271. Stalita. f UiHIlni, t ponHlBk, Z9. uvimkra 1915. XLVIII. leto. SLOfEN S .Slovenski Narod* velja v Igablfanl ks ..oki dostavljen: v npravništvu prejema*? tete ieic naprej pol leta m četrt leta m aa mesce „ K 24- • 12'-. *- • 2-- eelo leto «iaprcj pol leta m četrt leta m na mesec - K 22-— • . 5-50 . 1-90 Doplst naj se frank i rajo. Rokopis! ae ne vrscaje. Uredniatvo: Ssailova olica Si. 5 (v priničju levo,) iclelon 5t 34. Tihaia vsak daa sva Ser iiviemšl ac Celje in premike. lasera ti veljajo: »eterostopni petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po H vin., za trikrat ali večkrat pf» 12 vin. Pcrte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta dO vin. Pri večjih insereijah po dogovoru. UpiavniŠtvtt naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L 1 d« to je administrativne stvari. i. Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Naredna liskama" ieleloa SS. 89. .Slovenski Narod* vdjo po pošti: za Avstro-O^rsko: eelo Teto skupaj naprej • pol leta n h • • cetrt leta m „ • • na mesec - M • . K 25'-• 13'- . 6-50 . 2 30 za Nemčijo* celo leto naprej . • . K 3čr—' za Ameriko in vse druge deiek z celo leto naprej . • « - K 35.-* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dorusmea aH znamka* Upravni Stvo (spodaj, dvorišče levo), SsaJIcva aiica 3u 3, telefon 6LS5~ Bojadževa pa proti črt! Negotln-PI-PRVI GLAVNI CILJ NAŠIH OPE-RACIJ PROSTA ZVEZA S CARIGRADOM JE DOSEŽEN, SKORAJ POLOVICA SPBSKE ARMADE JE VJETA. Berolfo, 23. novembra. (Kor. ur.) Wclftcv urad poroča: Veliki glavni stan, 28. novembra. Z begom ostanka srbske armade v albansko gorovje so velike operacije proti njej končane. Prvi namen, odpreti prosto zvezo z Bolgarsko in Turčijo, *e dosežen. Gibanje pod vrhovnim poveijcištvom generalfeld-maršaia von Mackessena stoječih ar-madnih delov, je pričela avstro-ogr-ska armada generala von Kovessa, ki je bila ojačana od nemških čet, proti Drini Jn Savi in armada generala von Gal!witza proti Donavi pri Smederevu in Rani-Baziasu 6. oktobra, bolgarska armada generala Bsjadževa pa proii črti Negotin - Pi-rot dne 14. oktobra. Ta dan so se pri* čeie tudi operacije druge bolgarske armade pod generalom Todorovom proti Skoplju in VeleSu. Med tem so zavezniške čete hitro in gladko prekoračile Donavo, velikansko pod-vzetje vpričo sovražnika« ki ie ]e poleg tega še ovirala v tem času nenavadna kosovska burja, vzele so sovražno obmejno trdnjavo Belgrad, pri čemer se je poleg brandenburške-ga rezervnega zbora posebno odlikoval avstrijski VIII. armadni zbor, in Zaječar, Knjaževac in Pirot so zasedli naši hrabri bolgarski zavezniki. Tudi so zavezniške čete popolnoma zlomile žilavi odpor v vo|ni izkušenega sovražnika, ki ga je podpirala kakovost pokrajine, in ki se je vrlo boril. — Njih prodiranja niso mogla ovirati niti brezdanja pota niti puste, globoko zasnežene planine, niti po-manjkljivi dovoz niti pomanjkanje Ročevalisč. Več kakor 100.000 mož, to je skoraj polovica vse srbske vojske, je vjetih, njih izgub v bojih in vsled zapuščanja zastav ni mogoče preceniti in vplenjenl so topovi, med njimi težki topovi in seda? še nepregleden vsakovrsten vojni materijah Nemške izgube smemo označiti kot prav zmerne, kakor jih je tudi obžalovati. Vsled bolezni čete sploh niso trpele. Vrhovno armadno vodstvo. NAŠE ČETE SO VRGLE ČRNOGORCE ČEZ METALKO TER .TIH PREGNALE PRI ČELE5IČU. — ENA NAŠA KOLONA PRODIRA IZ MITROVICE NA PEČ. Bivr^h 28. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. C. jn kr. čete, ki se bojujejo ob severni črnogorski meji so vrgle včeraj sovražnika čez sedlo Metalka. Tudi obmejno ozemlje pri Čelebiču je očiščeno. Iz Mitrovice prodirajoča avstro-ogrska kolona je dospela ob cesti na Peč do črnogorske meje. V i: prosto- -et vjetih 1300 Srbov. Bolgari so zasedli Goleš Brdo jugozapadno Prištine ter višine zapadno Ferizoviča. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r fml. BOJI OB ČRNOGORSKI MEJI. — VJETNIKI IZ MITROVICE. Dunaj, 27. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo; V prostoru prj Čalnžci in v Sandžak« Novi Pazar ?e položaj nespremenjen. Na Suhi planini, zapadno od Mitrovice so vrgle naše čete Srbe nazaj proti črnogorski meji. Število vjetih narašča od ure do ure. V Miirovici smo vjeli od zavzetja mesta I1.0C0 srbskih vojsko v in 3000 volnoobveznih civilistov, pri Prištini je biio iznova vjetih 800 mož. Tudi daleč za frontami armad vja-memo mnogo razpršenih. Namestnik načelnika generalnega štaba pL H 6 f e r. fml. NEMŠKE ČETE SO ZASEDLE RUDNIK TER VJELE 2700 SRBOV. Berolin, 25. novembra. (Kor., u.) WolKov urad poroča: Veiiki glavni stan, 28. novembra. Balkansko bojišče. Zasledovanje se nadaljuje. Jugozapadno od Mitrovice smo zasedli Rudnik. Vjeii smo 2700 sovražnikov in so zavezniške čete vplenile mnogo vojnega materijala. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 27. novembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča: Veiiki glavni stan, 27. novembra: Balkansko bojišče. Avstro - ogrske čete so očistile sovražnika pokrajino jugozapadno od Mitrovice do odseka Kline. Število pri in v Mitrovici vjetih se poveča za 1700. Zapadno od Prištine so vrhovi na levem bregu Sitnice zasedeni od nemških čet. Vjetih je bilo nadaljnjih 800 Srbov Južno od Dreiit'ce so bolgarska čete prekoračile splošno črto Goleš-Stiinfija - jezerce - Ljubotin. Vrhovno armadno vodstvo. * BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija. 27. novembra. (Kor. ur.) Uradno poročilo o dogodkih 26. t. m. Naše in, zavezniške čete nadaljujejo zasledovanje Srbov v smeri na Peč in Prizren. Vjeli smo 3500 mož ter ugrabili 8 topov, 5 municijskih voz in mnogo materijala. Na železniški progi Ferizovic* - Priština smo vplenili 3 lokomotive in 100 vagonov. ČRNOGORSKO URADNO POROČILO. Lagano. 28. novembra. Črnogorski generalni konzulat razglaša naslednjo uradno brzojavko iz Ceti-nja z dne 26. t. m.: Dne 24. t. m. se ni zgodilo na naši fronti nič vojaško važnega. Sovražno letalo je vrglo na Medavo štiri bombe, ki pa niso pro-vzročile škode. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 25. novembra. Orijentska armada. Dne 23. novembra so imele naše čete pri Bruziku vzhodno Krivolaka spopad z bolgarskimi silami. Bolgari so bili odbiti. Francosko situačno poročilo. Solun, 28. novembra. (Kor. ur.) »Agence Havas«. Radi slabega vremena in snega nobene delavnosti na angleško - francoski fronti, Srbi so zapustili Kačanik ter so se popolnoma umaknili v smeri na Albanijo po cestah, ki vodijo v Skadar, Drač in Santi Ouaranta. Železnica iz Mitrovice v Skoplje je popolnoma zasedena od Avstrijcev, Nemcev in Bolgarov. Bolgari ojačeni z oddelki, ki so prispeli od Kačanika so včeraj . napadli Srbe. Umikanje srbske armade. Milan. 28. novembra. »Corriere della sera« javlja: Srednja srbska ar-madna skupina je deloma že prekoračila albansko mejo in se po albanskih potih umika na jug. da bi se baje v odseku Dibra - Gostivar - Prilep-Kavadar združila z drugimi srbskimi četami in zavarovana v hrbtn in na flankah napravila * tem največji napor, dočim bi obenem začele francoske čete z ofenzivo. Srbska armsda štete baje še 120.G00 mož. Vojaški sotrudniki italijanskih listov računajo, da šteje srbska armada še 120.000 mož. Srb; hočeio na grško ozemlje. »Lokalanzeiger« poroča iz Aten: Poveljnik srbskih čet v Makedoniji polkovnik Vasic je prosil grškega kralja Konstantina brzojavno za dovoljenje, da se smejo njegove pri Ba-buni poražene čete preko grškega czcmlja umakniti v Albanijo. Italijanska obrekovanja naše jugovzhodne armade. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Rimski »Giomali dei Lavori Publici e delle Strade« objavlja dva članka »La civilta Austriaca« in »Le Atrocita austriache in Serbia«, v katerih so z navedbo izmišljenih ali pa potvorjenih detajlov nagromadeni najzlobnejsi in najgrši napadi na c. in kr. Čete v Srbiji. Listi dolže naše čete, da izvršujejo največja barbarstva in grozovitosti nad srbskim civilnim prebivalstvom, ter se sklicuje na neko s fotografijami opremljeno ^novo publikacijo« ter na »oficijelna poročila«. Te navedbe se nanašajo najbrž na lansko vojevanje v Srbiji. Avstro-ogrska armada se ni v niti enem slučaju bojevala proti neoboroženemu prebivalstvu, in ni nikdar kaznovala celih krajev za izdajalstvo posamez-njih ljudi. Bili so pač sfučaji\da so nas prebivalci krajev, v katere smo vkorakali, zavratno napadli. Tako so žene in dekleta nekega mesta pozdravljala naše vojake s tem. da so jim posipale ulice s cvetiem (bilo je to lani v novembru v Valjevem op. nredn.), pozneje pa so jih napadle z oken in streh z ročnimi granatami in puškami. Podobna grda izdajstva so se rsozneie v posameznih slučajih zgodilo tudi v notranjosti dežele. Zavratne morilce smo seveda po vojnem pravu ^strelih* ter to v na*ih uradnih poročnih tudi objavili. Razven v teh splošno znanih slučajih pa se ni nikdar zgodilo, da bi se bili naši Vojaki poslužili orožja proti nebojujočemu se p r e b i v a 1 s tV u. Ententni diplomati v Črni gOri. »Agenzia Štefani« poroča: Na srbskem dvoru akreditirani poslaniki Italije. Francije. Anglije in Rusije so prispeli v Andrejevico (v novi Črni gori ob reki Lim.) Solun — paradiž za špijone. Angleški poročevalci javljajo iz Soluna, da je mesto pravi paradiž za špijone. ki delujejo tam prav neovirano. Pregledajo si vsak transport. Poročevalci zahtevajo, da naj dobijo Francozi in Angleži kontrolo nad mestom in pravico vse sumljive elemente odstraniti. Kavaia drugo ententino oporišče? Iz Soluna poročajo, da nameravajo Angleži sedaj, ko so diference z Grško poravnane, izkrcati čete tudi v Kavali in od tam operirati proti Bolgarom. Ruska balkanska armada. Iz Kodanja poročajo 26. novembra* Sestavi ruske ba!kar.5ke armade je sedc«: glasom zanesfj'vi- niskih poročil precej končana. Kakor se zatrjuje, je v guberni}i Odesa zbranih šest armadnih zborov. Del teh čet je sestavljenih iz nanovo iz-vežbanih formacij opalčenja, drugi del je vzet iz ruske fronte. Armada ima večidel novo artiljerijo in francosko municijo. Ker je zlasti mnogo konjenice, je upravičeno domnevanje, da pri tej armadi ne gre za izkrcanje. Vrhovno poveljništvo nad to armado ima general Kuropatkin, ki je že dospel v Odeso. »Kolnische Ztg.s poroča iz Bukarešte: Ze nekaj dni prekašajo ruski listi drug drugega v razširjanju vesti o zbiranju čet v Besarabiji. Carjevo potovanje v Izmajl je imelo namen dati zadnji poudarek tem vestem. Prizadeti krogi cenijo siio čet v Besarabiji na 300.000 do 350.000 mož. Vedno še isti viri pa pravijo, da so bile te čete, ki stoje na jugu, zadnje dni ojačene z nadaljnjimi .četami 100.000 mož iz severne Besa-rabije, tako, da bi mo^li lahkoverne-ži misliti, da imajo Rusi v Besarabiji približno pol milijona vojakov, ki so seveda zmožni za vse. Z druge strani se zopet poroča, da Rusija na Balkanu splcii ne bo intervenirala. General Ruskij smatra, da bi balkanska ekspedicija rusko zapadno fronto preveč oslabila. Carjeve obljube Srbiji. Londonski »Dailv Teiegraplv: poroča: Car je poslal srbskemu min. predsedniku Pašiču brzojavno sporočilo, da bodo ruske čete stale že v enem tednu na bolgarskih tleh. Giftt in Uimmm. NOVA KOLEKTIVNA DEMARŠA ČETVEROZVEZE V ATENAH. Atene, 27. novembra. ?