega gospoda gosta, ki mi je zatrjeval, da se mi fes izborno poda: pravcati hod-ža! Topot bi bi! sicer mogel ostati v sobi, bili so sami šrapneli, ali kdo je za to znal? Ena hiša je bila zadeta, postelja hišne tete prodrta, v drugi je krogla prebila šipo v oknu in prevrnila stol, drugih nesreč ni bilo, hvala Bogu in Mariji!.. . Francka Furlan, soproga tukajšnjega podžupana in kmeta Janeza, ki je bila zadeta od sovražne šrapnelske krogle dne 15. oktobra 1915 je bila dne 3. jan. 1916 v Trstu operirana, a je operaciji dne 17. januarja podlegla! Vrlemu možu naše iskreno sožalje! Tolaži ga Bog! — Službo božjo je nam sovražnik vz kratil. Sv. maše so ob izrednih urah, druga tiha, popoldne nič blagoslova, zvečer ob negotovem času zasebna pobožnost, veronauka ni več, mladina prihaja razposajena, sirova... Ko bo vojska končana, prične za nas duhovnike in učitelje v fronti šele prava vojska... Ali pa bomo dobili namestnika za par tednov, da okrepimo svoje živce? Kdo bo prišel za "božji Ion"?... Draginja je velika, a draginjska doklada še ni dobila legitimacije za v fronto, vsaj za nas ne!... Dobro! Mercedem non accepimus; plačal bode Bog! Dne 25. t. m. zvečer so mi hoteli zasesti cerkev. S težavo smo dobili prostora drugod... Spal nisem nič. Prvič so me zbudili o polnoči, ob 3. uri zjutraj, ob 4. uri in končno o 5. uri, a ob pol 6. uri so me že čakali pred cerkvijo moji sin-— Dalmatinci! Dne 25. popoldne so zopet korakali italijanski ujetniki skozi našo vas^ Bil e sam drobiž, razun par deset plavo-lasih Lombardov, vseh skupaj nad 600 in do 20 častnikov. Eden naših zaleže v istini za deset takih, kakor smo jih videli. Slabotni, sestradani, rekel bi skoraj šoli odrasli. Zarobljeni so bili v Oslavju, koje je sedai trdno v naših rr>k?fc W-- Da.1 BOJNA KRONIKA. (Izpod Sv. Gore, 29. jan. 1910.; Imel sem dva nenadna obiska. Po-setil me je luteranski pastor iz T. Šlo je radi prostora na pokopališču za one žrtve italijanske granate, ki so bile luteranske. S prostorom je bil zadovoljen in ponovno se mi je zahvalil, da sem pismeno tolažil ubogega pre-izkušanega moža oziroma brata gori označenih oseb. Prosil me je, da bi jih tudi upisal v župne matice, ker v G. sedaj ne posluje njih župni urad. Gotovoda, sem odgovoril, saj sem ma tični uradnik in je v tem slučaju celo moja dolžnost! — Meni se je odvalila teža od srca, ko se je g. pastor prijaz no poslovil, ker imeti sitnosti s temi gospodi, n. pr. radi prostora in vrste na pokopališču, je duhomoma zadeva! Na našem pokopališču sta dve nebla-goslovljena kotička; eden za samomorilce, drugi pa za nekrščene otročiče in leta je dokaj lep: v ospredju umetniško zgrajeni mavzolej! in to je poma galo!... Teden kasneje je potrkal v prvi no čni uri na duri pisarne — .vojak. "Sto bi rado, sinko dragi," ga nagovorim. "Dajč" — me prestreže. Torej čim morem služiti? Lepo prosim, obhajajte m?! Sedaj? Da. Tudi spoved? Prosim ne, ker sem bil pred tednom. Li ne morete čakati do jutra? Ne morem. Sem vojaški sel. Prihajam navadno ob tej uri, a kmalu po polnoči že moram zopet oditi v črto. Pa menda niste tešč?? Tešč. Nisem jedel, nisem pil in tudi pušil nisem. No, pušiti se sme pred sv. obhajilom tudi v mirnem času, a vojake smemo v takih slučajih obhajati tudi, če niso tešč. Ali Vam vsekako čestitam in izrazim spoštovanje na starokrščan-ski način: dal sem mu "pax" na obe lici! In šla sva v cerkev, kjer je še molilo nekaj vojakov. Opozoril sem jih na junaškega nižjeavstrijskega Nejnca, starega kakih 35 let, in obhajal sem ga. Po cerkvi se je nekaj zgenilo, kakor globoko spoštovanje, ginjcnost in ljubezen do zglednega dvakratnega junaka za Boga in domovino! Vivat se-quens! — Dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne sem šel prvič v klet pred sovražnimi granatami. Najprej je razpočil v zraku prav blizu moje hiše 15 cm šrapnel. Poznamo taktiko sovražnika! Najprej se dostreli s šrapneli, potem pa strelja z granatami. Ne boš, čemu sem pa pripravil klet?... V naglici vržem nase "bundo", povrh še havelok, zagra- i a, ven<«at »e lepo bi it; v Vsa'!, dan smo kakor -v 'Mi)*}. Leiu.^' j .no ob;—., iivjvi pii^ori, m vse to zastonj; pa skušnja življenja, ko spoznavamo narode širne Avstro-Ogr-ske, njih vrline in slabosti, ne da bi nam bilo treba potovati in trositi, pa junaštvo naših vojakov vseh narodnosti, ki nas dviguje in uči: ljubiti Boga, cesarja in domovino! Hvala Bogu! — Vaš Dr. Marijan. IZ PISEM VOJAKOV. (Iz "Slovenca".) Odmor. Konji, ki smo jim bili odpeli oziroma popustili pasove in jer-mcnje, so vohnjali proti čebrom z vodo. Solnce, ki se je ravnokar pogrezalo v rdečih oblakih zapadnega neba je bilo svojo nalogo dodobra izvršilo: prašnate zemlje se je odbijala vročina, da se je zrak pri tleh tresel in mrlel. Tupatam izteza kak ulanec svoje na sedlu odrcvcnele ude v jarku ob cesti vojaški delopust v sovražnikovi deželi. Mojster pa se vedno pelial" Pred kočico stoji štab ter pridno pregleduje zemljevide. Kar priteče štabni tro; bentač ter pokliče nadporočnika Adama Korytowskega. Povelje: "Gospod nadporočnik, Vi morate z enim podčastnikom in desetorico jezdecev odriniti kot poizvedovalna patrulja preko Zaklikowa — pristave Gara — Stroza, v smeri Krasnika, ter poizvedeti, kje stoji sovražnik." Povelje se je hitro še enkrat ponovilo in na zemljevidu ugotovilo. Po-lusvit večernega mraka je zadostoval za prvo orientacijo. Sedaj pa: "Srečno! Servus!" Par hipov pozneje so že zajezdili konje, in nadporočnik je z 11 drznimi Malorusi švignil čez plan, da so sedla zaškripala. — "No, torej, zdaj imamo vsaj koncem koncev pošteno nalogo pred seboj, čisto taktiške narave, in šc daleko ne tako lepo, kakor smo o njih sanjarili v vseh teh letih miru. Da, letalci! Ti so sedaj gospodarji stra tegičnega poizvedovanja. Toda, kaj more nam slabo vreme? V Dunajskem Novem Mestu je bilo to vse krasno videti. Če pa sedaj, v vojni, nebo kljubuje? Tudi nas jezdece bodo še potrebovali in rabili za strateške naloge. Samo godrnjati ne!" — Krogin-krog tišina, nobene duše, vonj po krvi je že napajal vzduh. Zatlikow je bil že za nami, Sana prekoračena. Ob luči žepne svetilke, . ..