Celjski tednik Celje, 5. oktobra Leto XII. štev. 39 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJLT-JE >CELJSKI TISK< CENA IZVODU 20 DIN Odgovorne naloga v vseh občinah celjskega okraja riada veliko zanimanje za pred- osnutek nove ustave. To je razve- seljivo, saj je predosnutek name- njen našim delovnim ljudem, ki se morajo dodobra spoznati s te- meljnimi načeli nove ustave, do- sedanjimi dosežki, perspektivo in vsebinskimi premiki, ki so na- rekovali novo ustavo. Nova usta- va je namenjena človeku — pro- izvajalcu in upravljalcu, saj se v njej vseskozi prepleta osnovno nstavno načelo — samouprava de- lovnega človeka. Tako tudi prvič T zgodovini človeštva stopa v •spred je človek, kot nosilec vseh dolžnosti in pravic naše družbene skupnosti. Prav zaradi tega ima pri tol- mačenju predosnutka nove usta- ve Socialistična zveza, kot naj- močnejša politična organizacija našrh delovnih ljudi, zelo velike in odgovorne naloge. V okraju in v posameznih občinah so že do- ločili aktive razgledanih ljudi, ki bodo ne le tolmačili načela pred- osnutka, temveč tudi odgovarjali na vprašanja občanov. Pri tej ob- sežni in odgovorni nalogi pa bodo morali sodelovati tudi sindikati v delovnih kolektivih, strokovna društva, delavske univerze, mno- žične organizacije, šole itd. Pričakovati je, da bo množična razprava o predosnutku ustave našim ljudem v mestih, na vasi in T delovnih kolektivih pojasnila vrsto za njih nejasnih vprašanj, hkrati pa sprožila obilico mnenj, predlogov in pobud, ki bodo še posebej zanimive za naše organe ▼ komunah pri dokončni izdelavi •bčinskih statutov. Zato bo teme- ljita razprava tudi dragocen pri- pomoček za dokončno formulaci- jo občinskih statutov v skladu s . principi naše politike. Že sedaj je veliko zanimanje za predosnutek nove ustave. Občani Selijo pojasnila na razna konkret- na vprašanja s področja kmetij- stva, obrtništva, kako je glede lastninske pravice in dedovanja itd. Razen tega dajejo svoja mne- nja o delitvi po delu, planiranju in se pač najbolj zanimajo za ti- sto, kar je njim najbližje. Vseka- kor pa bodo razprave, če bodo skrbno pripravljene, dobile ne- dvomno vedno bolj širok značaj. V našem okraju so dobili lju- dje s časopisi okoli 40.000 izvodov predosnutka ustave, v tej številki pa objavljamo izvleček iz ekspo- zeja tov, Edvarda Kardelja na zadnjem zasedanju Zvezne ljud- ske skupščine. Nekateri večji de- lovni kolektivi v okraju bodo ta ekspoze tudi razdelili svojim čla- nom, čez nekaj dni pa bo med čla- • ne Socialistične zveze razdeljena i Se brošura z vsem najvažnejšim i gradivom o predosnutku nove > ostave v 5000 izvodih. ' Vse to kaže, da je zanimaje za : novo ustavo med našimi ljudmi ' vedno bolj živo. S tem, da se bo toliko občanov seznanilo z ustav- nim gradivom, lahko pričakuje-^ mo še bolj stvarno in plodno raz- pravo. Tudi naš list bo sproti spremljal razpravo s terena in ob- javljal pripombe naših delovnih ljudi, njihove predloge in mne- nja. Široka in temeljita razprava o predosnutku bo omogočila, da bo nova ustava delovala v vseh po- rah družbenega življenja, da bo prodrla v zavest slehernega ob- čana in mu dejansko tudi dala v roke osnovno ustavno dolžnost in pravico človeka - upravi jalea, ki bo tako postal preko razvejanega samoupravnega mehanizma res- nični nosilec oblasti v naši druž- beni skupnosti. -ma- Ifelicaslen sprejem visokeoa sovjetskega gosta PREDSEDNIKA PREZIDiJA VRHOVNEGA SOVJETA ZSSR L. BREŽNJEVA Spodaj: Visoki gostje na poti k ploščadi pred Kulturnimi domom. Spremljalo jih je navdušeno vzkli- kanje množice, pozdravljala jih je pesem iz grl stoterih pevi^v. Levo: Visoki sovjetski gosti z jugoslo- V2r.r,!;Inîî, republiškimi, okrajnimi in občinsliimi političnimi pred- sir.vniki preci prcčcljcm Kulturne- ga doma ob veličastnem sprejema v Velenju. Na svoji poti po Sloveniji je v ponedeljek obiskal pred- sednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid Brežnjev tudi mlado rudarsko mesto Velenje. V njegovem spremstvu so bili vsi sovjetski gostje, ki so prišli na obisk v Jugosla- vijo. Visoke goste so na poti spremljali: Podpredsednik Zvez- nega izvršnega sveta tov. Aleksander RANKOViC, sekretar CK ZKS tov. Miha MARINKO, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tov. Franc LESKOŠEK-Luka in mnogi drugi visoki predstavniki zveznih ter republiških političnih in oblastnih fonuiiov.