>Agence Havas«: Poslaniki četverozveze so dopoldne grški vladi izročili novo skupno noto, ki je v zvezi z ono, katero so izročili pred nekaj dnevi. Nova nota razpravlja o posameznih vprašanjih in je baje tudi jako važna. V zvezi z obiskom čstvero-zveznili poslanikov je imel nimistr-ski predsednik Skudulis pogovor s kraljem, nakar je bila seja ministrskega sveta. Nova nota določa natančno materijelne odredbe, ki jih pričakuje četverozveza od grške vlade v zrnislu dogovora, glede katerega se je že prej doseglo načelno sporazumljenje. Ker je prva nota določila temelj, sodi četverozveza, da se Grška ne bo ustavljala praktični izvedbi, zlasti vsled dobrohotnih odredb četverozveze glede grške trgovine, kateri je bilo za prihodnjost obljubljena olajšava glede izvoza blaga. Grške obljube so nezadostne. *Daily Chronicle« pravi: Grška je še vedno nezanesljiva. Besede ne zaležejo nič. Grška nam mora dati pismeno garancijo, da bo demobilizirala ali pa vsaj svoje čete iz Soluna odpoklicala in da se smejo naše čete na grškem ozemlju popolnoma svobodno kretati. Tudi italijansko časopisje ni povsem zadovoljivo. »Corr. della Sera« pravi: Grške obljube so le pla-tonične, Grška ostane nevtralna. Četverozveza mora pokazati v orijen-tu drugačno energijo, da bo dosegla realne uspehe. »Secolo« piše: Le tedaj smemo reči, da smo dosegli v Atenah uspeli, če Grška res demobilizira. Istočasno pa se iz Aten poroča, da Grška za nobeno ceno ne bo demobilizirala. Gunarisov list pravi: Odpustili b odemo svoje vojake domov, kadar bo srbsko-bolgarska vojna končana. Sonnino o grških obljubah. Iz Rima poročajo: Sonnmo je v ministrskem svetu izjavil, da je Grška pristala na to. da se tudi srbska armada lahko svobodno giba na grškem ozemlju. Srbske čete se lahko umaknejo v grško Makedonijo ali pa čez Ohrid v grški Epir in v Al-j banijo. V nekaj dneh bo odredila grška tudi delno demobilizacijo svoje armade. Venfzelos — preganjan? London. 28. novembra. »Mor-ningpost« javlja: Grški vladni listi trde, da uvažujc ministrstvo, če bi ne kazalo sodnijsko postopati proti Ve-i nizelosu zaradi njegove politične okrožnice, v kateri je pojasnil vzroke, zakai se volitev ne udeleži. Mini \mm mMMi SKRAJNO PREVIDEN PRESTOL-NI GOVOR KRALJA FERDI« NANDA. BukareŠt, 28. novembra. Kralj je danes v navzočnosti prestolonaslednika in ministrov otvoril redno zasedanje parlamenta. Kralj, kateremu so bile prirejene pozdravljajoče ovacije, jc preči tal naslednjo poslanico: Sedanje zasedanje se začenja z istimi skrbmi, kakor zasedanje lanskegit leta. Vojna, ki moči s krvio svet in nas, se nadaljuje z naraščajočo srditostjo. Nove države so stopile v boj in so dale evropski vojni vedno večji obseg. Ta položaj nam še bolj nalaga dolžnost, da združimo svoja prizadevanja za obrambo velikih interesov Romunije in da se s srcem in z umom dvignemo nad vse druge skrbi. V danes otvorienem zasedanju se vam bo izreči o raznih zakonskih načrtih in kreditnih predlogah, da bomo kos sedanjim težkim razmeram in ne dvomim niti o modrosti. S katero jih boste pretresali, uiti o prosvetljenem patriotizmu, ki vas bo napotil, podpirati vlado. Zlasti sem prepričan, da boste slej kakor prej skrbeli za potrebe naše drage armade, ki se je izkazala vedno vredna ljubezni in zaupanja dežele in na katerem sloni bolj kakor kdaj stališče, ki pristoja Romunski. Zaupajoč na prihodnjost naše drage Romunske, prosim Boga, naj blagoslovi Vaše delo. »Ker bo vo|na še dolgo trajala, bi bilo blazno intervenirati.« Bukarešt, 28. novembra. Vladni list pozdravlja parlament in priob-čnjoč pregled dosedanje vladne politike, izreka prepričanje, da bo večina, kakor že doslej, podpirala vlado. Naš današnji položaj, pravi list, je gotovo težak in delikaten, a zgodil bi se bil gotovo polom, če bi se biii poslušali nasveti izvestnih pustolovcev. Zlasti ni pozabiti, da so se pri nas dobili, mesec po izbruhu vojne, takoimenovani državniki, ki so zahtevali, naj gremo v ogenj, ne da bi prej preiskali okolščine, ne da b! zahtevali jamstev, zlasti ne, da bi preiskali, kako vrednost bi imel naš nastop. Bila je sreča za deželo, da so se znali nje voditelji tega ubraniti. Tako smo se naučili spoznati značaj vojne in se mogli sami dobro pripraviti. Vidimo, da morejo samo relike države vojno dolgo vzdržati. Ker bo vojna najbrž še dolgo trajala, M bilo blazno, se vanjo zaplesti. Upanje imamo, da bodo zastopniki ene struje prišli do boliše?a spoznanja. Ce hočejo priti s svojimi zahtevami pred parlament, naj pomislijo, da.so vs_e parlamentarne države m tej vojni izvršilno oblast popolnoma prepustile vladi. Bukarešta, 28. novembra. Fili-pescu je izdal spis, v katerem na svoj znani način razlaga, da bi bila morala Romunska poseči v vojno tedaj, ko so bili Rusi v Karpatih. Tudi javno mnenje je pokazalo, da je tega naziranja. Ce hočejo vladni nasprotniki začeti ljute razprave v parlamentu, naj ne pozabijo, da znajo biti odgovori od druge strani ravno tako ljuti. V inozemstvu te ne bo naplavilo dobrega vtisa. Ce so vzf?c temu manjšina ne bo vdala, upamo, da bo znala večina uveljaviti svojo voljo. Modra politika Romunije. Bukarešta, 27. novembra. Brat ministrskega predsednika poslanec Vintila Bratianu je predaval v liberalnem klubu o svetovni vojni. Razpravljal je o takozv. priložnostih, ki so se nudile Romuniji, ter poudarjal kako modra je bilo, da je Romunija čakala. Vsled te politike imamo pravo in moč, da tem krepkejše spregovorimo v onem trenutku, ko bo šlo neposredno za naše interese. Za to uro se moramo pripravljati. Do tedaj pa se branimo vsake agitacije in se uprimo vsem vabam, ki bi mogle oslabiti našo moč za obrambo naših interesov. iBiMilKilisiiiiti NASE JUNAŠKE ČETE ODBIJAJO VSE ITALIJANSKE NAPADE. Dunaj, 27. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. ArtiHerijsko in napadalno delovanje Italijanov se je raztezalo včeraj na vso primorsko fronto. Sunke proti našim pozicijam na Mrzlem vrhu in južno od te gore smo odbili deloma v borbi na balonet deloma pa pred oviram] s težkimi izgubami za sovražnika. Pred tolminskim mostiščem je naša artiljeriia preprečila vsak poskusen napad. Tudi pri Plaveh so Italijani zaman naprdati, Najsilnejši so olli boji ob goriškem mostišču. Pri Osla* ju so krvavo odbili oddelki dalmatinskega peš-polka št. 22. šest sovražnih napadov. Enako usodo so imeli močni napad! proti Pevmi in vrhovom pri Podgorl. Mesto Gorica stoji neprestano pod ognjem težkih kalibrov. Eden naših letalcev je zbil v zračnem boju sovražni dvokrovnik v Šlorenc pri Mo-$1 (San Lorenzo di Morsa), kjer je naša artiljerija letalo razbila. V odseku Dober doc ske visoke planote se konča bitka na severnem pobočju gore Sv. Mihaela tako, da držimo vso svojo fronto. Na južnem pobočju te gore se ie začelo sovražno napadalno gibanje ustavljati že v našem artiijerijskem ognju. Na tirolski fronti smo preprečili posamezne poskušene napade v Dolomitih. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml. • m ITALIJANI PLAČUJEJO SVOJE BREZUSPEŠNE NAPADE S POTOKI KRVL SAMO PRI OSLAVJU LEŽI NAD 1000 MRLIČEV. Dunaj, 28. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Italijani so nadaljevali svoje napadalno delovanje na primorski fronti Njihovi slej ko prej brezuspešni napori včerajšnjega dne so jih stali posebno velike potoke krvi. Največji boj se je vršil za goriško mostišče, kjer je skušal sovražnik predreti z neprestanimi napadi, izvršenimi z većnu novimi svežimi močmi zlasti ob cesti pri Oslavju. Nekaj časa je bil hrib severovzhodno tega kraja v sovražnikovih rokah. Po ljutem ognju naše artiljerije pa so naše čete z juriše m zopet osvojile vse prvotne jarke. Italijani so vdrli tudi ob južnem delu višine pri Podgori, pa so bili zopet vrženi ven in s kar najbolj učinkujočim ognjem zasledovani. Teren pred mostiščem je pokrit s sovražnimi mrliči. Samo pri Oslavju jih leži nad 1000. Ob robu Doberdobske planote so se omejili Italijani na sunek jugozapadno Sv. Martina, ki je bil odbit. .Ravno tako brezuspešni so bili tudi vsi napadi v severnem soškem odseku tako pri Zagori, Piaveh, proti več točkam tolminskega mostišča, na Mrzli vrh, kjer leži pred našo fronto 400 mrličev in na našo pozicijo na Vršiču. Položaj je tore] neiz-premenjen, pozicije ob Soči so trdno v rokah naših čet Na tirolski meji smo krvavo odbili napade na naše pozicije na zapadnem pobočju Monte Piana in pri obmejnem mostu v Schluderbachu. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml. SPLOŠEN ITALIJANSKI NAPAD NA CELI PRIMORSKI FRONTI. Uradno poročilo 27. t. m. naznanja, da je znova pričel splošni italijanski napad na celo primorsko fronto. Skozi dva tedna skoro, razven par manjših podjetij, so se vršili boji le v prostoru na obeh straneh Gorice, ali 26. so napadle italijanske čete celo Črto od izliva Soče do koroške meje. Kakor znano, je pričela velika italijanska ofenziva v oktobru s podjetji močnih sil na primorske postojanke; v istem času pa so se vršile istotako dobro fundirane akcije na tirolski fronti. Po večtedenskem borenju, ki je italijanskemu armadnemu vodstvu podalo dokaz, da ni upati na uspeh splošnega napada, ki ga je izvršilo 25 divizij imanterijskih čet, se je omejilo v četrti goriški bitki na boje za osvoienje višin, tvorečih goriško mostišče, in pozicij na hribu Sv. Mihaela in na prostoru okoli Sv. Martina. 14 dni so poskušali z ener-žijo, katero treba priznati, in z velikanskim številom vojaštva predreti goriški odsek pa poskus se je izjalovil. Dne 26. so mo^li naši planinski polki sovražniku vzeti še one jarke, s katerimi se je Cadorna ponašal v svojih zadnjih nalepotičenih poročilih; boji za te jarke so trajali 48 ur skon nepretrgoma. Več stotin italijanskih trupel na pobočjih hriba Sv. Mihaela in pred našimi jarki označa tamkajšnji položaj. Tekom četrte goriške bitke se je trudilo italijansko armadno vodstvo, da izpopolni svoje čete v drugih odsekih primorske fronte z vojaštvom s tirolske fronte in iz zaledja in da se preskrbi z velikimi množinami municije. To izpopolnjevanje je končano, kakor se zdi, in tako so podam zopet pogoji za splošen na^ad. Ta naoad je smatrati za največji na^or italijanske armade in ima prinesti one rezultate, brez katerih bi imeTa italijanska vlada v zbornici poslancev, ki bo o kratkem otvorjena, jako težko stališče, ARMADNI VRHOVNI POVELJN'K NADVOJVODA FRIDERIK NA TIROLSKEM. Dunaj, 28. novembra- (Kor. ur.) Iz vojnoporočevalskega stana: Hitro po posetu okupiranega ozemlja v Voliniji je šel armadni vrhovni poveljnik fekimaršal nadvojvoda Friderik na Tirolsko na inšpekcijsko potovanje. Dne 20. t m. je dospel gospod nadvojvoda v bivališče deželnobrambnega poveljstva, kjer ga je sprejel general ka-valerije Danki in njegov izkušenr štab, nato je šel med veselimi vzkliki množice skozi bogato okrašene ceste na deželnobrambno poveljstvo, kjer si je dal poročati podrobno o zadnjih dogodkih na fronti. Po obedu se je peljal nadvojvoda k hrabrim braniteljem Stilfserskega sedla, ki se tako uspešno upirajo potuhnjenemu sovražniku na višinah nad 3000 metrov. Drugi dan se je mogc" armadni vrhovni poveljnik po maši, katero je ce!ebiral vojaški škof. prepričati o izvrstnosti obrambrih nn-prav v tonalskem ozemlju in izreči hrabrim braniteljem tega odseka svojo najvišjo pohvalo. Nič manj niso bili razveseljivi vtisk\ ki jih je dobila Njegova c. in kr. Visokost v okolišu Rive, kler sovražnik klj^b svoji premoči istotako ne more doseči uspehov. Po posebno svečanem sprejemu v Trientu, mogočni utrdbi jugozapadne fronte, je šel nadvojvoda na neko višino, ki mu nudi izbo ren pregled planot Lavaronske. Fo1-garije in doline Brenta. Tudi tukaj je bila prilika, prepričati se o trdnosti pozicije naših tirolskih obmejnih bra-niteljev. Drugi dan je posetil dolino Fasso in Flejmzensko dolino. S sedla Pordoj je mogel nadvojvoda