■■ te;, d1 skrbno zastrte s čepico, pogled na kompas: "Torej, tamle mora biti pristava." Čagtnik je skokoma odjahal. s prvimi jezdeci naprej. Zdajinzdaj žvižg, in podčastnik je vodil ostalo četo za njim. Tako so prijezdili blizu do Ksicze Kakor pošasti mole obrisi prvih hiš kvišku iz teme. Skoro na tristo korakov so se bili ulanci priplazili, kar za-rezgeta kljuse nekega jezdeca ob boku. V bližini so nedvomni konji. "Pozor!" Gornji trup naprej, počasi dalje!" Že je počilo najmanj 30 pušk. Sledile so salve. Kdo ve, odkod! Niti ene cevi ne opaziš. Morajo biti dobro zapokani. Tam pa pridirja iz vasi že cela vrsta kozakov, dober vod. "Smer za menoj! Marš, marš!" zakliče nadporočnik, ki se je bliskoma odločil. In v divjih skokih ileti kavalkada proti robu gozda, ki se razprostira kakih 1500 korakov od Ksicze proti jugu. Kozaki divjajo za nami, streljajo ka-; kor Indijanci. Pik! — zadelo je samo (bojno skledico. Škoda zadnjega po-žirka! Sedaj velja: Kdo ima boljše konje? A, prijatelji me hočejo odriniti od gozda; se jim že nekaj dozdeva! Prepozno, gospoda moja! Široko se razprostira gozd v globokem, svetem miru. Ne pozna ne prijateljev, ne sovražnikov. Kdorkoli teh divjih jezdecev ga doseže, mu ponudi varno zavetje v svoji temni go ščavi. Ulanci so bili svoje zasledovalce še bolj pretekli in že so skozi grmovje ob robu drveli pod prvo drevje. Njih široki, od trnja razpraskani kmečki obrazi se cede veselja, hitro so zbrani ob svojem vodji. Ta si pa dovoli še majhno šalo s kozaki, Iji so se, kakih 500 korakov proč, potrt? gugali na svojih poskakujočih konjih ter žalostno, ne da bi si znali pomagati, pre-žali proti grdemu gozdu. Pet karabincev bo pač zadostovalo. Koritovski se s par strelci priplazi do pripravnega izstrelišča, in sedaj veljaj osveta! Dobro! Tam že leži eden od njih. "Živino streljati!" in tedaj že sfrče proč, — trikrat več jih je bilo kakor nas! Le ne tratiti streliva! "U-stavi ogenj!" Tako, sedaj bi imeli mir. Sedaj pa beležnico v roke. Hiter naris; da, od tam so priletele krogi Vsekakor vojna straža! Zemljevid sem! O, potemtakem pa bi se dala iz slediti cela črta prednjih straž. Poiz kusimo enkrat preko Ziomianske proti pristavi Ksicza. Bože moj, sedaj bi dobro dela svalčica! Pa, kdo ve, morda bi njen žar spravil ves načrt v nevar lost. Torej, kadimo mrzlo! "Ne pelj is v izkušnjavo!" Rajši proč s "papi ;x>vko". Kako postane človek otročj o dar se je treba odpovedati strasti 'Na konje!" - pet minut o je bila naša boje vita četa na drugem kraju približala sovražnemu pasu, previdno kakor ti palniki žuželke. Ni manjkalo dogod ljajev. Topot smo ugotovili drugo vojno stražo severno od čuvajnice Zie mianske, kar je častnik na svojem na risu natančno začrtal. In tako je šlo naprej, smrtni nevarnosti v obraz, do kler ni bila vsa črta sovražnih pred njih straž, kos za kosom, razkrita, voj ne straže na prostoru Majdan—Dobro va—Wolko z glavno postojanko ob pristavi Ksicza. Ta oddelek je štel nad 100 mož. Nadporočnik Korytow-ski se je tedaj zavedel, da je njegova naloga rešena, in šele sedaj so pognali utrujene konje v lahnem diru nazaj. Enega ulanca »e pogrešal. Pala sta s konjem vred tam zadi, ko so Rusi pošiljali svoje zadnje pozdrave za nami. Revež! Ali ti bo kdo pomagal? Ali pa te sploh nobena kost več ne boli? Kaj poreče tvoja mati, tvoja nevesta? Koliko je mater, koliko deklet, ki sedaj tarnajo! — Ah, jutranji svit Čisto rdeče je zažarelo nebo. Morda koraka moj ulanec bas sredi skozi ta ognjena vrata v večnost? Bi tudi ne bilo ravno slabo. Sedaj pa svalčico! — Na misel mi pride stara jahaška pesem, o "jutranji zarji". Nekaj posebnega je v njej; ni neumna, ne! Vraga,, daj pa naprej! Podpolkovnik bo že čakal; smejal pa bo se tudi, Radoveden sem, kaj poreče. S tihim, ponosnim nasmehom na ust nicah je častnik jezdil proti svojemu polku, desetorica vrlih ulancev pa za njim.' Po divji noči jih je nekoliko mrazilo pod bleščečimi žarki jutranjega solnca in — jahaške časti. družbini uradniki izjavljajo, da so bili vsi potniki izkrcani. Kapitan Benison in 163 mož posadke je bilo rešenih, nekaj je pogrešanih. "Alaunia" se je nahajala na vožnji v London, ko je davi zadela ob mino. Obložena je bila z 10,000 do 12,000 tonami streliva in drugih vojnih potrebščin, ki bi se imele v Londonu oddati. Posadka je štela 250 glav. Ko je parnik zapustil New York, je imel na krovu 185 kajutnih in 58 medkrovnih potnikov. Nekaj je bilo Američanov. "Alaunia" je bila zgrajena leta 1913. in je bila dolga 520 čevljev. SPOMIN NA DOM. (Zložil M. Šuklje, Anaconda, Mont.) Obistne neprilike so bolj natanko opisane v našem cir-kularju, ki se imenuje "Severova Zdravilo za obisti in jetra — Kdaj in kako ga rabiti. Razpošiljamo ga zastonj, pišite ponj