______ Prihod visokega sovjetskega go- sta je v ponedeljek dopoldne spra- vil na noge vse kraje ob cesti od Vranskega do Velenja. Vransko, Šempeter, Žalec, Petrovce in osta- le vasi vzdolž avtoceste so bile v zastavah, slavolokih in cvetju. Že ure pred napovedanim časom pri- hoda so bili ob cesti zbrani pre- bivalci, zlasti pa šolska mladina z jesenskim cvetjem in zastavicami v rokah. Kolona z visokimi sovjet- skimi in jugoslovanskimi pred- stavniki je potovala po našem o- kraju skozi špalir ljudi, ki so nav- dušeno pozdravljali in vzklikali j ugoslovansko-sov j etskemu brat- stvu in sodelovanju. Nadvse svečano pa je pričako- valo prihod gostov Velenje. Ru- darji so bili ta dan prosti, saj so delali v nedeljo, da bi lahko do- stojno ix>zdravili goste. Poleg Ve- lenjčanov se je na trg pred kul- turnim domom zbralo tudi veliko ljudi iz Celja in ostalih občin, ta- ko da je bil ogromen trg prekrit z množico. Pred kulturnim do- mom je bil postavljen poseben oder, ki so ga zasedli pevci iz vse Šaleške doline. Za prostorom za goste je bil piramidast oder, na katerem je bil cel grozd deklic z velikimi šopki nageljev. Pisano nmožico je slikovito dopolnjevalo okoli 600 rudarjev v rudarskih uniformah, ki so vzdržavali red v špalirju. Pesmi so odmevale med ponosnimi stavbami in god- be so igrale koračnice ter narod- ne in borbene pesmi. Točno ob določenem času so zagrmele salve — znak, da je ko- lona pričakovanih visokih držav- nikov prispela. Množica je zvalo- vila. Roke so se dvignile v živah- nem mahanju, iz tisočih grl so privreli pozdravni vzkliki, gost dež cvetja se je vsul na odprti avtomobil, v katerem se je pri- peljal predsednik Brežnjev s svo- jimi jugoslovanskimi gostitelji. Pred upravno palačo so biU vi- sokemu gostu predstavljeni poli- tični in oblastni predstavniki o- kraja in občine ter predstavniki velenjskega rudnika. Le-ti. so se nato pridružili skupini visokih go- stov in se med množico po dolgem rdečem tepihu, zasutim s cvetjem napotili na stopnišče pred kul- turnim domom. »Grozd« deklic v oblekah vseh barv se je razpršil med goste in jim razdelil šopke. V trenutku se je na njihovo me- sto povzpela grupa zastavonoš. Na- stala je živa slika, katere jedro sta bila fanta v slovenski in ruski narodni noši, z zastavama svoj hi dežel v roki in objeta prek ramen. Množični zbor je v sprem- stvu godbe zapel pozdravno pe- sem in med navdušenim vzklika- njem so gosta pozdravili predstav- niki kolektiva in občine. Nato je pred mikrofon stopil predsednik Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid Brežnjev in sprego- voril zbrani množici. V svojem govoru se je zahvalil za veličasten sprejem, obširno govoril o priza- devanjih sovjetskega ljudstva, ju- goslovanskih narodov in drugih miroljubnih sil za sodelovanje in mir v svetu, opisal je napore so- vjetskih ljudi za gospodarski in znanstveni progres prve države socializma, njih prizadevanja za izgradnjo in razvoj komunizma. Posebej je poudaril vedno bolj pristne in tesne vezi med jugoslo- vanskimi in sovjetskimi narodi, podčrtal je pomen in vlogo ve- lenjskega kolektiva v izgradnji so- cializma v Jugoslaviji, pri čemer je uporabil stavek, da je »velenj- ski rudarski kolektiv-« med naj- važnejšimi odredi delavskega raz- reda v Jugoslaviji. Visokemu gostu so nato izročili darila predsednik upravnega od- bora, predsednik delavskega sveta in predssednik sindikata — vsi trije v črnih rudarskih uniformah. Zbor in recitatorji so v sprem- ljavi godbe izvedli krajši pevski in recitatorski program, vmes pa so zapeli tudi nekaj ruskih pesmi. Po kratkem pomenku v upravni zgradbi, so se nato gostje peljali skozi novo Velenje, si ogledali športni park, jezero in jašek . v Prelogah. Soproga predsednika Bjrežnjeva si je v spremstvu tova- rišice Rankovičeve ogledala sta- novanje družine v enem izmed stanovanjskih blokov. Po ogledu PO se gostje udeležili svečanega kosila v hotelu »Paka«, nato pa odpotovali po isti poti nazaj proti Ljubljani. Velenje je v svojo kroniko za- pisalo ta svečan dogodek, ta velik obisk z velikimi črkami. Izvršili odbor noj bo gibčen Na nedavni seji izvršnega od- bora občinsikega odbora SZDL v Šmarju pri Jelšah so izvedli re- organizacijo tega ipomembnega političnega organa. Doslej je iz- vršni odbor štel 13 članov. Da pa hi bil gibčnejši, so ga zožili na 9 članov, vendar so v njem zasto- pani predstavniki vseh najpo- membnejiših zvrsti političnega in družbenega življenja v občini. Tá organ se bo lahko po potrebi če- šče sestajal in naglo' ukrepal. USTAVA v zavest vsakega obiana Naj ne bo nikogar, ki se ne bi seznanil z ustavnim gradivom, kot ga daje predosnutek. To ne sme ostati samo želja. Spoznava- nje ustavnih načel je pravica in dolžnost vsakega občana, ki naj pomaga novo ustavo krojiti s svojim živim sodelovanjem. Ob- činski odbor SZDL v Šmarju pri Jelšah je osnoval dvajsetčlanski aktiv za pojasnjevanje iLstave, ki mu predseduje sodnik okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah Ivo Babic. 'Pomenki o predosnutku ustave bodo v prihodnjih dneh organizirani v sleherni vasi, za vsako krajevno organizacijo in delovni kolektiv. Dogovorili so se, da bodo uvodne besede v raz- pravo o naši temeljni listini vsaj v večjih središčih v občini spre- govorili področni ljudski poslan- ci. Obseg gradiva je velik, zato aktiv izdeluje več programov, ki bodo prilagojeni interesom obča- nov na posameznih področjih. Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid Brežnjev v spremstvu podpredsednika ZIS tov. Aleksandra Rankoviča in di- rektorja rudnika Velenje tovariša Nestla 2ganka # V TEJ ŠTEVILKI: EKSPOZE EDVARDA KARDELJA O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE VREMENSKA NAPOVED za čas od 4. do 14. oktobra Padavine z ohladitvijo je pri- čakovati okoli 6. in okoli 13. ok- tobra. Drugače bo lepo in suho vreme. Dr. V. M. IZ V O Z - gospodarska nujnosf Ko je na zadnji seji upravnega odbora gospodarske zbornice v Celju njen podpredsednik Fedor Gradišnik analiizral osemmesečno gibanje proizvodnje v industrij- skih podjetjih celjskega okraja, je med drugim ugotovil, da je indu- strija v tem času letošnjega leta dosegla nekaj nad 64 odstotkov vrednosti fizičnega obsega proiz- vodnje. Podatki zadnjih mesecev, je še dejal, da prehaja industrij- ska proizvodnja v tisto aktivnost, kot jo predvideva družbeni plan. Gre torej, vsaj v povprečju, za boljše izpolnjevanje planskih ob- veznosti. Ne glede na to pozitivno oceno in dejstvo, da je v zadnjih mesecih prišlo tudni do umiritve osebnih dohodkov, ali bolje rečeno do njihove vskladitve s proizvod- nimi uspehi in realizacijo, pa je opozoril na naravnost zaskrblju- joč porast zalog gotovih izdelkov. Zlasti občutno so zaloge narasle v kovinski industriji (prednjači celj- ska Emajlirka), nadalje v tekstil- ni, usnjarski in deloma tudi v les- ni. Hkrati s to ugotovitvijo pa je navezal nujno potrebo po pove- čanju izvoza, ki postaja prava go- spodarska nujnost. V nadaljevanju zasedanja so se člani upravnega odbora gospodar- ske zbornice za celjski okraj se- znanili še s stanjem in problema- tiko turizma in gostinstva v okra- ju. Nekaj uvodnih misli o tem je podal podpredsednik zbornice Kari Vitez. Kot vse kaže dobiva turizem v našem gospodarskem življenju eno najvišjih mest. To potrjuje tudi višina kreditov, ki bo prihodnje leto odobrena za re- šitev vrste perečih problemov te, za nas izredno pomembne gospo- darske dejavnosti. Končno je upravni odbor gospo- darske zbornice sprejel predlog o ustanovitvi, oziroma o delu enaj- stih svetov ter novo organizacijsko shemo zbornice. -mb Zadovoljiva ocena turistične sezone Konec preteklega tedna je bila seja upravnega odbora Celjske tu- ristične zveze, na kateri so med drugim ocenili letošnjo turistično sezono. Ta ocena je bila zadovo- ljiva, saj se je v primerjavi z lan- skim letom povečalo število noči- tev v celoti, zlasti pa še število no- čitev tujih gostov. Tako je bilo domačih nočitev 348.527 ali za 0.7 odstotkov več kot lansko leto; inozemskih pa 38.580 ali za 27.5 odstotkov več kot lani. V celoti pa se je število skupnih nočitev povečalo za 2.3 odstotka. Sejo upravnega odbora Celjske turistične zveze pa so izkoristili še za to, da so 33 zaslužnim turistič- nim delavcem podelili častne zna- ke Turistične zveze Slovenije. Ra- zen tega so za novega podpredsed- nika zveze izbrali tovariša Karla Viteza, podpredsednika okrajne gospodarske zbornice. -an KONFERENCA MLADINE CELJSKE OBCINE NI VZROKA ZA MALODUŠJE v nedeljo je bila prva občinska konferenca Ljudske mladine v celjskem okraju. Pripravili so jo Celjani, ki so za osnovno temo na konferenci izbrali probleme mla- dih proizvajalcev. Konference so se poleg ostalih gostov udeležili tudi predstavniki občinskih komi- tejev Tuzle, Zrenjanina in Vin- kovcev, s katerimi je mladina celjske občine navezala prve stike že pred osmimi leti. Doslej so so- delovali samo na športnem pod- ročju — vsako leto so bile nam- reč v enem izmed teh krajev igre »Bratstva in enotnosti«, na ne- deljski konferenci pa so se dogo- vorili za izmenjavo izkušenj iz tu- di drugih dejavnosti Ljudske mla- dine. Pomemben pa je tudi sklep o tem, da bodo prihodnje leto vključili v igre »Bratstva in enot- nosti« še dvoje mest iz Makedo- nije in Crne gore. Ko so na konferenci pregledali realizacijo sklepov lanske konfe- rence, so ugotovili, da je organi- zacija Ljudske mladine v letoš- njem letu močno napredovala. To velja ne samo za sistem in meto- • do dela občinskega komiteja, tem-: več tudi za vse aktive Ljudske mladine celjske občine, ki so se skoraj vsi uspelo vključili v rese- ; vanje problemov svojega kolekti- va — tako šole, kot gospodarske organizacije. Tega pa žal ne bi mogli trditi za organizacije v kra- jevnih skupnostih. V celjski ob- čini dela namreč samo en tak ak- tiv in je vključevanje mladine v krajevno samoupravo prav goto- vo eno najbolj neobdelanih pod- ročij. Isto velja tudi za vaške or- ganizacije Ljudske mladine, ki so se vse preveč posvečale kulturno zabavni dejavnosti in premalo razpravljale o nalogah kmetijstva ter o ostalem, kar bi mladino, ki