opazovati brezuspešne napore sovražnika za tolikokrat imenovani Col di Lana, za katerega se bijejo vroči boji, pa je trdno v naših rokah, in mogel je dobiti zagotovilo, da tudi v tem tako vrlo hranjenem ozemlju izredne pokrajinske lepote je brezuspešen naval sovražnega valovja. Drugi dan je inšpiciral nadvojvoda naše pozicije v Sextenskih Dolomitih in je Čestital pogumnim braniteljem tega bajnega sveta, na njihovem uspehu. Poln najboljših vtiskov je odšel nadvojvoda v bivališče poveljstva južnozapadne fronte, kjer mu je poročal njegov brat generaloberst nadvojvoda Evgen podrobno o situ-vaciji na ostalih delih zveste straže I ob Italijanskih meji. Ko se je tam pomudil malo časa, je odpotoval nadvojvoda na Dunaj, kjer je poročal Navišjemu vojnemu gospodarju o svojih na Tirolskem dobljenih vzvišenih vtiskih, nakar je odpotoval še isti večer nazaj v bivališče armad-nega vrhovnega poveljstva. Zimska vojna na Krnu. Iz poročil vojnih poročevalcev, 27. novembra: Boji na krnskem ozemlju in ob tolminskem mostišču so dobili popoln značaj zimske vojne. Na višinah 600 do 700 m leži že visoko sneg, ki otežkočuje vsako bojno delavnost in zadržuje Italijane, da skoro ne morejo napadati. Njihovi vojaki nosijo Še vedno pelerino in če tudi jih dva ali trije telovniki varujejo pred mrazom, vendar zmrzujeio strašansko v svojih jarkih. Zadnje dni smo vjeli nekaj Italijanov, ki so imeli zmrznjene ude. Artiljerijska dela\ . .t Italijanov na tolminsko mostišče je skoro povsem ponehala. Ves boj se koncentrira na mala infanterijska podjetja, kakoršna se pegostoma vršijo z naše strani. Posamezni naši oddelki so v vednem stiku z Italijani, kar Itali-ianom seveda ni nič prav všeč. Strelski jarki se nahajajo mestema komai 20 do 200 korakov narazen. Naši lahko ranjeni vojaki nočejo i a nikak način oditi v ozadje v bolnice, marveč čakajo na licu mesta, !a se j;m zacePjo rane. samo da morejo ostati pri svojih polk:h. Namesto alpincev vporabljajo Italijani seda* linijske regimente na noz;cijah na Krnu. Pri napadih 24. n 25. oktobra so rmeli posamezni oddelki jeklene sleme. Po boiih smo videli take sleme, ki jih je projektil n^še puške prladko prebil. Kakor se vidi, re služijo svojemu namenu. Italijani imajo v svojo varnost tudi ščite in sicer take. ki se jih položi na tla in moža popolnoma krijejo, pa 'udi druge, v stari oblTki ščita, in jih nosijo v roki pred prsmi. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dinaj, 28. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevalskega stana: R i m, 27. novembra. Podjetja malih oddelkov in živahna artiljerijska delavnost na trentinski in kamilici fronti z nevai uspehi, posebno v Jolini potoka Felizon, ki teče v Boi-wc V krnskem odseku so naše čete pri naskoku na Mrzli vrh vjele 120 mož, med njimi pet oficirjev. Neprestan boj na višinah severnoza-->adno Gorice, podpirane od artiljerije, so naše čete napravile odprtine v globoke žične ovire, s katerimi je odsek nokrit. Sovražnik je izgubil 30 mož. Na kraški planoti artHjerjski Soj. Nr.ša infanterija je utrdila dobljeno pozicijo in odbila sovražne napade, pri katerih smo vjeli 89 mož. KUchecer v italijanskem glavnem stanu. Lordon, 28. novembra. Reuter: Kitchener je v petek zjuatraj odpotoval iz Rima na italijansko fronto, da e sestane s kraljem Viktorjem Ema-^luelom. Rim, 28. novembra. (Kor. urad.) Kitchener se je mudil v italijanskem Tlav^nm sta*1 u samo par ur. Turin, 28. novembra. (Kor. ur.) Stampa« prinaša članek svo'erra voiaške^a sctrtMnika. ki pravi, da bi zahtevala morda od Kitchenerja •redla^ana ekspedicija v Beirut. da -sstavMo sovražnikom pot v Egipt. r00 000 mož in toTiko priprav, da bi orišla prepozno. Pole«? te^a razmotri-va ^Stamna« tudi odpoklicanie angleško - francoskih čet iz Grške in z Galipolija kot samo ob sebi umevno. Kitchner v Rimu. Kakor pročaio listi iz M:lana. je sprejel Salandra Kitchenerja v palači Hraschi. Kitchener je imel dolgo posvetovanje z italijanskim zunanjem ministrom Sonmrrm. Zajutreka v angleškem poslaništvu so se udeležili tudi vojni nrnister Zuoelli, državni podtajnik Elia, kolonijalni minister Martini in še drugi. Kitchener "e imel dolg pogovor s podnačelni-kom generalnega štaba generalom ?orrom. Italijanski ministrski svet v permanenci. Lugano, 27. novembra. Iz Rima prihajajo skrivnostna poročila o nameravanih pomembnih ukrepih italijanske vlade. „Seco1o# in .Gazetta del po-polo" poročata iz avtoritativnega vira, da je Italija, postavljena pred mučne alternative, storila svoje sklepe. Mi-nisterski svet ostane za nekaj časa v permanenci. Cadorna je vedno pozvan, da prisostvuje posvetovanjem ministrskega sveta. Lugano, 28. novembra. Ministrski svet je sklenil, da se pričuo intenzivna pogajanja z Anglijo glede dobave premoga in žita, ker v Italiji občutno primanjkuje jednega in drugega. Curih, 28. novembra. Ministrski svet je razpravljal o programu vlade za bližnje zasedanje parlamenta. Prvi dan zasedanja bodo vzeli dosti časa govori v spomin umrlih poslancev, tako da diskusija o Salandrovib izjavah ne bo mogla začeti ta dan, marveč še le drugi. Gotovo je, da socijalisti se bodo poslužili svobode govora v zbornici v obilni meri. Frankobrod, 28. novembra. V ministrskem svetu je podal Sonnino poročilo o zunanjem položaju, katerega središče je bila Grška. Ententa misli, kakor poroča „Secolo" da ima v svojem vojaškem gibanju na -Balkanu svobodnejše roke. Ministrski svet je razpravljal tudi o možnosti, da se zavezniki za bežečimi Srbi prikažejo v Albaniji, kar bi Italiji dalo na zapadnem Balkanu vodilno vojaško vlogo Nepokriti voTni dolgovi Italije. Berolin. 30. novembra. Viseči dolg Italije se je zvišal v oktobru za 800 milijonov lir in je dosegel 31. oktobra 4861 milijonov Hr in je prekoračil sedaj že peto milijardo. Kakor znano, je mogla Italija pokriti šele dve miljardi svojih vojnih izdatkov s posojili in ne more vzpričo fijaska prejšnjega vojnega posojila misliti na to, da bi še enkrat poskusila apelirati na financijelni patriotizem ljudstva. Radi tega mora Italija težko škodo, ki sledi visokim kurzom, vzeti nase in gledati s sklenjenimi rokami, kako se rastoči kurzi od tedna do tedna dvigajo do nove rekordne višine. Celotni finančni položaj se razvija za Italijo tako katastrofalno kakor vojaški položaj na vzhodni fronti in na Balkanu. Voina z Rusijo. jarke, ki jih je bil pred dnevi izgubil. V okolici Smogonja je otvoril sovražnik na nekaterih točkah silen artiljerijski ogenj. Na jugozapadu od Pin-ska, na desnem bregu Strumjena, je napadel sovražnik vas Komori (14 kilometrov vzhodno Nobelskega jezera). Odbili smo ga. Po celi vrsti bojev je ostala vas v naših rokah. V okolici vasi Sjemikovce (severoza-padno od Trembovle) ob Stripi so naše čete sovražnika napadle in ga pognale nazaj do reke. Tu smo močno ogrožali sovražnike ter jih deloma uničili z ognjem, nekaj pa jih je vtonilo v reki. Nad 100 mrtvih in težko ranjenih je obležalo na bojišču. Na ostali fronti v Galiciji ponekod živahen artiljerijski boj. Opazovali smo, da uporablja sovražnik pogosto plin, ki provzroča solzenje. Japonska pomoč. Japonski zunanji minister baron Ishii se je baje izrazil napram poročevalcu ^Petit Journala« takole: Japonska je dobavila Rusiji mnogo orožja in municije in bo še dobavljala. Dva japonska arzenala delata brez prenehanja ter izdelujeta nepregledne množine. Rusija ne potrebuje moštva, ker je samo tretjina mobiliziranih možkih oborožena. Do konca tega meseca bo storila Japonska mnogo, da se oborožita še ostali dve tretjini ruskega moštva. Do sedaj se še niso bavili z možnostjo, poslati armado v Evropo. Če bi pa bilo potrebno in umestno, pa bi poslala Japonska takoj in na en mah zelo močno armado. Nikakor pa bi se ne hotela izpostaviti nevarnosti, da bi bila poražena. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Iz Kodanja: Ruski ministrski svet je sklenil razlastiti vso nemško posest na Finskem in v Kavkazu, kar bi znašalo nad dva milijona hektarjev. Isti vir poroča, da ruski vojaki v fronti še do sedaj niso dobili zimskih oblek in obuval, vsled česar so mnogo vojakom zmrznili udi. Nov ruski poljedelski minister. Iz Petrograda poročajo: Plemiški maršal gubernije Samara in član dume Naumov je bil imenovan za upravitelja poljedelskega min*" strstva. Sazonov odstopi? Iz Parza poročajo preko Ženeve: Pričakovati je, da Sazonov odstopi. Sazonov se Čuti kompromiti-ranega v svojih odnošajih napram zaveznikom vsled preobrata ruske politike v reakcijonarnem zmislu. POLOŽAJ NA RUSKI FRONTI. Dunaj, 28. novein^ra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba Pl Hofer, fml. • » SOBOTNO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. * NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 28. novembra. (Kor., u.) Wolf«ov urad poroča: Veliki glavni stan, 28. novembra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generalfeld-maršala von Hindenburga. Z ognjem strojnih pušk smo zbili pri Bušhofu (jugozapadno od Jakob-stata) sovražno letalo. Letalo ie padlo na tla med obema pozicijama: ponoči so naše patrulje letalo spravile. Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Severovzhodno od Baranovičev smo odbili ruski sunek. Armadna skupina generala von Linsingena. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 27. novembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. novembra: Na zapadnem in vzhodnem bojišču nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 25. novembra. Včeraj proti večeru so poskusili Nemci sunek proti Kemernu, vzhodno Tukuma. Odbili smo jih. Pri pristavi Berzeminde boj še traja. Ko so naše čete zasedle v tej pokrajini neko višino, so vjele 100 Nemcev ter vplenile 6 strojnih pušk. Na jugozapadnem koncu jezera Svetna so naše čete zopet napredovale. Drugič je sovražnik brezuspešno napadel to ožino in, strelske ZAPADNO BOJIŠČE. MANJŠI BOJI NA FRANCOSKEM. Berolin, 28. novembra. (Kor., u.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 28. novem« bra. Zapadno bojišče. Po uspešni razstrelltvl v okolici Neuvilla (med Arrasom in Lensom) so zasedle naše čete tam nastalo luk-no ter vjele nekaj sovražnikov. Na raznih točkah fronte so se vršili boji z ročnimi granatami in metalnimi minami. V Champagni in v Argonih ie sovražna artiljeriia živahno delovala« Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 26. novembra popoldne. V Artoisu in na Lotarinškem boji z granatami. Tekom noči je naša artiijerija na nekaterih točkah fronte uspešno obstreljevala pozicije strojnih pušk v okolici Frise, v dolini Somme, v okolici Roveja ter kolodvor Beuvraignes in Laucourt. Na ostali fronti običajni topovski boj. 2 6. novembrazvečer. Nobenega važnega dogodka ni beležiti Belgijsko poročilo. 2 6. novembra. Skoraj popo-Ien mir na celi fronti izvzemši kratko obstreljevanje Noordshoota. Naše baterije so razpršile sovražne skupine zapadno gradu Vicogne, pri Drie-Grachtnu in Luvghenu. Angleške izgube. Zadnji angleški seznam izgub našteva 18 častnikov in 321 mož. Letnik 1917. na Francoskem. »Petit Parisien« poroča, da je vojna komisija zbornice sprejela vpoklic letnika 1917. za 15. december. Z drugega vira poročajo, da je bila vojna komisija za vpoklic tega letnika šele 15. februarja. Veliki četverozvezni vojn! svet. London, 26. novembra, (Kor. u.) Reuter izve, da je dospela v London važna ruska vojaška misija pod vodstvom šefa ruskega admiralskega štaba. Prihod misije je posledica Kitchenerjeve želje po ožjem stiku z ruskim vojnim vodstvom. General d* Amade zopet v Parizu. Bern, 28. novembra. (Kor. ur.) General d' Amade je prispel jr spremstvu bivšega iefa ruskega generalnega štaba Gliinskega v Pariz. Gilinski bo zastopal Rusijo pri skupnem vojnem svetu četverozveze. Angleška nasilja proti nevtralnim državam. London, 36. novembra. (Kor. u.) Reuter izve, da je bila podpisana med angleško vlado in zastopniki danske vlade v Londonu trgovinska pogodba, ki olajšuje trgovino z Dansko, ker določbe pogodbe odstranjujejo vsak dvom o končnem namenu prekmorskega blaga. Amsterdam, 26. novembra. (Kor. urad.) Listi poročajo: Angleška vlada je odredila, da se odslej ne sme pošiljati brez njenega dovoljenja gumi v nevtralna pristanišča. Vsled tega je holandski prekmorski trust sporočil interesiranim družbam, da se iz ho-landske Indije ne more več konsign.