na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Opisuje načine za zdraviti razne neprilike v slučaju katerih se je izkazalo Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) izborno po preiskusu. Poskusite to zdravilo pri zdravljenju vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja vode ali puščanja goste vode, bolestnega puščanja vode, oteklih nog ali bola v hrbtu, katerega povzročajo obistne neprilike, zlatenice in kislega želodca. Cena 50 centov in $1.00 v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovo Zdravilo za obisti in jetra. Zavrnite nadomestitve. Ako ga ne morete dobiti naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Tam daleč za morjem v Beli Krajini prijazna vasica v dolini stoji. V njej cerkvica bela in stolp v visočini naznanja, da ljudstvo tu verno živi. In polje je krasno, ki vas to obdaja, ter vinograd mnogi je tu zasajen. Tam dom je moj mili in njega dobrava, in vince se pije tam sleherni dan. Oj polje dolenjsko in trate zelene in vinograd mnogi, to moj je spomin: Ko duh moj v vas biva, na vas oziraj t nc more vtolažit' srca bolečin. Tam srečen pastirček živino očeta sem pasel ter peval veselo vsak dan. A kaj mi prihodnjost najbližja obeti ne vedel sem jaz, ne noben živeč tam- Pa v rosni mladosti nemila usoda podila od doma me v tuji je kraj. Tu služiti moram zdaj tuj'ga gospodi zaklade mu množim, ne vem pa, zakaj- Ne morem več peti, kot pel sem P0' preje, kot ptičica v zanjki počutim se jaz-Zakaj sem zapustil vas rojstvene kraj«/ zakaj sem zapustil domača te vas! "Bremen" se ponesrečila. Baltimore, Md., 20. okt. — Paul vo» Hilken, ameriški zastopnik nemški!1 trgovinskih submarink, je izjavil dJ' nes, da bi imela "Bremen" dopluti že pred mesecem dni. Boji se, da so se njeni stroji pokvarili in se je pone' srečila. Bolgarija v Švici Berlin, 20. okt. (Brezžično v Say-villc.) — Bolgarska vlada bo v prihod nje zastopana v Švici po svojem poslancu v Bernu. Dr. Radev, do ru-mun'skc vojne napovedi bolgarski poslanec v Buktireštu, bode poklican na to mesto. Za bolgarske koristi v Švici je skrbelo doslej bolgarsko poslanstvo v Avstro-Ogrski. Parnik zadel ob mino. New York, 19. okt. — Cunardov parnik "Alaunia" je v Kanalu med Fal-mouthom in Londonom zadel oh mino in se pogreznil, tako je bilo brzojav-Ijeno danes opoldne tukajšnjemu uradu Cunardove linije. Parnik "Alaunia" je zapustil to luko-dne 7. oktobra s potniki na krovu, ali Slovenci in Slovenke! V torek, dne 7. novembra, se bodo poslužili volilne pravice 15 do 17 milijonov državljanov Zjed. držav, da glasujejo za predsednika in podpredsednika Zjed. držav. Woodrow Wilson sedanji predsednik je ponovno kandidat za to veliko čast. Glasovalci se bodo na ta dan tajno izjavili, ali se strinjajo z njegovimi nazori. Prepričan je zda* vsakdo, da je bil Wilson vedno na strani delavcev in navadnega ljudstva. Na vse načine je preganjal sovrage delavstva in malih trgovcev. Prepričan je zdaj vsak, da še nijeden predsednik se ni tako poganjal za koristi delavcev in ljudstva, kakor WOODROW WILSON ki radi tega zasluži zopetno izvolitev, pa tudi za to, ker je očuval to deželo nesreče in vojske, katera bi sigurno bila če bi bil na krmilu kateri republikanec. WOODROW WILSON se je ob vsaki priliki skazal prijateljem in zaščitnikom malih in priti-skanih narodov, kakor so Slovenci in Hrvati, ki že stoletja čutijo tujčevo peto na svojem tilniku. Kadar se bodo vršile mirovne konference bo predsednik Zjed. držav igral važno vlogo. Če bo Wilson predsednik, ki je znan prijatelj vseh malih narodov, bo gledal na to, da dobe tudi Slo* venci in Hrvati temveč pravic. Dne 7. novembra naredite križ pred imeni: Za predsednika Za podpredsednika WOODROW WILSON Ixl THOMAS R. MARSHALL t Pr; P kz skl "iN1 Vaj Ija to! ■nii Vec Soi s0 ko Se PUi lic stj, sto sto od, a< i« lan H,, Po « v. w s t> vodi N S' s, > t s hi £ t P to \ ? X h 't > s •n Družba sv. Družine tzjedinjenih državah severne amerike. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Seflež: JOLIET, ILL. Vstauovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 I ®RUŽB1N0 GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA JEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: fcedsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. *»pis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: l. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, III. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, I1L KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) ? kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. •dbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-1 se naj pošljejo na 1. porotnika. nemška vojaška klavnica na bojišču. (Iz "Slovenca".) °jni poročevalec Pietsch opisuje Y svojih poročilih velike in umne na-I Prave za preskrbovanje Kluckove ar-"^de z mesom na bojnem polju. I ^ Preskrbovanje... zbora služi že-*n>ca C.