živi v vasi, moralo zanimati. Idejnovzgojno delo med mladi- no je v preteklem letu doživelo nekaj sprememb. V celjski občini so izbrali predvsem take obUke, ki so uspevale na vasi, zakaj ta del mladine je najbolj potreben idejne vzgoje. Na konferenci pa se je pokazalo, da so še vedno premalo pozornosti posvečali in- teresom mladih ljudi. Zato ni čudno, da marsikatera oblika idejno vzgojnega dela ni uspela. Na konferenci so izredno veliko govorili še o mladinskih delovnih brigadah. Tu mladina celjske ob- čine ni opravila svoje dolžnosti, številčno namreč. V mladinskih delovnih akcijah je bilo samo okoli dve sto mladincev, čeprav bi jih bilo moralo biti dve sto devet- deset. Po uspehih pa celjske bri- gade niso prav nič zaostajale za ostalimi. Nasprotno, celjske bri- gade so se z avtoceste »Bratstva in enotnosti« vračale z najvišjimi priznanji. Celjska občinska konferenca Ljudske mladine je bila prva ob- činska konferenca v Jugoslaviji. Morda je tudi to eden izmed raz- logov, da konferenca ni uspela ta- ko kot smo pričakovali. Ce bi so- dili aktivnost Ljudske »mladine celjske občine po tej konferenci, bi mladini prav gotovo napravili veliko krivico. Na konferenci smo pogrešali predvsem tiste zdrave dinamike, ki so je bile dosedanje celjske konference tako polne, ti- stih naprednih besed mladih lju- di, ki bi potrjevale, da je mladi- na odločujoč činitelj v našem družbenem življenju, in tiste zdra- ve revolucionarnosti, ki jo mla- dim ljudem vedno in povsod pri- pisujemo. Kljub temu, da se je vodstvo konference trudilo, da bi ohranilo vzdušje, ki bi na konfe- renci moralo biti, smo imeli ob- čutek, da je celjska mladina šla na konferenco le še kakšen teden ali dva prehitro. Letošnje konfe- rence Ljudske mladine naj bi bile zasnovane po sodobnejšem, novem konceptu, naj bi bile v skladu s pomembnimi dogodki bližnje pre- teklosti, z nalogami mladine ob novi ustavi itd. Celjska občinska konferenca prav gotovo ni bila taka. Ne bilo bi prav, če bi zdaj za- padU v malodušje. Program, ki so ga na konferenci zasnovali, ne- dvomno ni slab in je dokazal, da mladina ve, kje ji je mesto. -ij FRAtjfEK RIBIC- PREDSEDNIK OBČINSKEGA KOMITEJA LMS CELJE Na občinski konferenci Ljudske mladine Slovenije v Celju so izvo- lili novega predsednika občinske- ga komiteja tovariša Francka Ri- biča. Tovariš Ribič je znan mla- dinski družbenopolitični delavec in je že doslej opravljal na občin- skem komiteju LMS odgovorne dolžnosti. Dosedanji predsednik občinskega komiteja tovariš Fredi Golavšek je odšel na študij. Obe- ma tovarišema želimo mnogo uspehov. CELJSKI TEDNIK STEV. 39 — 5. oktobra 1962 Pogled po svetu Te dni je vsa naša domovina v znamenju visokega obiska. Pred- sednik prezтija Vrhovnega sov- jeta ZSSR Leonid Iljič Brežnjev je na Titovo povabilo prišel v na- šo deželo, da vrne Titu obisk iz \. 1956 in da rmšo deželo čim bo- lje spozna, kolikor se to v desetih dneh da. Seveda ima ta obisk tu- di svoj mednarodni pomen, če pomislimo na naše odnose s SZ od 1. 1948 do 1. 1955 pa tudi na odnose v kasnejših letih, za ka- tero je značilno vedno globlje so- delovanje med SZ in FLRJ na gospodarskem in kulturnem po- dročju. Brežnjev je v Jugoslaviji vsemu svetu zatrdil, da se Leni- novo izučilo goji in izpolnjuje, da je skupnost socalističnih držav največja pridobitev naprednih človeških sil, da je svetovni so- cialistični sistem postal odločilen činitelj zgodovinskega razvoja vse človeške družbe. To je povedal Brežnjev ne sa- mo тшт, ki to vemo, marveč vse- mu svetu, tudi ZDA, hi gredo istočasno v daljnosežne gospodar- ske in politične ukrepe, »-izziva- joče voditelje komunističnega sveta«. Kennedy si je izposloval od kongresa taka pooblastila, ki utegnejo imeti za ZDA tako po- membne posledice kakor Roose- tveltov New Deal, z njimi hoče povečati gospodarsko in politično moč ZDA in to z »odkritim atlantskim partnerstvom.-« Integracija kapitalističnega sveta, pravi Kennedy! To da je edina pot, da ZDA povečajo svoj vpliv v azijskih, afriških in latin- skoameriških državah. Integraci- ja bo okrepila ZDA, bo okrepila Zahod. Kaj hočemo še več jasno- sti? Britanski minister Heath je spet na poti v Evropo, da odstra- ni še zadnje ovire na poti k EGS, kajti jasno je, da zunaj te inte- gracije Anglija ne more biti, pa če bi zaradi laburistične opozici- je in zaradi Commonwealtha Britanija še tako rada ostala zu- naj. Izzivanje je tu, zahodni svet se integrira in zbira znotraj sebe moči. Nekateri ameriški senatorji zahtevajo energične ukrepe zoper Kubo, Češ da SZ penetrira na za- hodno poloblo. Uvajajo sankcijo proti transportu na Kubo, ne gle- de na cilje ustanovne listine OZN. Pristanišče za sovjetsko ri- biško floto na Kubi je ZDA spra- vilo ob živce, medtem ko SZ že dolga leta prenaša ameriška vo- jaška oporišča na svojih mejah. Toda