-. rati gumi za prekmorski trust. Nova zarota v Ameriki? Novi Jork, 28 novembra. Reuter: Izredne previdnostne odredbe, ki so bile zadnje dni storjene v Wa-shingtonu in v Novem Jorku, so pro-vzročile govorico, da se je prišlo na sled novi zaroti. Nekatere znamenite mednarodne bančne tvrdke, ki simpatiziralo s četverozvezo, so čez svoja poslopja razpela žične mreže, da bi hiše zavarovali pred bombami, ki bi mogle prileteti iz bližnjih velikih hiš. Municijske tovarne, železnice in paroplovne družbe, ki prevažajo municijo, so ukrenile posebne odredbe v varstvo proti napadom. Čudno postopanje ameriškega par« nika. Bergen, 26. novembra. (K. ur.) Ameriški parnik »Robert Thomson« je dospel na poti iz Amerike v Ar-hangelsk sem. Vozil je severno od Islandije ter se tako izognil angleškim patruljskim ladjam. Kapitan je zaprosil dve tukajšnji firmi za 150 ton premoga, kar pa je bilo odbito, ker se je zdelo čudno, da parnik, ki je zatrjeval, da se pelje v Arhan-geisk, ni vozil po severni progi preko Drontheima ali preko kakega drugega severnega pristanišča. Na krovu je imel parnik med drugim mnogo avtomobilov. Boj za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 25. novembra. (K. n.) Glavni stan poroča: Fronta v Iraku: Dne 22. in 23. je poslal sovražnik v pokrajini severno od Kar-ne in pri Krt el Amari ob Tigrisu pod zaščito topov deset vojnih ladij svoja nova ojačenja proti našim eksponiranim pozicijam v tej pokrajini. Naše čete so prizadejale sovražniku občutne izgube na mrtvih ter so se umaknile v svoje glavne pozicije. Sovražnik je poskusil priti v ofenzinvi še naprej, kar se mu pa ni posrečilo. Naše čete so prešle v protiofenzivo, vzele sovražniku eno strojno puško ter dva voza z municijo in vjele nekaj sovražnikov. Tam smo vplenili še četrto sovražno letalo. — Kavkaska fronta: Ničesar pomembnega ni poročati. — Dardanelska fronta: V ar-tiljerijskem in bombnem boju smo razdejali v odseku pri Anaforti in Ariburnuju nekaj sovražnih pozicij za strojne puške in metalce bomb. Precej veliko število sovražnih vojakov, ki so bili nastanjeni v bližini Arfburnuja, je . artiljerijski ogenj ubil. V Anaforti smo vzeli top velikega kalibra, ki ga je nameraval sovražnik nameriti na Kircčtepe, in neki municijski voz, pod svoj učinkoviti ogenj ter ubili vse moštvo in vso vprego. Carigrad, 26. novembra. (K. ur.) Poročilo »Agence tel. Mi!!i. r v za kurjavo, pa) aa|viiflfc OOnsfc. — Ponudbe s navedbo cen, prosto postaia Ljubljana ali poljubni kolodvor z navedbo vozni ne do Ljubljane. — Kapi SO v bližini kake železniške postaje bukov gozd za posekanje. Ponudb* na uor»* «?'oven*kega Naroda« pod lt0rvaVM80<*. asBi ■ ne i- iri Damske klobuke i = v največji izberi priporoča 1 M INKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg Ste v. 21. ivlla najceneje« 2465 Popravila najceneje DE :J Ji: ! Pozor vozniki I Za mostno vožnje (smeti, gramoz Itd.) potrebujem 10 do 15 parov vprežnih ioni z vozniki. Prlglase sprejema In daje pojasnila vsak dan ob pol 7. ar! zjatraj pred magistratom Franc Kušar« prevoznik v Ljublfani, Erjavčeva cesta štev. 9« Priljubljene pretiš v ,Kino Centra v deželnem gledališču. Nov spored. v torek, sredo in o četrtek usasokrat o&!!«na 5. popoldne, Največje veselje za otroke. Pri te-i predstavah plačajo odrasli in otroci aa vseh prostorih znižane cene. Manufakturna trgovina išče za Ljubljano ved prodajalcev, prodi kontoristi za takojšnji vstop z dobro plačo. Ozira se le na inteligentne, stroke popolnoma vešče moči z večletno prakso. Obširne ponndbe na 9fpoštni preda! 35. v Ljubljani". 3$ »v * -V Priložnostni 200 zabojev SARDIN (inakrel) lh fikatijice . . . za zaboj s 100 škatljicami loco Ljubljana sodo originalna SLIVOVEE ........ za 100 litrov franko sod, zadacano, loco Ljubljana sodov PELINKOVCA ........... za 100 litrov franko sod, loco Liubljana 00 vreč ČEBULE, zdravo K 52'—, za odlom 1000 1 za 100 kg franko vreča, loco Liubljana 500 steklenic šampanlsbega sekta (cesarskega sekts, Ans tri a sekta In Imperlala) - ■ . . • za steklenico loco Ljubljana Jnšne kocko po 5 vinarjev ......... za kg loco Ljubljana. Priporočam, naj ae kupi takoj, dokler Jo Šo ka) zaloge. A. ŠVARA, agentura in komisija v Ljubljani, Gradišče 8. m ■ n aa s 129"— IS 255«- 210-— II 54*— II 4a63 n i 17"— ii 10a12 Št. 18.867. 3091 Radi oddaje iz vi sevanja dimnikarskih del v vseh mrstnih in v ma-gTstratni oskrbi stoječih poslopjih in dalic zaiadi oddaie sno2en'a peči, ognjišč m dimnih eevij v mestoi pehotni in topničarski vojašnici za leU 19;6, 1917 in 1918 vršila se bode pri rodpi«anem mesmrm magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada dne 14* decembra 1015 dopoldne ob 10. uri Javna pismena razprava. Pogoji in vsi drugi dražbeni pripomočki razgrnjeni so v navadnih arah pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled. Ponudbe, v katerih je naznaniti t številkah in besedah pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih vštevši mestno pehotno in topničarsko vojašnico, ločeno od ponudbe za snaženje peči, ognjišč in dimnih cevi v navedenih mestnih vo;ašnicab, izročiti je do določenega časa kolekovane in opremljene z vadijem 200 kron in zapečatene dražbeni komisiji. Glede kolekovanja se vse ponudnike opozarja, da je izvršiti ▼ zmlslu za oddajo državnih dobav in del izdanih iivrševalnih predpisov k naredbi celo* kupnega ministrstva z dne 3. a rila 1909 d. z. št. 61 Izrecno se določa, da sena ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisanim določbam in pogojem, ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno ali naknadno izročene, ne bode oziralo. Mestna občina si pridržuje oddati razpisana dela po lastnem prevdarku tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku. Mestni laglstrat ljubljanski, dne 24. novembra 1315. V kraški burji. Dragi, kakor veš sem že precej časa na fronti, »okusil« sem prah poljskih ravan, gazil blato gališke zemlje, pretrpel zimo v Karpatih — toda Kras je nedosežen, kadar se dvigne ledena burja, ki je pač hujša sovražnica vojaka, kakor sam znameniti ruski general Zima% Marsikaj sem doživel in pretrpel, 13. novembra pa ne pozabim do konca svojega življenja. Zjutraj ob 7. sem se odpravljal s svojim malim oddelkom, da grem po provijant. Druge dni smo bili kakor ura, danes pa se nismo mogli odpraviti. Po noči je zapadel sneg, aH naj vzamemo sani? Odločili smo se da gremo s konji in ročnimi sani. Toda komaj smo se podali na pot, že je pričelo deževati in dvignil se je vihar, ki ie pometal razmočeni sneg. Poslali smo sani nazaj, naložili koše na konje in korakali hrabro naprej. Vedno ostreje je pihala burja in vedno težavnejša je postajala pot. »Ne zmoremo«, so pravili vojaki in svetovali, naj se vrnemo. Toda jaz sem trdoglav in zdelo se mi je, da moram za vsako ceno opraviti svojo vsakodnevno dolžnost. »Kdor ne more, naj gre nazaj«, sem zaklical, sam pa sem z nekaterimi tovariši in konji lezel naprej po strmi *poti. Kmalu sem spoznal, da se nahajamo v nevarnem položaju. Po strmih obronkih sem videl ležati ubite konje in tudi v nas se je upirala burja s skoraj neodoljivo silo, grozeč nas vsak trenutek strmoglaviti v dolino. Z največjim naporom in pozornostjo smo dospeli na vrh in onkraj na mesto, kamor sem zahajal vsak dan. Do kože premočene in popolnoma premrazene so nas tam gledali, kakor čuda. Bil sem danes prvi, ki je dospel brez večje nezgode do skladišča, nekemu drugemu oddelku je ubilo pet konj, tretji oddelek je razpršila burja, kakor če se zažene jastreb med pišceta. Rekli so mi, da naj se ne vračam danes k svoji Četi, toda dolžnost je dolžnost in za to sem le prosil poveljnika, da naj mi da še par mož, ki bodo držali konje Ustregel mi je in odkorakali sme Zunaj je vreščala burja, da je bilo groza. Kmalu mi ie odnesel vihar enega, za njim že drugega tovariša; videl sem, kako sta kakor na perutih izginila po pobočju. Toda še je šlo nekaj časa. »Fantje korajžo« in korak za korakom smo hodili naprej. Prišli smo polagoma do bolj odprtega mesta, kamor je bila burja nanesla (ker je bilo nekoliko vdrto) na pol metra z vodo pomešanega snega. Morali smo skozi. Toda sredi tega snežnega barja je na nas udarila burja z novim strašnim sunkom. Spoznal sem, da moramo nazaj. Toda to ie bilo težje storiti, kakor spoznati. Zadnji mož in konj v vrsti sta se srečno obrnila — pa žc ju je zagrabila burja, slišal sem obupen zamolkel klic in konj in človek sta izginila. Torej naprej! Stoječ do pasu v vodenem snegu smo držali konje na vrveh, premočeni do kože, izpostavljeni ledenim udarcem strahovitega vetra, smo čakali, da burja vsaj nekoliko odneha. Bile so strašne minute. Vsaka pomoč je bila izključena in zanesti smo se morali Je na sebe same. Možje so obupavali in eden in drugi je zajokal od mraza in zime. Vedel sem, da nimamo daleč do barake, ki so jo bili pred par dnevi postavili in tja moramo priti za vsako ceno. Vihar je za trenutek odnehal in z novimi močmi smo gazili naprej. Kmalu smo bili v koči — toda ne mnogo na boljšem. Varni smo bili sedaj le v toliko, da se nam ni bilo bati, da nas odnese veter, vsem drugim neprilikam pa smo bilj izpostavljeni, kakor na prostem. Kajti burja je bila koči vzela streho, ognja si nismo mogli napraviti, ker so bile naše vžigalice premočene in ker je ostri veter pihal od vseh strani skozi lesene stene. Začelo nas je zebsti, premočena obleka je oledencla, udje so nam otrpnili in v neznosnem mrazu smo drgetali kakor šibe ob vodi. Upali smo, da bo ponoči burja prenehala, toda istočasno smo dvomili, ali vzdržimo tako dolgo, ali nas ne pobere preje prava ledena smrt. Zunaj se je bilo že stemnilo in dež je ponehal. Kakor ogenj je naenkrat vzplamtelo v naših srcih novo upanje, ko slišimo nedaleč koče glasno kričanje. »Hoj, hoj, pomoč!« Pomoč je tu, prišli so nas iskat. Kričali smo na ves glas in v hipu smo bili zunaj, ne meneč se za silovite sunke burje. Kmalu smo zapazili moža, ki je taval proti koči kričal »hoj, hoj!,« in se boril z viharjem. Upapolno smo mu šli nasproti, ga peljali v kočo — kier se je onemogel zgrudil na tla. Bil je tovariš, ki je pripadal rešilni patrulji. Naš skrbni polkovnik je odposlal najtrdnejše može v dveh patruljah nas iskat, toda burja je reši-4elje kmalu razgnala in le eden Je ^u^ajno zašel do nas, pa je bil seda) pomoči bolj potreben kakor mi. Nov obup se nas je lotil . . . Sklenil sem, da poskusim še eno pot. Nedaleč od nas se je morala nahajti druga koča, morda je nepoškodovana, morda najdemo tam dobro pristrešje. Podal sem se na poizvedovanje. Vihar ni več tako divje razsajal in čeravno me je opetovano vrglo na tla, sem vendar kmalu dospel do druge koče — oj radost, imela je streho in okna! V srcu me je pogrelo in trdnejših korakov sem se vrnil v naše pribežališče. »Fantje, kočo sem našel, lepo, trdno kočo, kjer si bomo zakurili!