—L. Takoim-enovano zborno * ,'adišče je na postaji A.; tu se naha-j™ tudi pekovske kolone. Do sem-1 se transportira živina, ki se dobav-^ iz domovine, in spravi v hleve na °'odvoru; od tu je do klavnice le par ^lr>ut. Ob dohodu Nemcev v A. se-eda ni bilo klavnice, ki bi le malo od-^'arjala stavljenim zahtevam. Zato koSl Nemci za svoj namen izbirali ne-^ tovarno za pletarske izdelke in dru-fike stvari, ki jo je bil lastnik za-. d, ter jo priredili za zborno klav-,0' Treba je videti, s koliko umno-10 'n spretnostjo so se uporabile ob- st°jei Mor, Odst: Ce naprave. Da se napravi proso se v strojnici kolikor mogoče i dir str°ji; na stropu.so se pritr-V|n^sestavljeni škripci za dviganje ži-c;j e" ^ajvtfč težav je delala kanaliza-.Za pdvajanje vode. Motor za luč, 'brat^ raz'°žen, so zopet spravili t ^ ' prostor pred strojnico so uredili 4-e s ej^.edovanje mesa in napravili o-in s JuI 60 do 70 goved, 200 do 210 VkT-aU 900 d° 920 koštrunov- 2i" t0 Ctapna 'ntendantura dovaža v A., je pod nadzorstvom Pa veterinarja, prešičevo me-Vi: re8'edujejo štirje pregledniki, >aV/made- °v V postransk'tl mesnih proiz-^ » ' Se >»e oddajajo naravnost ar-S( laSo| Ur.e^ena teko-le: Goveji jeziki Vninie.ln "a željo pošljejo posa-S>ii„j stal>om; zaračunajo se |po l6vSa)t . Vsakdanjih mesnih porcij, to Sih je,C?|k velja za 6 porcij. Koštru-ISošlje' V nc Jemljejo iz glav ter Z 111630,11 vrcd četam, presni pr' c Pa Porabijo za klobase. V ;fo |0j st°ru ženske iz A. režejo in i^ni j^.Pohran od govejih črev, le- i'5a Por Pa sProti oddaje četam, j^elo a,)|jo kot most za pečenko in v^en loj se nalUe v kotle .b> zaP°Silja v domovino, kjer se J*. 1q ^delavo mila, glicerina in uSič(V Va' srce in jetra zaklanih U pkori8?.r. del Kovei'h 8lav se izvrst-2,f»rlt]ji;za napravo klobas. Ko-: v , 'n Roveji vampi se domovino. Vse druga pa, Uj ^ "prava ne more porabiti, 'C 8'av V Cja Pljuča in velik del go' ^ V«v»iate *a rJ,a5hen denar oddajala? v«Č „ VU' ki itak niltla nobenega f< ^VaiP0lago. g o Jejo tri vrste: jetrne - t ;CVf, ,)rez "j*11- krvave ^ klobeZ,kWn a'i brez njega in J'h g|avasc'. ki se delajo iz mesa CC,a M*" ,Z "lastne«a prešičeve-i V®tli„ ki se nnlli-r* nri ir. pri lz- u'"iu r:;.'.V Kl se nabere > kot r .nih klohas- »e Pošlje . Pfii "avržek, bodi i at: "uu'8i obenem s pa » Prekajeno slanino. NCI?' da " '>rogo gleda kil ter »o klobase pr- U Se sP'oh »krbi, da dobi- vajo vojaki snažno, zdravo, pa tudi raznolično hrano. Vsak vojak dobi na dan po 375 gramov mesa, in sicer dobe čete štirikrat na teden goveje meso, enkrat prešičevo meso, enkrat koštrunovo meso in enkrat slanino, za nameček sveže klobase, mast, slanino, surovo maslo ali sir. Opoldne dobi vsak vojak 200 gramov, zvečer pa 175 gramov mesa, vrhu tega nameček za južino in pa čaj s sladkorjem ali pa žganje. Iz tega se vidi, da so nemške čete naravnost vzorno preskrbljene s hrano. V zborni klavnici se .dobavi meso za kakih 50,000 mož ,kljub temu je v celem obratu zaposlenih le 60 mesarjev, en veterinar, 4 mesogledci in ka kih 10 do 15 dninarev in žensk, ki dobivajo dnevno plačo. K četam se transportira meso v avtomobilih, med katerimi je spoznati mnogo berolin-skih avtoomnibusov. iz katerih so odstranili sedeže in jih priredili za mestne transporte. ALI MORE TEŽKORANJENI ŠE DELATI. (Iz "Slovenca".) Ali pohabljenec, ki mu je vojska vzela ta ali oni ud, res ni zmožen za trajno in resno delo? Znani nemški veščak dr. Link piše v poročilih nemškega vojnega ministrstva: "Tudi človeka, ki je izgubil obe roki in nogi, se da pripraviti tako daleč, da se brez tuje pomoči oblači, u-miva, snaži, je in si z lastnim, celo težkim delom, služi svoj kruh. Nekemu možu so zmrznile roke in noge; prišel je k prof. Hoeftmannu v Koe-nigsbergu in tam uje s primernimi nadomestili vrnil zmožnost za vxsa ta opravila. Mož danes vodi strugarski oddelek v domu za pohabljence v Koe-nigsbergu in je kljub svojim poškod' bam gospodarsko samostojen. Seveda je treba precej krepke volje, da pre^ magaš tako težke poškodbe. Toda mogoče je to, kakor kaže praktičen dokaz. Kdor je izgubil obe nogi, se more z nizkimi, potem vedno večjimi podporami, katere se končno nadomesti z umetnimi nogami v naravni dol žini, naučiti stati in hoditi, ne da bi mu pri tem bilo treba znatno rabiti roke. Se lažje se da nadomestiti obe podko-leni. Z nadomestili se je mogel nek mož iz Luebccka, ki je izgubil obe podkoleni, celo uro sprehajati, hoditi ali stati brez napora. Neki delavec, ki je pred 34 leti, tik pred svojo poroko izgubil v neki tovarni eno podkoleno, je vendar postal zmožen delavec in srečen družinski oče. V tovarni so ze lo zadovoljni ž njim. Na slavnostnem plesu tovarne se je neumorno sukal s svojo plesalko. — Tudi če kdo izgubi celo nogo ,se da pomagati. Neki mož v Luebecku, ki je pred tremi leti izgubil pri neki nezgodi svojo desno-nogo je kljub svoji umetni nogi vendar ko lesar in se brez težav pripelje na svojem ženskem kolesu od stanovanja v delavnico ali kam drugem. Tudi za te težkoranjene so bile prve ure po izgubi udov bridke resne in hude, kakor so sedaj našim težko ranjenim vojakom invalidom; toda z resno voljo, da premagajo svoje rane, z napredkom do katerega kmalu pridejo, jim kmalu preide mračno razpoloženje in obup-nost in sedaj so že svoj lep čas ljudje, polni veselja za delo in življenje. Vsled izgube ene ali obeh rok tedaj ni treba izgubiti svojega poklica ali dela; seveda ni ravno prav vsako delo primerno in priporočljivo. Kdor je ranjen na nogi, ne bo prav pripraven za zidarja ali krovca ali pa za hojo po lesrvi. Toda brez pomisleka se da izvrševati vsako delavnost, ki se da stoje ali sede opravljati v tovarni ali pri rokodelstvu, da, pri izgubi ene noge je mogoče celo voziti kolo ali opravljati službo sela. Mizar, ki je imel težke poškodbe na roki in je bil zraven še brez desne noge, je delal rav-notako veselo in pogumno kakor njegovi tovariši. Gotovo se ni več zavedal svoje težke poškodbe. Na nogah ranjeni bodo brez težav opravljali delo