gorje! Ameriki gre za to, da uniči >*Tdeči infekt*< na zahod- ni polobli in pri tem naj bi bilo vsako sredstvo dobro! Ne nazad- nje to, kar se dogaja v Argentini in Braziliji. Industrijski kapital, ki proži krizo za krizo, ki organi- zira udar za udarom, je vezan na ZDA in zadnji cilj vsega tega prerivanja okoli vladnih stolčkov je ta, da jih ne zasedajo ZDA so- vražni elementi, naj se imenujejo peronisti ali nacionalisti. Seveda gre pri vsem tem tudi zato, da se Latinska Amerika znebi napol fevdalnih despotov, v Argentini tako, v Braziliji spet drugače. In- tregracija v Emopi, druge vrste integracija na zahodni polobli! Njen izraz je tudi amandman ameriškega predstavniškega do- ma, ki ukinja Jugoslaviji in Polj- ski status države z največjimi ugodnostmi in računa s trgovin- skimi sankcijami proti naši drža- vi in Poljski, in to vse z enim ci- ljem, ki ga imajo ZDA pred očmi — škodovati vsaki državi ali ozemlju »pod dominacijo ali nad- zorstvom komunizma«. Fronta je torej jasno postavlje- na, na drugi strani pa je jasn^, da je taka integracija v nesoglas- ju s stanjem znanosti in kulture, z vsem, kar je človeški um doslej dosegel in s tem ustvaril pogoje za svetovno — integracijo, za de- jansko zedinjevanje človeškega rodu na tem planetu, s katerega že prodira v vesolje in to ni plaš- no tipanje, ampak magnis itine- ribvs, z velikimi koraki. Afrika- nec dr. Senghor pravi v neki svoji publikaciji, da še ni vse iz- gubljeno, da se kljub vsemu še lahko veselimo jutranje zarje Univerzalna človeške kulture. Res je ifprašanje, ali bo svet našel v sebi moč, da bo za zmago te zarje delal proti mraku, ki se je zbral v človeku skozi tisočletja. Afri- ška država, ki je letos po sedmih letih boja nastala, se je odločila za tako stališče, lahko rečemo, za naše stališče, vsemu svetu raz- glašeno na beograjski konferenci. Ben Bela, novi alžirski premier, je izjavil, da bo Alžir ostal med neblokovskimi neangažiranimi državami. T. O. RAZGOVOR V UREDNIŠTVU Tri vprašanja kmetijske proizvodnje Na pobudo uredništva našega lista je bil konec preteklega tedna v prostorih Celjskega tiska raz- govor o nekaterih najvažnejših problemih in na- logah v kmetijstvu. Vabilu na sestanek so se odzvali: podpredsednik okrajne gospodarske zbor- nice inž. VELJKO KRIŽNIK, podpredsednik ObLO Šoštanj TONE MOCiLNIK, podpredsednik ObLO Žalec VLADO PLASKAN, direktor kme- tijske zadruge Žalec KAREL KAC ter direktor kmetijske zadruge v Celju ERNEST ZVAR. Četudi je razgovor načel vrsto izredno po- membnih vprašanj; med drugim preskrbo in- dustrijskih središč, določene kadrovske probleme in podobn/}, smo iz vsega tega izluščili le tri vpra- šanja: jesensko setev, odlok o mininmlnih agro- tehničnih ukrepih ter problem, ki je nastal v Spodnji Savinjski dolini zaradi neodgovornega posega nekaterih organizacij izven žalskega ob- činskega območja pri odkupu hmelja. ERNEST ZTARi TOKRAT GRE ZA RES Kar se tiče priprav za »prejem odloka o a^rominimumu in priprav za jesensko setev, moram reči, da so bile opravlje- ne v najtesnejšem sodelovanju med ob- činsklim ljudskim odborom, občinskim odborom SZDL, našo zadrugo ter obra- tom Lava. Na letošnjo sezono smo se temeljito pripravili, tako tehnično kot politično. Politično tako, da smo imeli na terenu 15 sestankov, da smo šli sko- raj v vsako vas in da smo se tam, pred- vsem pa na področju, kjer velja odlok o agrominimumu, pogovarjali s proizva- jalci o vseh nalogah. Sestanki po va- seh so bili dobro pripravljeni in obiska- ni, zlasti v nižinskem predelu. Tako se je samo v Trnovljah zbralo okoli štiri- deset ljudi; uspešni so bili nadalje po- govori v Šmarjeti, Škofji vasi itd. Ra- zen tega je zadruga pripravila za vse tiste, ki se seslanka niso udeležili iz- vleček najpomembnejših členov odloka o agrominimumu ter jim ga poslala. Tako bo zdaj vsak izgovor, češ nisem vedel in podobno, neutemeljen. V odloku o agrominimumu je pred- videno, letos izjemoma, da morajo kme- tijski proizvajalci do 20. septembra pri- javiti pristojni ekonomski enoti zadruge vse potrebe po umetnih gnojilih, stroj- nih storitvah, po semenih" in podobno; to pač zato, da bi se zadruga dobro pri- pravila tako na jesensko setev kot na poznejše akcije. Ugotovili smo, da so prvi proizvajalci že začeli sklepati ko- operacijske pogodbe z zadrugo. Ne gle- de na to, da so že prve pogodbe po- trdile določen napredek, zlasti še, ker gre letos za vsebinsko boljše odnose in pogodbe v proizvodnem sodelovanju, pa so že bili primeri, ko se nekateri proizvajalci, ki jih prizadene odl«^ o agrominimumu, niso zganili. Zato smo se domenili, da bomo tem zamudnikom podaljšali rok prijave do 5. oktobra samo zavoljo tega, da bi zamujeno po- pravili; istočasno pa smo jih opozorili na določila odloka, na njegovo izvaja- nje, pa seveda tudi na sankcije, ki med drugim pravijo, da