« i oda nihče mi ni odgovoril. Sedeli so na tleh in topo so me gledali . . . »Pusti nas pri miru.« Spoznal sem opasno stanje svojih tovarišev, uvi-del, da pričakujejo le še smrt in da so se udali popolni rezignaciji. Le z ostrim energičnim nastopom se da take ljudi še rešiti. Postal sem grob, oduren, udaril sem enega in drugega, grozil jim s strašnimi kazni za neposlušnost in — hvala Bogu — duh suberdinacije in discipline je premagal morečega duha življenjske rezignacije. Sledili so mi. Kmalu smo prišli v zamete, sneg ie postajal čim globlji, burja je završala znova, že po 50 korakih smo morali nazaj v našo brezstrešno kočo. Vedel sem, da je prišel trenutek grozne odločitve. Tu je smrt, tam 200 korakov od nas, je rešitev, je življenje. Znova sem se podal na pot — in tokrat sem bil srečnejši, izognil sem se sneženemu zametu in kmalu so bili tovariši za menoj. Napeli smo svoje zadnje sile, :n do smrti utrujeni smo prestopili prag male kočice. Oj sreča! V kotu je stala mala peč, na mizi Ie-ščerba z vžigalicami, v kotu je bilo nekaj drv. Novo živlieme sc Je začelo pretakati po naših žilah, z drhtečimi rokami smo zanetili ogenj — in kmniu je pel v priiazno topli sobici kotliček za čaj . . . Sladka zavest, da smo na varnem, nas je napajala in ko sem se drugi dan zbudil, me je držal za ramo poveljnik patrulje našega polka, prijateljsko me je tresel in veselo se mu ie razjasnil obraz: »To bo polkovnik vesel, da se vrnejo njegovi fantje.« Stane Derganc. Malo zgodovine piega mesta. V listinah se nahaja ime goriškega mesta šele leta 1001., ko je cesar Oton III. podaril polovico solkanskega ozemlja patrijarhu Ivanu I. v Ogleju. Od leta 1120. so gospodovali v Gorici grofje Lurngauski (Lurngauer Grafen). Prvi se je zval Henrik. Grofje Lurngauski pa so prišli v posest Gorice, ko je koncem XI. stoletja Henrik Eppensteinski se vstalil na Kranjskem. Poprej Še kot prvi grof goriški je zaznamovan v zgodovini grof Marquard III. iz rodu Lppensteinov. Ta je dal sezidati goriški grad in se je priselil tja iz Solkana iz takozvanega »Častnim Sili— canum * • Kakor hitro so dobivali goriški grofje moč, so prihajali v spore z oglejskimi patrijarhi. Rastli so neprestano v svoji veljavi in ugledu in grof Meinhard IV. je bil eden naj-piemenitejših in bogatih knezov rimskega cesarstva. Poročil se je z Elizabeto Bavarsko, vdovo kralja Konrada III., in materjo nesrečnega Konrada Švabskega. Mnogo je koristila grofu Meinhardu zveza z grofom Rudolfom Habsburškim, katerega kandidaturo na nemški cesarski prestol je v deželnem zboru v Niirnber-gu energično podpiral in mu je pomagal z lastnimi silami k zmagi nad Otokarjem II. Cesar Rudolf je ostal hvaležen Meinhardu in jc poročil svojega sina, poznejšega cesarja Albrehta, z Elizabeto, hčerjo grofa Meinharda, katerega je povzdignil leta 1286. za državnega kneza. Med najvažnejšimi goriškimi grofi je bil tudi Henrik II. Leta 1301. ga je imenoval cesar za generalnega kapetana Furlanije. Henrik II. je podelil mestu leta 1307. privilegije. Mesto je dobilo pravico za javne potrebščine pristojne magistralne oblasti imenovati samo in pobirati za javne troske lastne davščine. Tem povodom je bila sezidana na Stolnem trgu curia civica, mestno poslopje. Tako je dobilo mesto že v 14. stoletju svoj lastni statut. O grofu Henriku II. pravi zgodovina: Grof Henrik II. je bil eden najmodrejših, najhrabrejših in najsrčnejših knezov svoje dobe. Ljubeznjiv in dobrega srca se je takoj prikupil pri višjih in podložniki so ga spoštovali in mu bili vdani. On je bil oni, ki je odpravil vojni način, ki se je vporabljal dotlej, ker je vjet-nike po izročitvi pustil na svobodo in se ni dotaknil premoženja premaganih. Henrik II. se je brigal za pro-cvit Gorice tako, kakor nikdo drugi tega rodu. Med nasledniki ni bilo več takih mož. Zadnja dva goriška grofa Ivan in Lenard sploh nista niti bivala več v Gorici, marveč v Li-enzu. Grof Ivan je umrl leta 1462., leta 1500. pa Lenard. zadnji goriški grof, in je pokopan v Lienzu. Potomcev ni bilo, zato je prešla grofija radi sorodniških razmer in radi družinskih pogodb na cesarja Maksimilijana I. Dne 31. junija 1500. je cesar Maksimilijan I. potrdil goriški grofiji njene statute in privilegije in dne IS. aprila 1511. so prisegli odposlanci plemenitašev. meščanov in deželnega prebivalstva zvestobo v roke cesarskih odposlancev. Za deželnega glavarja je bil imenovan Andrej Lichtensteinski. Leta 1508. pa je izbruhnila vojna z benečansko republiko. Benečani so vdrli v Krmin, zasedli in pobili prebivalstvo. Kmalu na to so oblegali mesto in dne 22. aprila 1508. je vihrala na gradu zastava benečanske republike z levom. Malo časa potem se je moral vdati tudi Trst. Prelivanje krvi je ustavilo premirje, sklenjeno za eno leto, kateri čas so imeli Benečani zasedene kraje, katere so zavojevali. Leta 1509. je izbruhnil boj znova in je trajal do 1514. (Dalje prihodnjič.) Spominjajte se »Rdečega križa11. Umrli so v Liublfani: Dne 22. novembra: Santi Olli-vieri, laški vojni vjetnik - pešec, Jo let, v mestni bolnic: za silo Pokopališka cesta 19. Dne 23. novembra: Rudolf Stieg-Ier, lovec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Josip Mašek, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. Dne 24. novembra: Toma Bumbar, korporal oddelka za strojne puške, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. Dne 25. novembra: Tatjana Marica Leskovic, trgovčeva hči, poldrugo leto, Čevljarska ulica 1. — Ivan Čuk. delavčev sin - hiralec, 23 let, Radeckega cesta 9. Kdop Odo! rabi dosledno vsak dan, po našSh današnjih znanostih kar najbolje neguje zobe in usta. Cena veiski steklenici kron 2* mali steklenici kron t«2C. Svarilo! Koder se prodajalo ponaredite, naročite pristni naravnost od izdelovalnicc pod naslovom: Rastlinska destilacija „F&ORIAN" v LgabljaoL Postavno varovano. priporoča Narodna tiskarna. snežne kapicey sviterji, znpestke, kolenski, životni pasovi, nogavice i. t. d. Ljuisljana Priporoča se medna trgovina ss er Šferk Stari trg 18« la kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodernejše felaze, fatraafe obSeke, vol|ae pleiesae Jopice in garoltnre. Raza! gorfel predmeti za VOjabOi Nakiti in potrebščine za šivilje. Moški klofrsbl in čepica. Lepa izbira kožnhcvine itd. Priznano najnižje cene. Priznano najnižje cene. r V nedeljo, dne 28. in v ponedeljek, dne 29. novembra ivme Po znamenitem romanu Hermana Sudermanna v 5 dejanjih. Od torka 30. nov. pa do četrtka 2. dec: gsr RITA SACCHETT0 99 v tridejanski drami Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako usodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Eezervsl tocdi K 71,946.392-26. — Izplačane odškodnine in kepitalije K 145450.178*29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. --——-- Yaa pojasnila daje:-- ulici šle?. 12. Generalno zastopstvo v liniiijani čigar pisarne so v lastni ban-- čni hiši =---= Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor 8 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. IROLINuRoche' Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, infiuem Kdo naj jemlje Sirolin ? f. Vsak. k« tro* na trajnem kašlju } 3l Vad uši ji vi. katerim Sirolin znatno lažje je obvarovat« se boie*ni.nego jo zdraviti. vseh lekarnah X Osebe s kroničnim katarom bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave.« oletiča naduho-H. 5 krofu a: ni otroci, pri katerih učinkuje Sirolin z> ugodnim vsp eho m na splošni pocufek. Misi zanaškOT talita': volni kreme - zrezki Zackermann & Lflbl, Pmga-PfifK 28. - Kapice za steklenice in mašilni stroji. , ■a debelo. Cen ias!on|. Na drobn.o f 500 kron! Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavica, Obtiftćacci v 3 dneh bre/ bolečin ne izginejo s korenino vred z Bi a balzamom. Lonček z garancijskim pismom I l| 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4 50. Eemeny, Hostce (Easva) I Postlach 12 22, Ogrsko. 2 84 I bi daj i kaj takega! Samo tisti, kdor poskusi, ve, kaj je moja šartljeva mokSi Kdor naroči enkrat, bo naroČil gotovo večkrat. Pomislite! Za en šartelj samo en aavitek brez kake druge moke, brez sladkorja kvasa itd Cena še vedno samo K 13 > za zavitek. Tudi pojasnila, kako se naredi, na razpolago. Zato ei naročite obratno, a ne manj kot 3 zavitke 3015 pri razpošiljalnici šartljeve moke Ivan Urek, Jorovljs, Koroško. Različne vrste (Er: egsKreme-Scbiiitten) nepokvarljiva fina jed. nudi lep zaslužek. — 1 karton 86 kosov B 4-—. Razpošilja najmanj 3 kartone po pošti. 2934 Brandt v LJubljani, pošta 7. Zaloga na debelo: !fowotny, Dnnafska cesta. dobro ohranjene, od 50 — 700 litrov, ===== se proda. ===== Kje, pove uprav »Slovensk. Naroda« 3043 3074 ima v zalogi t vsadka J. Zidar. Ljubljana. Dunajska cesta štev. 31. Odda se od 5 kg naprej. i i I Franc Furlan naslednik fascbingoie vdove kl]ačavalčarsfvo in $ zaloga šteđilalkov se nahaja: 10 fimbrom irg štev. 9. i Gonokfein. 2 Najnovejše izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belem toku, cvstitidi, črevesnemu in meh urnemu katarju i. t. d Brez vbrizgavanja. O Gonokteinu niše: Wiener Me-a i c i n i s c h e Wochenschrift let. 19 3 štev. 7. Na koncu rekapitulirajmo v kratkem dobra svojstva Gonok-te na 1 ) Jemlje se prijetno, ter n<~ povzroča niti pri dahšem lečenju potežkoč, kakor drugi preparati, kakor podrigivanje, izguba teka. toksični egr^nteni, draženje ledvic, driska in roiobno. 2.) Odstranjuje neznosno pekočo pri vodi in omeiuje boine erekcne ter manjša izcedek. 3) Krasa ča* Itčenja, ako se iem!je tako] v začetku vnetnega procesa, zakaj uničuje Gonokrke, a za tem gre glavno lokalno lečenje. 4.) Ne zahteva od bolnika velikih denarn h žrtev, ter se zaradi tega Širi tudi med manj premožnimi bolniki, ker zadostujejo na dan tudi 4 kapseK Zaradi teh važnih la-tnosti, s katermi je prvi med vsemi preparati, zasluži Goncktein, da ga toplo priporočamo zdravnikom, ker smelo lahko trdimo, da je to zdravilo, ki v resn ci pomaga, karbo'niki sami radi pripoznavajo Dnbi se v vseh večih lekarnah. Škatljica K 5—. Zah evajte literaturo in orosoekt Ljubljana: Lekarna Trnhozcv. Zagreb : ..Satvator" Je'aćččev trg. Proizvaja: Farmakološkokemični laboratorij „HERA" Praea - Vršovfce 552. DobavlteH vofzsega ministrstva ln Vo no - zdra stvenega zd ntenfa. Franc Kos £inbljanaf Sodna ulica. Pobirajte domačo industrijo! St?ro n^navlce so ceno n o letu Je jo I Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. % nuni in i parfumerija, fotografična manufaktura itd. i Dblestvsno Mmmwm orodola strokov. Ustanovljena leta 1897. nton r\ane LJubljana, Židovska nlica 1. Ceniki na tazpola^o Ceniki na razrolago. A. KUNST Ijnbllana a ulica Stev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka sa dame, gospoda in otroka je vedno na tabero. Vsakršna naroČila se izvršujejo točna in po nizki ceni. Vse mere se snraninfejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 iMa zaloga navadni. So Hfflnejih otroških vozičkov in navadne do naiflnefse 15 letna deklica j Iri je vešča slov. in nemškega jezika, močne postave, teli vstopiti v kako trgovino mešane stroke v mestu ali na deželi. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 3C85 M. Paklč ▼ IJabljanL ftsznanliii nsratnikera si B3 ja i onvzsrleflL Velika zaloga sfeMeniiie, porcelana, svetllky zrcal, šip, kozarcev* vrčkov 1. t. d. gostilniška in kavarnar-ska namizna nosoda m® naTBilž?i5i cenah. Ustanovljeno 1845. parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. I .REIGH® mm - Gzka elita št. 4.9 Sprejemališče Selenbargova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. t.HXXXXXXXXXXXXXXX.Xf.K.XXXX.XXJtL. H 72 i, mi hočete imeti? Vis. plemstvu in cenjenemu občinstvu v vljudno znanje ! Poverjena mi ie bila častna naloga, rszpečavati p^triotični umotvor ^Veliki čas" profesorja Ludvika Bocha na korist »Invalidnega zaklada vojnega oskrbovalnega urada o. In kr. vojnega ministrstva" med patriotičnim občinstvom vojvodin Kranjske in Koroške, Ker ne morem vse v poster prihajajoče spošt. gospode osebno po-setiti, zato so na mojo prošnjo služeč patriotičnim namenom nastopne firme radovoljno prevzele podpisovanje za ta veliki in patrioticni umotvor* ki bi ga v po veličan j- zavezniške zvestobe in trajnega spomina na smelo manjkati i noheni hi$i: firma Ani. Krlsper, firma P. Magdfć. Mestni trg, Prano Joielova cesta, firma L. Scbwentuery Piešerneva nlica. Poverjenec JOSIP HOF&AKK. 3083 predao d alk zdrvtbe v Mokronoga. Potem jim dajte uživati izbolišano, aromatično ribfe olfe iz lekarne pri zlatem crlu. Vsak otrok uživa z lalikoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. Zoper kašelj, zaslize-nost in prefeia enje je v tem Času za otroke najboljše preizkusen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil Izbcrna toaletna sredstva „Ada". Vedno arele pnijeve ipediOtiii Oddajajo se tndl zdravila sa člane vseh bolniških blagajn. RazpoMja se 2 krat na dan na vse strani. Pharm. Hag* Vinko Pmhttki [eStarna pri zlatem orlu j Lfnbljana, Jurčičev trg št 2. razpošilja po poštnem povzetju kg po 4 K, dokler bo kaj zaloge. 3030 Josip 6eB*3*e!š| Sv. Pater ped Sv. Gorami. Štajerska. (ROnTgs&sro). mr Crosposka nlica 4, I nadstropje, levo. 30^6 Uradne dovoljena, žo 20 let c^sls-feča naistarefša Ijnbl|anska mMM Mm \i m v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta« :: Frlporo6a in namešča le boljša :: Mm 1I2 Mi kakor privatno trgovsko In qostilnlsko osobr9 Izbtra različnih s!už3b, zlasti za sens £9 Vestna in kolikor moino hitra postrsžn? zagotovljena. Pn vnanjih vprašaujili se prosi za odgovor znamka. s primerno Šolsko izobrazbo pRP* se sprejme takoj v lozarjcvi trgovini na jites!n:m trga. - li 11 MU na solnčni strani, ler>a in prostorna, se odda. šluhnova cesta 23 II. nadet. levo. 3osz ilčs se velika mebiovana za prvi december. 3070 Ponudbe na upravništvo »tilorenskega Naroda« pod y,soba/3070". 11 Vsake vrste in v vsaki množini kupuje po ino^sloiolnlh cenah v to določeni samonakupovalec za Dolenjsko, 3oe-j f. i imm. Št 18.633. C095 V zm^sTu okrožnice deželnega odbora za Kranjsko z dne S. novembra 1915, št. 14.474, se bo dne 1. In 2. decembra vršil popis goveje živine ln prašičev za mesto Ljubljano po stanju z dne 1. decembra. Komisija za pravo mesto bo poslovala V mestni posvetovalnici oba dneva od 8 do 12 Tire dopoldne. Na barju in v Spodnji Šiški pa se bo popis vršil od hiše do hišo. Lastniki goveje živine in prašičev se tore} poživljajo, da pridejo navedena dneva popisat svojo živino oziroma svoje prašiče na označeno mesto. Kdor bi napačne podatke navedel, ali pa kaj zamolčal, bo kaznovan v zmislu obstoječih predpisov. Mestni magistrat v LJubljani, dne 25. novembra 1915. Hi is isiioli lald slspi Mm le - (oddelek s vojno zavarovanje) Ljubljana, Šelenbnrgova ulica št. 6., II. nadstr. išče novih. sotrudnfc za sklepanje vojnih zavarovanj v £jubijani in ljubljanski okolici. Predstaviti se ie osebno v v ponedeljek, dne 29. novembra med 3 in 5« nre popoldne v uradnih prostorih. B^BSEHalHBlBmBHrazmBnVHBR St. 18.867. 3091 1 ZJ Radi oddaje izvrševanja dimnikarskih del v vseh mestnih fn v ma-g;stratni oskrbi stoječih poslopjih in dalie zaiadi oddaje snaženja peči, ogniišč in dimnih eevij v mestni pehotni in topničarski vojašnici za leta 1916, 1917 in 1918 vršila se bode pri nodp;-anem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada dne 14* decembra 1915 dopoldne ob 10. uri javna pismena razprava. Pogoji in vsi drugi dražbeni pripomočki razgrnjeni so v navadnih urah pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled. Ponudbe, v katerih je naznaniti v Številkah in besedah pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih vštevši mestno pehotno in topničarsko vojašnico, ločeno od ponudbe za snaženje peči, ognjišč in dirrnih cevi v navedenih mestnih vo ašnicah, izročiti je do določenega časa kolekovane in oprembene z vadi jem 200 kron in zapečatene dražbeni komisiji. Glede kolekovanja se vse ponudnike opozarja, da je izvršiti v zmislu za oddajo državnih dobav in del izdanih iivrševalnih predpisov k naredbi celokupnega ministrstva z dne 3. a rila 1909 d. z. Št. 61 Izrecno se določa, da sena ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisanim določbam in pogojem, ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno ali naknadno izročene, ne bode oziralo. Mestna občina si pridržuje oddati razpisana dela po lastnem prevdarku tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat ljubljanski, dne 24. novembra 1915, Q9 C47B MJC 9R6 Bazne stvori. * Car — vitez Jurjevega reda. Preko Kodanja poročajo: Visoki svet vitezov Jurjevega reda, ki ga je mogoče podeljevati samo v vojni, je sklenil z ozirom na veliki pomen carjevih obiskov na fronti in z ozirom na njegov dobri vzgled v neustraše-nosti in požrtvovalnosti naprositi carja, da sprejme znake Jurjevega reda. Car je red sprejel. Carjevič je dobil srebrno medaljo na traku Jurjevega reda. (Ruski red Sv. Jurja je ustanovila carica Katarina leta 1769. za pohvalo za izredne zasluge v vojni Red ima 4 razrede. Prvi razred zahteva, da je njega nositelj dobil kot vrhovni poveljnik kako bitko, služil 25 let, ali se udeležil 18 pomorskih akcij. Pokojnine znašajo 1000, 400, 250 in 150 rubljev.) * Proces proti uradnikom nemške paroplovne družbe v Ameriki. Iz New Vorka poroča »Agence Ha-vas«, torej sovražni vir: Veliki proces proti uradnikom nemške proge Hamburg - Amerika, ki so obdolženi kršenja ameriške nevtralnosti, se je nričel 23. t. m. Vsi obtoženi so Nemci, sto prič bo zaslišanih. Pričakovati Je nadaljnjih »razkritij«. Ameriška vlada ima neizpodbitne dokaze, da je bilo v Ameriki najetih 15 ladij, ki so preskrbovale nemške križarke. V več slučajih so bile ladje najete več tednov pred začetkom vojne, iz Česar se da sklepati, da so nemški agenti v Ameriki že vedeli, da je konflikt neizogiben. Ameriška vlada zatrjuje, da je bilo za najetje ladij v Atlantskem in Tihem oceanu izdanih več milijonov dolarjev. * Romunski poštenjakoviči med seboj. Z ozirom na javno trditev Fi-Hpesca, da si je svak ministrskega predsednika Nikoleska, Dorubants pri prodaji neke plinarne napravil fi-nancijalen dobiček, priobčuje »Inde-pondence Roumaine« neko svoječas-no pismo Nikoleska ministrskemu predsedniku, v katerem se odpoveduje pisec vsem financijalnim prednostim, ki bi jih mogel imeti vsled prodaje tovarne, v prid romunskemu »Rdečemu križu«. List označuje Fili-pescovo trditev kot obrekovanje, kateremu stoji ob strani tudi njegovo priznanje, da je njegov sin, ko je bil on vojni minister, zastopal družbe, ki so hotele napraviti z vojnim ministrstvom kupčije in da je storil tudi korake, da so dobile te družbe naročila. * Petmdvajsetletnico svojega vladanja je praznovala 23. t. m. nizozemska kraljica Viljemina. Komaj desetletni deklici ji je umrl 23. novembra 1890. oče, kralj Viljem II. in po nizozemskem dednem pravu je podedovala krono mlada Viljemina. Dekletce, ki bi se bilo rado še igralo s punčkami je moralo zgodaj že poslušati predavanja ministrov in diplomatov. Do njenega 18. leta je bila pod varstvom svoje matere, potem pa je prevzela vlado sama in kmalu se je pokazalo, da je nadarjena in energična vladarica. L. 1901. se je poročila kraljica Viljemina z vojvodo Henrikom Meklenburg - Schwe-rin, ki pa se mora zadovoljiti z malo zavidljivo vlogo princa - soproga, kateremu ustava ne dopušča nikake-ga vmešavanja v vladarske posle. Še le po 8 letih je Viljemina porodila dete, princezinjo Julijano. Tako bo tudi bodoči vladar Nizozemske — ženska. * Zenitve v vojni poškodovanih vojakov. Zenitovanjske posredovalnice niso ravno na dobrem glasu, in na Angleškem že celo ne. A zdaj se ravno tam u važu je načrt ustvariti javno posredovalnico za tiste, ki so bili v vojni poškodovani. Nekateri najmerodajnejših angleških listov se zelo vnemajo za ta predlog, ki ga je sprožil anglikanski duhovnik Houg-thon v Bristolu. Posredovalnica ima namen posredovati, da dobe invalidi, oslepeli ali drugače za delo nesposobni, a sicer zdravi vojaki primerne žene. Župnik Hougthon navaja v svojem oklicu celo vrsto slučajev o zakonskih parih, ki so živeli srečno in zadovoljno, dasi je bil mož invalid. Angleška država bo seveda svoje invalide zadostno preskrbela, omenjena posredovalnica pa ima namen še dalje pomagati invalidom in jim dobiti žene, ki bi zanje skrbele, da bi jim ne bilo treba živeti v samoti in zapuščenosti. * Intrige na carskem dvoru. Neki poljski list poroča iz Pjotrkova. da so našli pri hišni preiskavi pri bivšem ruskem vojnem ministru Suho-mlinovu, ki je bil obdolžen veleizdaje, pismo grofa Witteja carju, v katerem ga grof svari pred stranko velikega kneza Nikolaja, ki da stremi za krono. Witte svetuje, da naj car rajši sklene mir z Nemčijo, sicer pride nesreča nad Rusijo in hišo Romanov. Witte se obrača proti zvezi s Francosko in zlasti z Anglijo, ki da je samomor za Rusijo. Treba je skupaj z Nemčijo uničiti svetovno gospodstvo Anglije. Seveda Wittejevo pismo ni dospelo do carja. — List pravi, da je sedaj v Rusiji na površju stranka velikega kneza Cirila, ki propagira mir z Nemčijo in pre-ustrojitev razmer v Rusiji. Veliki knez Ciril sam pa sanja tudi o carski kroni in je smrtni sovražnik sedaj odstavljenega velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. * Polemika zaradi mode. V nekaterih nemških listih je čitati dosti zanimivo polemiko o modnih vprašanjih, zlasti z ozirom na prizadevanje nemških krojačev ustanoviti posebno nemško modo. V dolgi razlagi, zakaj ie ponesrečil poskus, ustvariti nemško modo in kako je to, da dobivajo celo med vojno nemški krojači svoje modele iz Pariza in sicer čez Švico, beremo med drugim: Francozi so merodajni za žensko modo, ker prekašajo po svojih umetniških zmožnostih in po kulturi svojega okusa. Za moško obleko so odločilni Angleži že od 17. stoletja. V najnovejšem času so dobili besedo glede mode tudi Amerikanci, a samo glede moških čevljev. Pri teh pa ni odločil okus in umetniški čut, ampak vtis mase. Amerikanci so s svojimi sicer nelepimi. a praktičnimi čevlji preplavili vso Evropo. Vse izložbe so bile polne amerikanskih čevljev in ta reklama je pomagala, da so zmagali amerikanski čevlji. * Pozabljena kraljica. V razkošnem Mentone na francoski Rivijeri je videti vsak dan popoldne se sprehajati črno oblečeno damo belih las in ponosne postave. Sama hodi ob morski obali, za njo dva služabnika, in se po kratkem času zopet vrne v svojo krasno vilo. Ta dama je bivša srbsko kraljica Natalija, vdova po kralju Milanu Obrenoviću in mati . nesrečnega Aleksandra. Rojena v I Rusiji kot hčerka nekega višjega ruskega častnika, je očarala s svojo nenavadno krasoto in svojim bistrim duhom kralja Milana, ki si jo je izbral za soprogo. Sprva srečen zakon, je postal po Milanovi krivdi obema neznosno breme in Natalija se je ločila s sinom Aleksandrom od svojega moža. ki ji je pozneje sina odvzel. Največja bridkost pa je zadela nesrečno ženo, ko so j? Aleksandra umorili. Od takrat živi kraljica Natalija popolnoma ločena od sveta, ne govori z nikomur in nikdo nima dostopa v njeno vilo. Le smrti še čaka tam ob razkošni Rivijeri. * Taka tašča! Brunšviski vojvoda Ernest Avgust je vnuk nekdanjega kralja hanoverskega. Znano je, da je vladalo med rodbino bivšega hanoverskega kralja in med rodbino nemškega cesarja veliko nasprotje, ker je Prusija leta 1866. anektirala kraljevino Hanover. To nasprotje se je poravnalo, ko se je vnuk zadnjega hanoverskega kralja poročil s hčerjo nemškega cesarja in postal brunšviski vojvoda. Zdaj poroča Frankfurter Zeitung« sledeči dogodek: Vojvoda je na bojišču ogovoril dva nemška domobranca in ju je vprašal, kako mislita zdaj o brunšviškem voj- vodi. Domobranca seveda vojvode nista poznala. Prvi domobranec je rekel, da svojčas ni prav verjel, da je vojvoda res nemškega mišljenja, a zdaj, da se je o tem prepričal in da je ves navdušen zanj. Tedaj pa se je oglasil drugi domobranec in je rekel: »Saj bi vojvodi tudi ne svetoval, naj bo drugačnega mišljenja, ko ima pa tako taščo.