pisarjev, vratarjev, uradnih slug, ste-nografov in strojepiscev, knjigovodij, v telefoničnih centralah itd. Prav pogosto izgubi kdo v vojni eno roko. Pri resni volji se levica navadno kaj kmalu priuči nadomestovati desnico in prav hitro se nauči pisati z levico. Težavno je pa dostikrat to, ker je gotovo orodje izdelano z ozirom na desničarje, n. pr. kosa. Toda industrija ne bo pozabila preskrbeti primernega orodja tudi za levičarje. Ravnokar poročajo časopisi, da je zgoraj imenovani profesor Hoeftmann v dobrih dveh mesecih tako "popravil" nekega kavalerijskega stotnika, da je že koncem januarja z umetno nogo odjahal na vzhodno bojišče. Ogrski grof Zichy, mož z eno roko, izvrstno igra na gosli in je zadnjič igral invalidom na Dunaju, da jim sam živo dokaže, kaj zmore pohabljenec s krepko voljo." Pisatelj piše dalje: "Če manjka cela roka, tedaj umetna razmeroma ni posebno pripravna za delo. Vendar se bo dalo enoroke porabiti za vratarje, sele, hišnike, praznike, za delo v pisarnah, pri blagajnah, za nadzornike v večjih, posebno vojaških delavnicah, tudi kot krojače pri strojih z električno silo. Dva enoroka, ki se bosta dopolnjevala, pa bosta mogla opravljati tudi tako delo, ki bi ga na prvi pogled rnogel opravljati samo popolnoma zdrav človek. Veliko lažje gre vsa stvar, če ostane vsaj del roke. V domu za invalide, ki ga v Berlinu-Zeh-lendorfu vodi profesor Biesalski, sem videl moža, ki je izgubil desnico. Ko je končal v domu svojo učno dobo, je pri pomočniški izkušnji za svoje mojstrsko delo izgotovil težaven ortopedičen aparat in dela sedaj v ortopedični mehanični delavnici v zavodu. Pri kovanju si naveže kladivo na ostanek roke, vsa druga dela opravlja brez nadomestila za roko in vse to nič manj spretno kakor drugi z obema rokama. Drugi ranjenci na rokah rabijo ročne man-šete, ki sežejo v sprednji del orodja. S pomočjo take manšete nosi žlico k ustom, opravlja ključavnikarska dela, pili, vrta, strugari, koplje, cepi, šiva, plete, šiva s strojem in drži svoj časopis. Pletilec košev, ki mu je manjkal sprednji dei roke, je potisnil man-šeto na stran in je vneto delal z o Stankom roke in ni prav nič zaostajal za zdravim. Tako je tudi pri težkih poškodbah rok mogoče izvrševati veliko rokodelstev. Predpogoj pa je — to se mora vedno poudarjati — da ranjenec zbere vso silo svoje volje. Še dva primera v nekem hannoverskem zavodu je učitelj, ki je izgubil obe roki in ta mož z ostankom piše, je in Opravlja nešte vilno finih del; tam je tudi deklica, rojena brez rok, toda piše, šiva in plete z — nogami. Ti primeri dokazujejo, da se je res lahko s ponosom izreklo besede: "Ne najdeš pohabljenosti, če je volja, da jo premagaš. To mora biti geslo tudi pri naši skrbi za vojne invalide." gospodarske vojne slike. (Iz "Slovenca".) Ovčereja in volna nekdaj in sedaj. Nove gospodarske metode v kmetij stvu, olajšanje prometa in s tem zvezana konkurenca, ceno proizvajanje sploh so bili vzroki, da je mnogo panog domačega kmetijstva zelo nazadovalo ali pa so skoraj popolnoma izginile. Mednje spada tudi ovčereja na Avstrijskejn. Avstralska konkurenca in pa ker se je opustilo gospodarstvo staremu polji, so glavni vzroki. Ogr ska ovčereja je bila tudi zato močno prizadeta, ker je izgubila francoski trg ki se je preje preskrboval z ovčjim mesom večinoma z Ogrskega. S pO' vzdigo Alžira je pa prišel v Pariz afriški koštrun in izrinil ogrskega. Z zmanjšano ovčerejo se je pa seveda zmanjšalo tudi proizvajanje volne. Noter do druge polovice minule ga stoletja je nosilo kmečko prebival stvo večinoma obleko iz ovčje volne Doma pridelana volna se je sprcdla in predelala v sukno ali so se iz nje pletl različni kosi obleke: nogavice, jopice i. dr. V plačilnih pogojih za posle se je vedno nahajalo tudi nekaj funtov volne za obleko. Ogrska volna se je v različnih kakovostih izvažala tudi na izozemsko. Kljub znatnemu zmanjšanju ovče reje pa imamo v avstroogrski monar hiji vendar-le še veliko ovac. Samo v Avstriji je bilo 1. 1910. še 2Vi milijo' na ovac proti 3 milijonov 1. 1890. Ogr ska jih utegne imeti še enkrat toliko Ti milijoni ovac dado na leto lepo množino volne in je razumljivo, da jo je hotela vlada zagotoviti. Najprej si je država pridržala pravico, da re-kvirira zaloge na podlagi popisa. Sedaj je pa vlada odredila zaplembo vseh zalog volne, da more tako v prvi vrsti pokriti potrebščine vojske. Kar bo ostalo preko te potrebščine, se bo da lo na razpolago zasebnemu konsumu. Za ovčjo volno smo imeli že od spomladi določene najvišje cene. Ke se razteza zaplemba samo za ovčjo vplno, ne pa izgotovljene volnene izdelke, je zadostno poskrbljeno za zasebno zimsko potrebščino. Bakreni rudniki v Bolgariji, Srbiji in Mali Aziji. Zelo važno vojno blago v sedanji svetovni vojni je baker. To kovino smo v Avstriji le v najmanjši meri pridobivali doma ter smo jo uvažali iz Amerike. Ko nam je bil dovoz odrezan, so se morali pritegniti stari kovinski predmeti vseh vrst, da se pokrije potrebščina bakra za vojsko. Sedanji preokret v balkanski vojni, ki nam obeta skorajšnjo neposredno zvezo z Bolgarijo in Turčijo nam otvarja nove dobavne vire za baker. Bolgarija ima namreč bogate akrene rudnike, ki so se doslej le malo izkoriščali in dajali na leto približno 70,000 ton bakra. Razen tega ima Bolgarija tudi veliko svinčenih in cinkovih rud. Najvažnejši rudnik je v Vrači v zapadni Bolgariji, ki daje na leto 5000 ton bakra. Na Bolgarskem so tudi velike