lahko vzamemo zem- ljo od enega do petih let, če kmet na njej ne bo izvrševal tistega, kar pred- videva odlok. Ta obvestila so kmetij- skim proizvajalcem posredovali kra- jevni uradi. Kakšen bo odziv na ta po- novna obvestila, ne vemo. Toda vsem, ki oklevajo, pa je vendarle treba pove- dati, da se bo odlok dosledno izvajal in da bo občinski ljudski odbor vztrajal na sankcijah, ki jih odlok predvideva. To je dejstvo in od njega ne bomo od- stopali. Zato je pni občinskem ljud- skem odboru že od ponedeljka, 1. okto- bra dalje poseben referent, ki spremlja izvajanje odloka in ki bo takoj ukre- pal v vseh primerih, kjer bi podcenje- vali napore za povečanje kmetijske proizvodnje. Kar se tiče zadruge je treba dodati, da smo uredili evidenco o izvajanju odloka. Tako imamo vsak dan pri roki podatke, kako posamezni kmetijski pro- izvajalci izvajajo določila tega odloka. Kot vse kaže, nekateri kmetje jemljejo novi odlok premalo resno. Zdi se, ka- kor da pričakujejo, da bo oâlok ostal saino na papirju, kar se je doslej že velikokrat primerilo. Mnogi pa, ki se zavetfajo resnosti odloka, zdaj priha- jajo in pravijo, da imajo veliko zamoč- virjenih površin. Na ta način skušajo zmanjšati ukrepe, ki bi jih morali uve- ljaviti na svojih površinah. Naj bo tako ali drugače, problem je tako resen, da ga bo morala proučevati posebna ko- misija in ugotavljati, kje gre za res- nično zamočvirjene površine, kje pa sa- mo za izgovore. In če se bo ugotovilo, da so ponekod površine v resnici za- močvirjene jih bo treba pač odšteti, ker ne bi bilo prav, niti utemeljeno, če bi vztrajali, da bi na njih izvajali odlok o agrominimumu. Kot rečeno, o tem bo odločala komisija strokovnjakov. Zadruga je pripravljena na vse na- loge. Imamo strokovni kader, pa tudi zaradi reprodukcijskega materiala ne bo ovir. Na zalogi so celo določene re- zerve, ki jih bomo uporabili, če bo tre- ba. Razen tega so pripravljena semena, strojni park itd. Težave lahko nasto- pijo le v primeru slabega vremena. Teren je močno razgiban. Zadruga je predlagala takšne kooperacijske od- nose, ki so absolutno sprejemljivi. Mi smo kmete celo seznanili z ekonom- sko prednostjo kooperacije. Tako smo izdelali kalkulacije, ki bazirajo na se- danjem povprečnem priidelku pšenice, to je na 18 stotih na hektar, nadalje na pridelku 30 in končno na pridelka if centov na hektar. Ugotovili smo, da znaša pri pridelku 18 stotov pšenice proizvodna cena 47 dinarjev za kilo- gram, na bazi pridelka 30 centov 36 dinarjev ter na osnovi pridelka 40 cen- tov na hek.tar 29 dinarjev. To so dokaj realni izračuni, pri katerih pa so se- veda možni določeni minimalni premi- ki. Važno je pač to, da smo s temi kal- kulacijami prepričali kmeta, da se ne more več upirati akciji za napredek in povečanje kmetijske proizvodnje, zlasti še, če je takšna proizvodnja s kalku- lacijami dokazana, da je rentabilnejši. Pri sklepanju kooperacijskih pogodb za pridelovanje žitaric smo šli v akcijo, da bi bili ti kompleksi čim večji, ali smo v akcijo, da bi kmetje najprej sa- mi združevali svoje parcele v ene ali za- to večje površine. In končno smo pripo- ročili, da bi več kmetov združilo povr- šine, na iLfttetnUi Џ^?:'^}^^ Mi smo to akcijo po združevanju povr- šin podprli s tem, da smo se odločili za zniževanje cen strojnih storitev na več- jih kompleksih. Tako bomo ceno stroj- nih storitev znižali za 10 */• v primera, če bo stroj delal na kompleksu od ene- ga do poldrugega hektara in to ne gle- de, ali je ta površina last enega ali več kmetov. Nadalje znižujemo ceno stroj- nim storitvam za 15 % na kompleksa od 1,5 do 2,5 ha; na površinah, ki so večje od 2.5 ha, pa bomo znižali ceno strojnih uslug za 25 %. Za nekooperante bodo letos cene strojnih uslug višje, kot so hile doslej. To tudi zaj-adi nki- nitve regresov za rezervne dele KAREL KAC Z umetnimi gnojili ni vse v redu Mi smo zgodaj začoli z akcijo; taJio smo že v predsczonekem obälobju raz- pravljali e proizvajalci o jesenski setvi in ostalih nalogah. Na našem področju smo imeld letos lilOO hektarov žitaric; skoraj iste povr- šdne so predvidene tudi za naslednje gKjspodarsko leto; od tega bomo v ko- orperacijsko proizvodnjo zajeli olcoli 850 ha, kar je precej več od prejšnjih let (oJcoIi 500 ha). Pri izpolnjevanju te naloge nam je prav prišel odlok o agro- minimumu. S sklepanjem kooperacijskih pogodi) smo začeli že v avgustu; to delo pa je uspešnejše (potekalo v septembru. Tako imamo zdaj sklenjenih pogodb za okoli 700 hektarov površin za pšenico in, ječmen. Z akcijo pa nismo prenehali, j zlasti zaradi zakasnele priprave zemlje za jesensko setev. Mimo tega smo šli v letošnjem letu na to, da bi seiev iz- vedli postopoma, tako da bi tudi žetev lahiko opravili brez nervoze, a navzlic j temu pravočasno. Načrtno delo na tem področju je nujno navzlic temu, da