« Pravijo, da se je nemški cesar na ves glas smejal, ko so mu povedali ta dogodek. * Nerodna zamena se je pripetila nedavno v glavnem stanu angleške armade. Francoska vlada je obvestila vrhovnega poveljnika, da namerava odlikovati 30 njegovih častnikov s križci častne legije ter ga je naprosila, da ji vpošlje seznam predlaganih oficirjev. V angleškem glavnem stanu so seveda ta seznam skrbno sestavili, izbrali najvrednejše ter poslali svoj predlog v Pariz. Kmalu nato je bilo okrog 30 angleških častnikov res odlikovanih z lepim križem francoske častne legije. Angleški poveljnik pa se ni malo čudil: med odlikovanci se namreč ni nahajal niti eden od njega predlaganih oficirjev. Diskretna poizvedovanja so kmalu razrešila uganko. V ekspediciji glavnega stana je vtaknil pisar v kuverto, namenjeno francoski vladi, mesto povelju ikovega predloga, seznam onih častnikov, ki še niso bili — cepljeni proti legarju. »Cri de Pariš«, ki pripoveduje to amizantno dogodbico, pristavja: »Upajmo, da so bili oni častniki, ki so na ta način prišli ob namenjeno jim odlikovanje, v zameno za to vsaj prav posebno dobro cepljeni.« * Bogata Amerika. Evropska vojna daje Ameriki velikanske zaslužke. V Evropi pada cvet vseh narodov na raznih bojiščih in se milijarde denarja premene v dim, Amerika pa žanje, da kaj takega svet še ni videl. Ravno te dni se je poročalo, da so v zadnjem tednu meseca oktobra, torej v šestih dneh, izpeljali iz Amerike za 80 milijonov dolarjev vojnih potrebščin. Kar pošlje Amerika čez morje, bo v par mesecih v vojni porabljeno in uničeno, milijoni dolarjev pa bodo ostali v ameriških žepih. Denar teče v ogromnih množinah v Ameriko, vse več je tam zlata in vse bolj se kaže, da zna biti konec evropske vojne — svetovno prvenstvo Amerike in nadvlada ameriškega kapitalizma. Bankirja Morgan in Rockefeller sta že danes najmogočnejša denarna oblastnika na svetu. Samo ta dva razpolagata z eno tretjino vsega imetja, kar ga ima Severna Amerika, namreč 93.711 milijonov dolarjev. Morgan ima 22.245 milijonov dolarjev le zasebnega premoženja, različne banke in akcijske družbe, pri katerih ima on prvo besedo, pa ima 24.325 milijonov dolarjev premoženja. To so tako velikanske svote, da se jih pri nas nihče še jasno predstavljati ne more. Ta kapital, s katerim razpolaga samo Morgan, nese na leto več, kakor vsi davki na^pga cesarstva. * Razpravljanje o mru. V angleški perski zbornici sta minuli teden dva člana brez zadržka izrazila svojo željo, da bi bil že konec sedanje vojne in bi že skoro prišlo do miru. Na vodilne angleške državniki to menda ni napravilo posebnega vtisa, vsaj sir Edward Grey je kategorično izrazil, da sklene Angleška mir le pod pogoji, ki jih je že 1. 1914 označil ministrski predsednik Asquitt. Bistvo teh pogojev je, „da se mora vojaška nadvlada Prusije popolnoma in zavedno uničiti." Spričo takega postopanja angleške vlade je pač naravno, da presojajo vodilni možje Nemčije jako hladno vse mirovne izjave v angleški perski zbornici in v nekaterih ne posebno vplivnih angleških listih. Tudi prvo ofirijozno glasilo nemške vrade je brez ovinkov povedalo, da »glasovom v puščavi* ne more pripisovati nikake vrednosti, dokler mislijo angleški vodilni krogi na premaganje in uničenje Nemčije, a obenem tudi izjavilo, da je nemška vlada pripravljena uvaževati pametne mirovne predloge. — Ta izjava bero- linskega oficijoznega lista se v nemškem časopisju sedaj mnogo pretresa. Bistvo teh razpravljanj je, da Nemčija neče sama predlagati mirovnih ponudb, ker bi se to tolmačilo za posredno priznanje, da je oslabljena, četverozvezne države pa iz istega razloga tudi ne marajo storiti prvega koraka. Z ozirom na to izreka en del nemškega časopisja željo, naj bi nevtralne države poskusile posredovati. Miru si pač želi prebivalstvo vseh v vojno zapletenih držav in bi bilo vsakemu hvaležno, kdor bi se lotil poskusa, pripraviti nasprotujoče države do mirovnih pogajanj ali kakim posebnim upanjem se zaradi tega razpravljanja v nemških časopisih pač ne smemo udajati. * Bolgari in Avstro-Ogrska. »Echo de Bulgarie« piše v članku, naslovljenem »Avstro-Ogrska«: Resnica je razdrla od lehkomiselnih diplomatov ali površnih publicistov namenoma razširjeno legendo. V mislih imamo legendo o trhli, vsakega resnega napora nezmožni Avstro-Ogrski, ki da je že ob prvem stiku s sovražnikom izpostavljena razpadu. Stara habsburška monarhija pa se je temveč izkazala v tej vojni za vojaško silo prve vrste. Prestala je celo vrsto najsilneiših sunkov, ki jih je z močjo odbila. Njena armada je bila takisto mogočna kakor je nje diplomacija spretna in podjetna. Avstro-ogrska armada je morala zadržavati silne mase, ki jih je car nagnal proti njej, obenem pa skrbeti tudi za varnost ob drugih mejah. Ta vloga je bila težka, pa plemenita. Izvršila jo je s častjo in slavo. Boji v Karpatih so bili najtežji in najbolj junaški v tej vojni, pa baš vojaki cesarja in kralja Franca Jožefa so donesli najhujše žrtve in dosegli najlepše uspehe. Prav v trenotku največje napetosti, ob pričetku silne ofenzive zavezniških čet v Galiciji, je nov sovražnik grozil donavski monarhiji, sovražnik, ki se je lahko pripravljal v vsem miru in stoofl v vojno, kadar se ie njemu zljubilo. Ta napad pa se je k'avrno ponesrečil in tirolske Alpe pričajo o junaški hrabrosti narodov katerih sloga tvori moč monarhije. Avstro-Ogrska izide iz nove ogroženosti složna in močnejša. Mnoge veličine, ki so veljale za neukrotljive. SP riKHofo vsled stlneca sunka, ki - je zadel Evropo. Spričo prilagodnosti svojega organizma in spričo hrabrosti svojih narodov je Avstro-Ogrska to preizkušnjo prestala brez škode. Na bojiščih se ie sijajno obnesla življenska zmožnost te velesile in nova slava bo še povišala stoletja stari ugled Habsburžanov. Zopet enkrat je svetovna zgodovina pravim državam pridržala osvoboditev in kulturno misijo. Bolgarija, ki ima izpolniti isto nalogo, je naravni zaveznik monarhije. Misel Kali" kvla, Aerenthala. Berehtolda katerih znamenit nastednJk It harch Burian, prihaja z žlahtno krvio, skuono prelito na srbskih bojiščih, do sijajne Izvršitve. Skupno delovanje monarhije in Bolgariie bo kmalu vresničilo trajen mir na Balkanu. in iii umi..................i Bolni apljnči Sanatorij SAJ len Fin nr&stne eve sodensfce mineralne pastilje Zavračajte ponaredbe! Mattonii* Preiskušeno od- vračalno sredstvo slatina. Masaže, vdrgnenja in umivanja s Fel-lerjevim bolečine tolažečim, poživljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. se obnašajo po poročilih v več nego 100.000 zahvalnin pismih za prav posebno dobrodejna in uspešna pri telesnih in proti bolečinam v udih. 12 steklenic franko 6 kron, 24 steklenic franko 10 K 60 h. Lekarnar E V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (HrvaŠko) Fellerjeve odvajalne rabarbatske kroglice z zn. »Elzakroglice« 6 škatijic franko 4 K 40 h, 12 škatijic Iranko 8 K 40 h Modni salon 9Jl. Sefiej"£trnafi 3314 priporoča cenjenim damam : klobuke le najfinejše izvršbe. : v Žalni klobuki vedno na razpolago. Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice. JADRANSKA BANKA podružnica v Ljubljani. Centrala v Trstu. Podružnice s Živahna sveza z 1—afcfc ■ Sprejema nove vloge« s brez ozira na določbe Dunaju, v Dubrovniku, Kotoru, JRetkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. „ OelniŽka glavnica K 8,000.000. MakasUa v Ameriko ln akreditivi. katerimi se zamore vedno razpolagati, JJ 1 moratorija ter Jih obrestuje po čistih 6123 9999 Stran 10. »SLOVENSKI NAROD", dne 27. novembra 1910. 2ra. štev. Kupi se večja množina trdih in mehkih O R V za kurjavo, po najvišjih čanak« — Ponudbe z navedbo cen, prosto postaja Ljubljana ali poljubni kolodvor z navedbo voznine do Ljubljane. — Kupi 86 tuđi v bližini kake železniške postaje bukov gozd za posekanje. Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod l9drva/3066" dO 30« L UU dobe deklice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo za prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno ne-Cena K 3, S in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin. dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej post. prosto. — PoSiljatve poste re-samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga Halbe Meazel, Đonal VL, Stampenjane 49 R, 2. Stotk. Priporočam svoje ff šivalne stroje ki so svetovno priznano najboljši. Zelo pripravni za vsakovrstno šivanje In vezenfe. Ugodne cene in mesečno odplačevanje. Vsak kupec dobi 10 letno pismeno garancijo- ¥ O K. V O K 3062 specijalna trgovina Šivalnih strojev in koles LJUBLJANA, Sodna ulica št. 7. Dnonn I I>lsmena naročila, katera dobivam zrairaj v večjem števila se izvršujejo t ULUi ! v popolno zadovoljnott kupca. Dokaz pohvalni pisma iz vseh krajev. Priložnostni nakup! 200 zabojev SARDIN (makrel) V* škatljice .... K 129-— za zaboj s 100 škatljicami loco Ljubljana 3 sode originalne SLIVOVKE ......... n 255- — za 100 litrov franko sod, zadacano, loco Ljubljana S sodov PELINKOVCA............„ 210'— za 100 litrov franko sod, loco Ljubljana 200 vreč ČEBULE, zdrave E 52"—, za odjem 1000 kg „ 54'— za 100 kg franko vreča, loco Ljubljana 500 steklenic Šampanjskega sekta (cesarskega sekta, Anstriasekta In Imperlala) „ 4*68 za steklenico loco Ljubljana Jnšne kocke po 5 vinarjev „ 17'— za škatljico s 5C0 kosi franko na vsako pošto po povzetju 10 zabojev veletinega čaja Sonchong po - .... Vl 10-12 za kg loco Ljubljana. Priporočam, naj se kupi takoj, dokler fe ie kal zaloge. A. ŠVARA, agentura in komisija v Ljubljani, Gradišče 8. ALFONZ BREZNIK učitelj Glas. Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. sodišča. Lf nblf ana, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojeva^un lavlrjev in harmonijev na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in mnzikalij- Edini Založnik dvornih in komornih tvornic: Bosen-dorfer, H0I2I & Heitzmann, FSrster, Ehrbar, GebrGder StingI, Rud. Stel znam mer, Czapka, Lahberger & Gloss. Hofmann fn Hofberg (amerikanski harmoniji). Obroki od K 15*— naprej. Najbogatejša Izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Uglaievanfe ter popravna strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve tabrikate Izključno le jaz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzj-fikatov in navideznega „pofelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobtem blagu11, dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi. 3viKj XX XX XX XXXX| Najnižje cene. x 3 xxxxxx XX XX XX Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 za spalne ln fedllne tone, salone In gosposke sobe. Preproge, zaslorH, modroel na vsnist ilmnatt modroel, otroški vozički Itd. xxxxi XX XX SSf NaJsoUdneJie blage. ^^aeauav^ kavčukovih štunpilij Ljubljana, Selenbnrgova nlica 1. Ceniki franko. Ceniki franko. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. Juto. Čeme, VOLNO a za snežne čepice, moške nogavice, zapestnike i. t. 5. Toni Jager LJUBLJANA Židovska ulica št. 5. Teodor JCorn (poprej Henrik Kom) pokrivale! štren in Klepar, vpeljalet strelovodov, ter instalater vodovodov Ljubljana. Poljanska cesta 11. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z asbest-cementnim ftriljBm (Remit) patent Hafschek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Hišna in kuhinjska oprava. Postebljena posoda Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. modni otelile : za gosp o ie : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške uradniške s uniforme: po meri v najkrajšem času. L. HIKUSCii Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in nolnčnlkov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. Ponujam eidamsU bi Sonda sir 15% toličaTOstt ..... kg B 4-40 boli nn debelo............ „„ 4*20 debela Uobnm (Blockwnrst) In ...... . n n 7-20 riioto, itleamka znamka, v ikattjlcak po . . . n n 1-40 Sardino .............. sa zaboj „00-— znamka Gyda D. PINTER, Dnnaj, XV, Felberstrasse št 20. Najnovejša izbera •e umetniških in drugih razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA Ijubljana Prešernova ulica štev. 7. BrezpaM Ioni za vezenje v Pisalni stroji ^> „ADLER", Pletilni stroji M vseh velikosti blaga. Jy(i5arstvo. Popolna spalna oprava : 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici in 1 umivalnik s marm. ploščo in ogledalom K 330-—. Jamči se ga solidno delo. Cene konkurenčne. Zahtevajte najnovejši katalog, Kateri obsega nad 300 modernih sltk. -^=isi=i— Otroški vosičfo. J. Pogačnik, JLjubljana, M<*rtie Jeremije cesta št. t3—18. Svoje častite odjemalce vljudno prosim, da se naj pri nakupa orožja fn municije vsakdo izkaze s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja. Za Časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani. 230 Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo »oznih koles. M ^ % sa rodbino ia obrt. Zaloga pohištva in tapetniškega Stran II. 9«U«m?am «n pa aonar nazaj. Mravalakl Ukaz o Izvrst- &l|3IBCCn Uspeti nem učinku, zraven pa še na tisoče zahv. pisem na ogled. Bujne , lepe prsi dobite ob rabi med 2870 k. ji Rixa krene za prsi ^fAg;^^ se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*— Razpošiljanje strogo diskretno. Boa. dr. A. Hi a, laboratorij, Đnnaj IX, Laklerernassa 6 S. Zalog« v LJubljani: Lekarna pri nZ2atem tetam", drogeriji mam m „Aurija". C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljsko promogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč naaaTilfnfoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno« Priporočila in izpričevala nos raznih nradov in na j slovi tej šili tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. 3008 gritzner" in ,,$rana" £iwalni sfraji so uafbĐifšl Sa nec&osežnl v trpež-nostl za rc^Mžzsko rabo in obrt. Prednost: krcgljičen tek, biserni ubod. :: Pouk v vezenju brezplačen v hiši. ::: Edina tovarniška zaloga šivalnih strojev 3 milijone že v rabi« J0Sfp PetelliiC, LjUblJEfla za vedo, bllzn frančiškanskega mosta levo, 3 kiša. = Stroje za pripravljanje krme reporezniccy rezilnice i s : : s parilnike za krompir9 mečkalnike : drobilnikey parilnike za živ. krmo robkalnike za koruzo s a : : : ; stiskalnice za seno in slamo i s izdelnjefo in dobavljajo PH. MAYFARTH & Co., DUNAJ - II-, Taborsfrasse 71 2725 fvornica poljedelskih in obrtniških strojev. Uua tro vani katalog ai. 725 gratis lu franko. aaaaal dcmslio In otroško zelo solidne turdke M. Kristofi6-Bu6ar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Hajnovefše Baff* KOSTUME m Najnovejša i Plašče, jope a Žalne — domače obleke Perilo, čepžcef modrce in modne predmete« w£ano. Mil lllEliti I MU B lili Eigienično perilo in druge potrebščine za novorojenčke. Pošilja na izbiro tudi na deželo, is Itarel Linhart == urar === £jnbljana, jbrife Cerezife cesti št. 7. Zalefa vaek vrat iepnih nr, ar na nikalo s polnim bitjem, aten-akik in knkinjakik nr, kadilk. Miklfasle Tone aro, aro w zapestnicah z rabljevim kazalnikom aU brez nJega, zaloga srebrnih ln nikljaatta nr »Ornega11 po najalijik cenah. 2491 Popravila se Izvršujejo najbolje. IIVML naval!! cenovnik na velike o električnih predmetih in o acetilenckih ave-tiljkah vaek vrat. Namizne svetlljko, viseče svetiifke, avetilfke za kolesa in ročne avetlljke, šepne avetiljke itd. Najcenejši nakup. A. WEISSB£RG Dunaj II-, 2io9 Uatero Donanatrasae 23111. Slovensko dopisovanje. Nad 50 let obstoječa parna barvarijainkemuno snaženje oblek O CIA LJubljana, Selenbnrgeva ni. 6. 610 apretura sukna Gllnce, Baraka nlica 48. Iporoi Anton Boc Postrežba vestna in tečna. Najnižje cene. nn nerv, \m is lir BRATA trkoslikaria. laRiraria. stavbna Proda jalnica: Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union61. Delavnica i Igriška ulica štev. 6, Električna sila. Brez konkurence! F. L Popper Čevlji bert preje Bilina & Kascb, Ljubljana, Židovska nL 5. priporeča veliko zalogo tkanin ln glace-rokavic, modno blago sa gospode in dame, raznovrstne fino parfume, rečna dela in materijal, klrurgične predmete. 413 Moderna pred tiskanja. Izdelovanfe preoblečenih gumbov. za gospode in gospe so nogam najbolj priležni. lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJ! STOR, Ljubljana *av • • «3 q ^ S o fSajcenef&e _5nr si B _ znike Prešernova ulica št. 5. Goysserski čevlji za turiste, higljeničnl Čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji. Najbolj zanimiv in najboljši slov. Uastrosanl tednik 101 • ^ v aa ki prlohčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojisc in o drugih varnih aktunaliq mOAiflPtlt B/'sCn domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep v. Pili a , 1 I i §\ f[* detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike v *1111 VIIH1V in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1499 ^TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov, »s m * a* „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leia K 2..%, pol leta K 5.— in celo leto K 10*—. !Ga7fe$2P Ž. J S fl Q— Rezervnega zaklada.............* 1,330.000»— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnilnica je pnpilarno varna m stoji pod kotrolo o. kr. dežvlna vlade. Hranflnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5V«% obrestim in najmanj »/«•/. amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične ! Šivalni stro Ji S Slagar" in „Mmjnn" s podolgastim, okroglim bolničkom, Cen-;al-Bobbin za dom in rokodeljstvo so kopito najfcolle te nal- cvneje pri Hrami A. WEISSBERG, tvorniška zaloga Dunaj II., Untere Donauatraase 23/111. Hitro razpošiljanje na vse Železniške postaje. — Cenovnikt v slovenskem jeziku zastonj. 2411 trgovski sotntdnik prva moč, mešane ali manufakturne stroke, popolnoma vešč slov. in nemšk. jezika, vojaščine prost, tali sedanle alntbeno moato pronaonltt v kako večjo trgovino. Prevzame tudi vodstvo filijalke in je zmožen kavcije. Ponudbe na uprav. »Slovensk. Naroda« pod „r. a/3055«. 3G55 liče se v Ljubljani ^Bf| 3061 prostor za dva velika voza Prostor mora biti pokrit in za zapreti, ter če mogoče blizu kolodvora. Tozadevne ponudb* na naslov: Lfuklfana, poštni pred'' 149. Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1914: :: K 202,841.494-—. as Stanje den. vlog na bran. knjižice 30. sept. 1915: ss K 93,215,392-—. ss Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Centrali aa ttnk. — Ustanovljena 186». — 29 gtiružaic. (flil Itfijil M. Ml HSla (l NŠ JffiMltBi fant"). BelnilH kapital in reserve 65,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transi Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naiemodaja varnih predalov samoshrambe (safes> za osmjevarno shranjevanje vrednostnih paoirjev, 1'stin, dragotin itd. ood lastni zaklepom stranke. - OpravilišĆD C, kr. razr. loterile Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. IzplaOila in nakazila v Ameriko in iz Ameriko ikefijah vsekdar brezplačno. naOTrzojavke: Prometna banka Liabliana. - Telefon štev. 41 -M ■S 1 Lepa dvonadstropna VILA i velikim vrtom v LJubljani, r so ngođca proda. 2023 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda*. mlajši, mešane stroke in e c poštenih staišev, s primerno šolsko naobrazbo, se sprejmeta takoj v Ljubljani. Ponudbe na »Mestno posredovalnico za delo in stanovanja«, Mestni trg št. 27. 3059 K£*m£»ft se taico^ po najvišji ceni, — vsako množino jesenovega lesa Ia, bodisi okrogel (še stoječ) ali deske. Orehovega lesa L, II., III. vrste, vsake mere, Domačego, bost onjevega Ebso vsake vrste. — Sprejmejo se Pismene ali ustmene ponudbe, prosto vagon, je pošiljati tvrdki: J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c 13 (Kolizej). Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar Lgubi'ana 839 Kolezijska ulica št. 16 priporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. Izposoi^varpe t: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracifske cvetlice za dvorane in balkone, a Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic fn zelenjadi. Sprejemam naroČila na deželo. Vsa naroČila se izvršujejo točno in solidno, brzojavke: I. Bizovičar, u vrtnar Lfnbliana. Modni saton A J^arborič /i Jftildner naslad. Ljubljana, Jrfestm trg štev. 7. priporoča svojo veti^o jalog-o %m£ardh klobukov, praznih. oblik- peres, cveilic l i d. Vedno velika izbera žalnih klobukov. , cPooravila točno in ceno. Fooravila točno m ceno. ti o o > o o 2 ive in ča ^osip Smrkovsky, Samo na £058 *^^0 N N N N N N 'M 1 " 1 Izplnfoll smo nn tiobltkin za R 911 280— Ilove site za 1. razred V. loieii, katerega žrebanje je B. in 16. decembra, prodaja Pri nn li poslovnici kupljene srečke so zadele: K 300.000 glavni dobitek št. 10.202, izireban dne 16. okt. 1915., XV. lot. K 30.000 ....... it. 33.435, „ 10.000 .... št. 130.169, 7.788, „ 5.O00.......št. 68.425, mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 400 ln veliko i te vilo dobitkov po K 200. O CD w CD O CD 1S1 li nli uradnico išče za tloba do konca aprila 1916 Juž.ioftol. hran! niča o Celju. Plača po dogovoru. Ponudhe do L. dec. 3072 Enotna um snmo f l«s! L S! neveste is Mi pošljite svoji Bragim na bojišče v Ljubljani, kot poslovnica c. kr- avstt*. razredne loterije in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu. ali jim ga dajte seboj. V* pozicijskem boju varuje vsakega vojaka strelov v elavo. V Ljubljani se dobiva v trgovini Vaso Petričičev nasl., J. Samec in v trgovini MagdiĆ. 3075 Enotna cena samo ? krone! v veliki zalogi, naflinejše kakovosti po 7, 9, 12 in 16 kron — vse vrsto lasne podloge in mrežice — barva za tase in brado „Neril" po 2 in 4 S — toaletne potrebščine — lasulfe, brade in drage potrebščina za maskiranje, vse po zmernih cenah priporoča Štefan Strmeli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (Sriiiiče Mestnega in Starega trga)' :: Postrežba točna ln vestna, a B> ^ ^ ^ ^ R Kmetsku posojilnico ljubil 1 » Si 1 i i A w w w w w y^ *\ i ice u Ljubi] p| obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklao na) X 800.000. brez odbitka rentnega davka. 8 I 1 m Ustanovljena leta 1881. WWWWWWWWWWW«H 1963 T