množine starega bakra, ker imajo Bolgari veliko veselje zlasti za bakreno posodo in orodje vseh vret. . Bogati bakreni rudniki so tudi v Srbiji in ravno te dni so se Bolgari polastili rudnika pri Zaječarju, ki daje vsako leto 7000 ton bakra. Bogate bakrene rudnike pri Majdapeku in Šabcu so pa osvojile avstrijske čete. Turčija ima znatne bakrene rudnike v Mali Aziji, ki se pa ne izkoriščajo zadostno. V Mali Aziji so se pečali s kopanjem bakra iz davne davnine. Tako se nahaja mnogo starih rovov na obrežnem ozemlju Trapezunta, ki so sedaj večinoma opuščeni. Najvažnejši rudnik je v Arghana-Maden v vila-jetu Diarbekr ob izvirih Tigrisa. Ti bakreni skladi so znani že mnogo stoletij ter zavzemajo površino 20 kvadratnih kilometrov. Nedavno je sklenila turška vlada z nemškimi interesenti pogodbe za velike dobave rude v očiščenem stanju. Potezali so se za baker tudi angleški in ameriški podjetniki, a bili odbiti. Ker se cenijo ta-mošnje zaloge na 12 milijonov met. stotov, bo zadostno preskrbljeno za potrebščine bakra zavezniških vojsk. Drago mleko v Carigradu. Naše mestne gospodinje tožijo nad pomanjkanjem in draginjo mleka, tolažiti se morejo s tem, da je drugje še vse drugače. Na Dunaju, v Berlinu in Parizu vedo gospodinje peti še vse drugačne pesmi o tem. Toda najdražje je pa mleko pač v Carigradu. Okolica ne nudi potrebne plodne zemlje za pridelovanje krme in se morata celo seno in slama od daleč dovažati; zato je tu živinoreja draga reč. Vrhu tega manjka prometnih sredstev, vsled česar se mleko ne more redno dovažati. Živinorejci sami nimajo veliko smisla za mlekarstvo ter izdelujejo le manjvredno surovo maslo. Vsled balkanske vojne se je razbegnilo tudi tracij-sko prebivalstvo, ki se je pečalo z živinorejo. Zato je že.pred sedanjo vojno stal v Carigradu liter mleka 40—60 vinarjev, boljše surovo maslo 6 K kilogram, sedaj so se pa cene dvignile še za 50 odstotkov. Slovenci, Pozor! Ali veste, da upošteva Woodrow Wilson Kitajce, kot boljše državljane, kot Avstrijce ali Poljake? Ali-veste, da v knjigi, ki jo je spisal, navaja Ogre in Poljake, kot ljudi brez sposobnosti in inteligence? Tukaj sledi, kar je rekel: "Kitajci, da so bolj dobrodošli kot delavci, 'ako ne kot državljani, kakor največ nerodnih, ki vsako leto pridejo skozi vzhodna pristanišča." "In zdaj je prišlo številnih mož najnižjega reda iz južne Italije in ljudi zlobnejše vrste iz Ogrskega in Poljske, kjer ni bilo sposobnosti ne energije niti življa za takošno inteligenco." In veste, da Charles Evans Hughes, ko je bil governor New Yorka, je bil prijatelj delavcev. Rekel je, da postanejo dobri državljani. Vse je storil, da jim pomaga. Uredil je postave in zavaroval jih proti nepoštenim agentom parobrodnih družb in zasebnih bankirjev. Ustanovil je šole in sodišča, kjer si urede svoje nesporazum-nosti. Gledal je, da so dobili delo. Katerega moža hočete za predsednika? Wilson ni riaredil blagostanja v tej deželi. Tu je blagostanje, ker se vaši bratje in očetje bijejo v jarkih. Pomnite, da so bile tovarne brez posla, ko so železnice odpuščale delavce dnevno a policijska postaja je hranila reveže v Jolietu. Vojska je prišla in je začela tovarne. Ne Wil'son. Ko bo vojska končana hočemo moža, ki nas bo varoval in bo držal tovarne poslujoče. Hughes stoji za protekcijo. Volite za Hughes. To je oglas, plačan od republikanske stranke. "SPOMINSKA KNJIGA". Povodom 251etnice slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, 111., se je izdala tudi spominska knjiga. To je nekaj novega. V knjigi je življenjepis preblagega ustanovitelja naše fare, zgodovina iste, opis stare in nove cerkve, opis župnijske šole, opis cerkvenih društev, opis bratskih in podpornih društev itd. Med čtivom se nahajajo krasne slike vseh naših župnijskih poslopij, vseh dosedanjih župnikov in pomožnih duhovnikov, raznih drugih čč. gospodov, ki so pripomogli k ustanovitvi in razvoju naše fare; nadalje slike raznih slovenskih društev in faranov itd. Ocenil bo našo Spominsko knjigo kak nepristranski kritik, a mi jo lahko priporočamo že pred strokovnjaško oceno, ker vemo, da pomeni ta knjiga na slovenskem slovstvenem polju v Ameriki res prvi pojav svoje vrste, izreden književni dar vsem, ki se zanimajo za pričetek in vsestranski razvoj ene največjih in najlepših slovenskih župnij v Ameriki. "Spominsko knjigo" je 'sestavil Rev. John Plaznik, po navodilu in s pomočjo č. g. župnika Johna Plevnika. Pomagali so pri delu čč. šolske sestre, cerkveni odborniki, društveni tajniki, razni farani, zlasti stari, in drugi. Knjiga obsega 140 strani čtiva, slik in oglasov. Tiskana je bila v tiskarni Amerikanskega Slovenca. "Spominska knjiga" stane samo $t, in to pa zato, da sj jo lahko omisli vsak tudi najrevnejši rojak. s ^ ii ii EI ia ^ i; ii li iš li li w SSr ZA KRATEK ČAS. | m —1 S K s ii ii Mi Hi tfi il K Pred sodnikom. Sodnik: "Vi ste pričo napadli in mu ukradli uro." — Zatoženec. "To sem res storil; pa če bi jaz ne bil njega napadel, bi bil pa znabiti on mene. Kdo ve?" NAPRODAJ 3 BED ROOM SUITS, 1 lounge, 2 mize, stoli, parlor set, rockers, 2 veliki preprogi, peč na premog in peč na plin, pralni stroj. Vprašaj na 702 Oneida St., Joliet. John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kaM< fornijsko vino, dobro žganje in tri&tf najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog, TELEFON 7612. 