imamo na razpolago trinajst kombajnov, ki zadoščajo za vee naš teren. V pripravah, na jesensko setev in iz- vajanje odloka o agrominimumu, smo zagotovili 95 ton priznanega semena. Ta količina bo zadoščala za okoli 500 hekta- rov površin. Za ostale površine, katere prav tako zadene odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih, pa smo se do- menili tako, da bodo kmetijski proiz- vajalca dalli svoje seme, ki ga bodo pred uporabo očistili v oòratih naših ekonom- skih enot. V akcijo gremo zelo odločno in do- sledtto. Navzlic temu pa ugotavljamo, da nam nekatere zelo odgovorne službe ne sledijo. Tako smo med drugim pravo- časno naročili vse potrebne količine umetnih gnojil za jesensko setev. Zahte- vali smo tudi 450 ton nitrofosRala. Toda, čeprav smo tik pred setvijo, nam manjka še okoli 260 ton tega gnojila. Navzlic neprestanemu urgiranju pri Agrotehniki, ne uspemo. Zato smo zelo v skrbeh, če bomo to količino sploh dobiili. Za nas pa je izrednega pomena, saj predistavlja osnovo za izvršitev predvidene naloge. Kot vse kaže, so nastale pri proizvodnji in izvozu teh gnojil določene nesklad- nosti, ki jih bo treba odpraviti. Kot rečeno smo se v Spodnji Savinjski dolini dobro pripravili na jéísensko se- tev, pa tudi na izvajanje odloka o agro- minimumu. Da bi stvar kar najbolje stekla, so zdaj v teku seje delavsJdh svetov posameznih obratov, na katerih znova proučujejo naloge in obveznosti. Inž. Veljko Križnik Več operativnih stikov Dejstvo je, da življenje na naši vasi še nikoli ni bilo tako razgi- bano, kot je v zadnjem času. To razpoloženje in zanimanje naših kmetijskih proizvajalcev bi mo- rali izkoristiti za trajnejšo obliko, za trajnejše prizadevanje po po- večanju in izboljšanju kmetijske proizvodnje, kajti tudi slednja ak- cija ni kampanjska. Zdi se, da smo v tem času vsi skupaj prišli do prepričanja, in tako tudi kmetje, da so potrebni in nujni stalni in neposrednejši stiki med proizvajalci ter kmetij- sko zadrugo in to ne samo takrat, kadar gre za izvršitev določene akcije, marveč zmeraj, skozi vse leto. Gre namreč tudi za to, da bi morala kmetijska zadruga stal- no kazati, kje ima kmet proizvod- ne rezerve, kako jih naj izkoristi, kje naj mu zadruga pomaga, da bo proizvedel več in boljše itd. Gre pa tudi za to, da ga mora prav zadruga opozoriti na njego- vo družbeno dolžnost, da na svoji zemlji proizvede tisto, kar se naj- več da. V zvezi s tem se pojavlja vprašanje, ali je ekonomska enota kmetijske zadruge najbolj ustrez- na oblika za vsakodnevni stik kmeta z zadrugo in nadalje, kate- re naloge naj opravljajo kmetij- ski strokovnjaki, ki so pri teh enotah. Menim, da bomo morali poiskati drugo, oziroma popolnej- šo obliko stikov kmeta z zadrugo, kajti tudi vaški sestanki v okviru neke enote niso vse. Treba bo več operativnega stika s kmetijskimi proizvajalci in to vsak dan. To naj bi uredili tako, da bi področje neke zaokrožene proizvodne enote razdelili na manjše okoliše, v ka- terih naj bi delal po en strokov- njak kmetijske zadruge. Tako bi moral prav ta kmetijski strokov- njak organizirati na svojem pod- ročju vso dejavnost kmetijske za- druge, obiskovati kmete in jim tu- di tako posredovati zadružno po- litiko. Taki stiki bi morali biti stalni. S pomočjo takšnega dela kmetijskih strokovnjakov na do- ločenih območjih bi lahko zbolj- šali še organizacijo dela kmetij- skih strojev, ki je zdaj tu in tam šibka. Ce bo imela zadruga na te- renu takšne ljudi, potem kmet ne bo več v tolikšni meri obiskoval zadružnih pisarn in tam spraševal, kako in na kak način naj uredi neko stvar, temveč se bo venomer obračal le na enega in istega. S ta- kim vsakodnevnim stikom bo za- druga laže izvrševala svoje pro- izvodne naloge, saj bo bolje po- znala možnosti in pogoje za po- večanje proizvodnje, oziroma za planiranje proizvodnje. In še nekaj, ker je beseda ste- kla tudi o odloku o minimalnih agrotehničnih ukrepih, naj povem, da smo vsem občinskim ljudskim odborom priporočili, da nastavijo posebne inšpektorje, ki bodo spremljali izvajanje vseh določil tega odloka. Tone Močilnik Dosledno izvajanje! odlol^a Čeprav področje naše občine/|?