1012 n. Broadway JOLIET, ILL, Pri rekrutih. Zdravnik: "Ali imate še kakšno drugo nadlogo?" * Rekrut: "O, doma prav hudo taščo?" Pri zdravniku. "Kaj pa vam je?" vpraša doktor bolnika. "Nekaj mi je, pa sam ne vem kaj." Doktor: "Vidite, meni ravnu tako. Nekaj bi vam zapisal, pa sam ne vem kaj!" Uagajivec. Lovec: "Jaz le toliko rečem: ako ra-čunim lovsko karto, potlej kar zapravim, kar obleke strgam in doma zamudim, lahko trdim,-da me stane sleherni zajec, ki ga ustrelim, dvajset kron!" Prijatelj: "Potlej si lahko Bogu hvaležen, da tako malo zadeneš!" Že poskrbljeno. "Vzemi vendar dežnik seboj! Kdo neki hodi v Švico brez dežnika!" "Ni treba. Imam jih ondi dovolj od zadnjega potovanja." Mlada gospodinja. Mož: "Ljuba moja, ta pečenja je trda in neužitna!" Ona: "Meni se tudi tako zdi; to mora biti meso, 'od kakega prav starega teleta!" Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo ■ lej postregli % najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ifl trdi les, lath, cederne stebre, desk ia šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oghtsi M pri nas in oglej si našo zalogo t Mi M bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogl« DES PLAINES IN CLINTON STS. ZA Zavarovanje proti požarn, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN -DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača deti ar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.50 MI GARANTIRAMO YSAKO POŠILJATEV Pisma i« pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. Črna. žena. Zgodovinska povest. & Priredil Javoran. (Dalje.) Možek je igral vlogo druga, ki vabi «ia ženitovanje. Kot s svati je hodil s svojimi zaupniki po hišah in povsod ponavljal svoj rek: "Vse je pripravljeno. Prijatelji naj 2 veseljem in polnoštevilno. Ženitovanje je že naznanjeno in vse pripravljeno; vsi zadržki so odstranjeni in nevesta — plemenita mladenka — že čaka. Da ne bo nihče zamudil, vam hočem stvar natančneje razjasniti. Pazite na znamenja: kadar bodete videli ponoči povsod goreti kresove, se pripravite na odhod na ženitovanje; in kadar bodete zaslišali besedo: 'Čas je!' — odidlte, zakaj ženitovanje se je približalo!" Pri teh Štefuljčkovih besedah je marsikdo ponosno dvignil glavo kvišku in natanko premotril krošnjarjev izraz in pogled; vsako je pazljivo poslušal njegovo nenavadno ženitovanj-sko vabilo. Kakor zapoved poveljnikova so u-činkovale Štefuljčkove besede na vse poslušalce. Kmetje so se z vedno večjo mrzlično hitrostjo pripravljali na vroče ženitovanje — na punt zoper brezsrčno gospodo. Po hišah so iskali v podstrešju starih mečev in sabelj in jih potem snažili, da so se svetili, kakor bi bili novi. Med temi pripravami je minulo nekaj tednov. Bilo je ravno pred pustom. Nekega večera so se zbrali veljaki in voditelji kmetov k zaupnemu shodu v gostilni v bodeščah. Nočeloval je Mohorko; med drugimi so bili zbrani Globokar, Pušavec, Grahek s Sela in krčmar Gr-čar z Bohinjske Bele. Menili so se raznovrstne stvari, najprej o vremenu in o ravnokar prestalem hudem mrazu, potem so prišli na turške pesjane, ki še vedno ne dajo miru Slovencem ob meji, kakor jim je semtertja razodel Štefuljček, in ko so ravno začeli razmotrivati stvar, ki jim je težko ležala na srcu, in zaradi katere so se zbrali, se naenkrat, pa komaj slišno, odpro vrata in skozi odprtino se je pokazala oprezno se ozirajoč po sobi siva glava z nagubanim obrazom. V naslednjem trenutku je pa že stal ves Kroparski možek, potenega obraza in pokašljujoč pred možmi. "Bog te živi, Štefan," je pozdravil prišleca Grahek; "saj si rekel, da imaš pred seboj P°t; ali si se že vr nil? Saj ni mogoče?" "Ej, vroče pa je, vroče," mu je odgovoril možek in se obenem obrnil k natakarici; nato je velel: "Dekle, prinesi mi kozarec vina in nekaj slanine', da bom malo prigriznil; potem moram hitro naprej; se mi mudi!" "Povej vendar, Štefan, kako daleč si pa prišel na svoji dolgi poti? Saj si vendar šele danes zjutraj odšel z doma," se ga je lotil Grahek še enkrat; "ali mar prinašaš kakšno posebno novico?" "Vina hočem, vina; pri meni ne boš nič opravil z vodico," ga je hitro zavrnil možek. Nato je naglo použil svojo slanino, nekoliko kruha in kozarec goričana. Ko se je tako podprl, je namignil natakarici, naj gre iz sobe. Potem so pa švigale njegove oči, kakor živo srebro po sobi od moža do moža in v trenutku mu je bil znan ves položaj. Slednjič je hitro vprašal: "Kje imate bojevnike?" "Nekaj jih čaka na Jelovici," je odgovoril Mohorko, "drugi so pa še doma, — ker še niso dobili povelja." "Potem je treba takoj vzdigniti tudi te," je začel Štefuljček, "in paziti na to, da se vsi združijo. V najbližjih dneh bomo rabili krepkih rok. Ogledal sem si vse razmere in spoznal, da je sedaj čas. Glejte, prijatelji, gospoda je sicer vedno pripravljena, vendar jasnega ne ve š'i nič, da mislimo uda-• riti. Hodil sem po vseh v>aseh. Ljudstvo je sicer navdušeno za našo stvar, vendar se je ta in oni že začel nekoliko bati, češ, da je naš načrt preveč predrzen. Da se tudi krepkejših ne loti o-mahljivost, zato hitimo! Možje, le pogumno, pomoč se nam bliža — mislim, da..." Nekak strah se je polotil zboroval-' cev in niso pustili možka, da bi b>l dokončal, ampak zmedeno so začeli vpraševati: "Kaj bo pa z našimi ženami in o-troki?" "Vsi vemo," je govoril nadalje Grahek, "kakšna nevarnost je za ženske in otroke v vojski; saj smo že često slišali, kaj počenjajo Turki. In če zdaj mi vdarimo zoper gospodo, mislite, da bodo potem graščinski vojafci z našimi ženami imeli usmiljenje? Ne, svojih žena in otrok ne smemo prepustiti tako strašni nevarnosti!" "^ene in otroke bomo spravili najbolj na varno, če jih peljemo na Spik v votlino k 'slepemu Boku'; saj smo to storili že večkrat, kadar se je bližala kaka nevarnost," je svetoval Mohorko. "Pameten nasvet," je pripomnil Štefuljček; "Mohorko, prevzemi skrb za to zadevo. Preskrbi v votlino tudi ži- veža za nekaj dni, da ne bodo trpeli gladu. Sicer pa mislim, da jim ne bo treba dolgo ostati v votlini; mi moramo pohiteti in užugati graščinske, potem bo pa mir. — Za vsak slučaj pripravite tudi vrečo smodnika — saj že vsi poznate ta novi, čudni prašek — in napeljite vnetilo s seboj v votlino, da v slučaju nevarnosti lahko poženemo most v zrak, če bi se namreč sovražnik hotel bližati votlini; potem so pa žene in otroci na varnem kakor zaklad, ki je zakopan globoko v zemlji. Vsekakor pa mora ostati tudi nekaj mož pri votlini za stražo." "Za ta posel bodo najboljši Gorjanci," je pripomnil Globokar, "ti že najbolje poznajo smodnik in vedo, kako je treba z njim ravnati." "Zakaj ga poznajo ravno Gorjanci najbolje?" je nezaupno in radovedno vprašal možek. "Veš, Štefan, "mu je odgovoril Globokar, "Gorjancev je največ v "črni kosi" in tam so se naučili tudi, kako je treba uporabljati smodnik." "Torej dobro," je nadaljeval Štefuljček, "Mohorko praskrbi, da pridejo gorjanski lovci na Špik pred votlino; tam bodo tudi sami najbolj na varnem zakaj Gorjance imajo graščinski zelo v želodcu." "In pa tudi ženske in otroci se potem ne bodo imeli ničesar bati, ker jih bodo stražili tako krepki bojevniki." je pripomnil Pušavec. Medtem jih ie pa naenkrat prekinil v govoru Grahek, rekoč: "Jaz vam pa povem in zatrdim, da ženske nikakor ne bodo hotele iti v votlino k 'slepemu Bogu'. Nekaj dni sem namreč zopet straši Špikov duh— 'črna žena'." "Kaj? Kaj praviš? Črna žena?" ga je burno prekinil Kroparski možek; "ali je res? Kdo pa jo je videl?" "Nekega hlapca je srečala na poti v Radovljico in sinoči je šla mimo Bregarjeve hiše na Brdih. Anželj in dva njegova spremljevalca so jo zapodili s sekiro v roki," je odločno zatrjeval Grahek. "Ali je vse to resnica?" je ves razburjen vpraševal nadalje možek. "Anželj sam je pripovedoval danes zjutraj, kako jo je srečal," je odgovoril Grahek; "sam bi bil rad zasledoval čudno postavo in jo vprašal o izgubljenem Bregarju, toda njegova žena ga je sfloma tirala nazaj, boječ se, da se mu ne bi primerilo kaj hudega, kakor se je zgodilo Bregarju, ki jo je tudi zasledoval; Zalka, Anžljeva sestra je menda hridko jokala." "Če je vse to res," je nadaljeval Štefuljček s švigajočimi očmi in tresočim glasom, "potem je Zalka v največji nevarnosti — v smrtni nevarnosti... Prosim vaju, Grahek in Pušavec, hitita, tecita hitro na Brdo in varujta Zal-ko in otroka. Zaklenita vrata, zatvo-rita okna in pazita varno. Če bo sila, tudi udarita!" Vsem navzočim so s eŠtefuljčkove besede zdele čudne. Nikdar še niso videli možka tako razburjenega in tako prestrašenega. Vsi so videli na njem nekaj posebnega in zato so ga vsi kar kriežma vpraševali: "Štefan, kaj pa je s 'črno ženo'?" — "Ali poznaš 'črno ženo'?" »- "Ali veš mar kaj gotovega o njej?" — "Saj je le duh, kaj ne?" "Ne, ni duh, ampak zvita, zlobna ženska!" je kričal možek in tako še povečal vrišč in krik, "sam sem jo videl, dobro jo poznam!" "Kaj se je pa zgodilo takrat z Bre-garjem?" ga je radovedno vprašal Globokar. "Nikar ne vprašujte nadalje!" je ralzburjeno kričal možek. "Pojdite, tecite, vsako odlašanje bo povečalo nevarnost. Prosim vas, varujte, čuvajte Zalko in njeno dete — niti trenotek ju ne smete izpustiti izpred oči — ne danes, ne jutri in ne pojutrišnjem in ne pozneje!... In votlino pri 'slepem Bogu' prosim vas, preiščite natanko do zadnjega kotička, preden bodete peljali vanjo ženske in otroke... Gorjanci naj primejo 'črno ženo', če se jim bo prikazala." Grahek in Pušavec sta ubogala možka in takoj odšla; drugi so pa tembolj ob-ipali možka z novimi vprašanji. -Ta je pa kakor zamaknjen strmel predse in včasih ni nič odgovoril, včasih pa prav zmedeno. Čez nekaj časa ie vstal, naložil na rame svojo krošnjo in rekel s svojim navadnim, vendar odločnim glasom: "Jutri torej, peljite žene in otroke v votlino k 'slepemu IBogu' in Gorjanci naj prevzamejo stražo... Jat pa moram oditi, iuiam.še nuim^.posja nfl drugih krajih; moja kupčija gre slabo... Poinnite dčfbro, bojevniki naj pazijo na povelje; pojutrišnjem morajo biti zbrani polnoštevilno tu doli ob Savi. — Tu ima'te denar, da se bodo mogli preživeti!" Pri tgh besedah jfe segel možek v žep v telovniku in vrgel polno pest srebrnikov na mizo. "Pazite dobro na moje besede," je še v slovo pripomnil možekr, "raz- umete jih dobro, zato se ravnajte strogo po navodilih; pismenih zapovedi ne bo več. — Bog vas obvaruj!" Pri zadnjih besedah so mu vsi navzoči prikimali, češ, da ga razumejo; možek je pa bliskoma švignil skozi vrata in izginil v temi. Na zemljo je legal večerni mrak pustne nedelje. Naenkrat so zažareli na vseh bližnjih gričih in gorah veliki kresovi in pošiljali svoj ognjeni soj daleč po okolici. Videlo se je, kakor da bi bil ves blejski kot v ognju. In v trenotku so vedeli vsi prebivalci, kako velik in kako pomemben čas da se jim je približal. Ob prvem pogledu na žareče griče je vsakega obšel nekak strah in bojazen, srce se mu je krčilo in v duši so se mu porajale vsakojake bolestne misli, češ, nemara so ti ognji, ti kresovi