^i izrazito kmetijsko,, je kmetijska proizvodnja za nas izrednega po- mena, predvsem zaradi preskrbe industrijskih središč s kmetijskimi pridelki. Pri nas smo že prej poznali od- lok o agrominimumu; imeli smo odlok, ki smo ga delno izvajali, ne pa kontrolirali. Ker pa ni bilo kontrole, nismo dosegli zaželene- ga cilja; odlok sam pa je izgubil na veljavi. Zato je novost doseda- njega odloka predvsem v tem, da se ga bomo dosledno držali. Od- lok, ki ga je sprejel ljudski odbor, prizadene okoli tisoč hektarjev obdelovalnih površin v nižinskem predelu občine. Razen tega je tov. Močilnik po- udaril izredno pomembno nalogo kmetijskega gospodarstva pri pre- skrbi Velenja in ostalih središč z zelenjavo, vrtninami, mlekom in mesom. Pomembno nalogo pri tem ima tudi vrtnarija s toplovodnim ogrevanjem. Vlado Plaskaa ENOTNA GLEDANJA Pri obravnavanju kmetijske po- litike v naši občini stremimo, da zavzemamo vedno in povsod enot- na gledanja. To je zelo važno; po mojem je to celo prvi pogoj, če hočemo, da dosežemo zastavljene cilje. Lahko rečem, da je na na- šem območju ta enotnost dose- žena in to med vsemi organizaci- jami, ki delajo na kmetijskem in gozdarskem področju ter seveda občinskim ljudskim odborom. Žal pa imamo v zadnjem času neka- tere težave zaradi neodgovornih pvosegov nepoklicanih organizacij, ki vnašajo določene motnje zlasti pri odkupu hmelja. Kar tiče odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih, moram po- vedati, da smo se nanj dobro pri- pravili. Odlok smo celo natisnili na velike plakate in jih razdelili po vaseh. Odlok bomo dosledno izvajali. Trenutno imamo okoli dvajset primerov, ki jih obravna- vamo v zvezi s tem odlokom. SINDIKALNE PODRUŽNICE POBUDNIKI RAZPRAV O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE V DELOVNIH KOLEKTIVIH V torek popoldne je bil razširje- ni plenum občinskega sindikalne- ga sveta v Celju, na katerem so prvo točko aktualnega dnevnega reda posvetili vprašanju, kako in na kakáne načine naj sindikalne podružnice vodijo v kolektivih razprave o predosnutku nove u- stave. Plenum je potrdil, da so v mnogih kolektivih, zlasti večjih, že izdelali okvirne programe, do- ločili posebne politične aktive in podobno ter se pogovorili o orga- niziranju pomenkov o pomenu in vsebini nove ustave. Ko so raz- pravljali, kako organizirati to raz- pravo, da bo dosegla namen, je v debato posegel tudi predsednik okrajnega sindikalnega sveta ;to(V. Vlado Grešnik, ki je opozoril, da naj bi v delovnih koileilctivih to razpravo vodili predvsem s stališča vloge in nalog proizvajal- ca v sistemu samoupravljanja, na- dalje naj bi v teh razpravah go- vorili o odnosih znotraj kolekti- va, pa tudi o odnosih med podjet- jem in komuno. Poleg tega je tov. Grešnik priporočil, da naj bi te razprave vodili v ekonomskih eno- tah, če so pa te preštevilne, pa tudi v manjših skupinah. Gotovo je tudi to, da bo en sestanek pre- malo: seveda naj bodo ti pomenki kratki, zato pa dobro pripravljeni in zelo konkretni. Razpravo o predosnutku nove ustave naj bi tudi v kolektivih povezali s prak- so in življenjem. Svoje izvajanje pa je tov. Grešnik zaključil z opo- zorilom, da so zlasti sindikalne or- ganizacije v podjetjih in ustano- vah odgovorne za potek in uspeh razprav o predosnutku nove usta- ve. KAREL KAC Neodgovorna vmešavanja Proizvajalci hmelja na na- šem območju so v zadnjem času zelo razburjeni, če lah- ko tako imenujem razpolože- nje, ki jih navdaja zaradi si- tzuicije, ki je nastala pri od- kupu hmelja predvsem zara- di vtikanj nekaterih neod- govornih organizacij v našo enotno hmeljsko politiko. Razumljivo da so to stanje izkoristili nekateri Savin j- čani v svoje namene, oziro- ma jo skušajo tako izkori- stiti. Mi smo že proti koncu lanskega, zlasti pa v začetku letošnjega leta postavili čvrsto in garantirano odkup- no ceno hmelju; razen tega smo dali še možnost dosega- nja premije za večjo proiz- vodnjo. Zdaj pa so prišli na naše območje predstavniki nekaterih organizacij, ki po- nujajo višjo ceno za ta hmelj in s tem vnašajo zmedo med rmše ljudi. Tako se je zgodi- lo, da so začeli nekaiteri pro- izvajalci načrtno ter z med- sebojnimi dogovori zavze- mati dokaj nenavadna stali- šča, namreč da so začeli hmelj zadrževati, da ga ne oddajajo in podobno, samo zaradi tega, da bi prisilili odgovorne činitelje, da bi šli s ceno navzgor. Razen tega iščejo vse mogoče vire in ka- nale, da bi najvišjim oblast- nim in poßticnim forumom prikazovali, češ, kako krivi- čen odnos ima naša zadruž- na organizacija do savinj- skega hmeljarja. Menim,, da je odnos do hmeljarjev zelo čist in ja- sen. Pri nas gremo v hmelj- ski kooperaciji na čisti eko- nomski odnos, v katerem je proizvajalec stimuliran za večjo in boljšo proizvodnjo. Razen tega vemo, da se od- kupne cene formirajo v skla- du s prilikami v gospodar- stvu na tem območju. Ce pa je zdaj vmes prišla neka špekulacija, četudi razumem slehernega proizvajalca, da želi dobiti za svoj ргте1ек več denarja kot manj, potem je seveda silno neodgovorno, da se enotna politika v hme- ljarstvu podira z nekimi ne- odgovornimi izjavami. Danes je situacija takšna, da vrsta krajevnih faktor- jev zahteva sestanke, na ka- terih naj bi obravnavali pro- izvodno in odkupno ceno, pa tudi vse ostale odnose, ki so nastali tudi zaradi povišane občinske doklade, seveda vse to v cilju, da bi prikazo- vali, kako slabo je plačano delo hmeljarja. Ta situacija potrjuje, da tako ne moremo iti več dalje. Čeprav je zvez- ni izvršni svet izdal odlok, ki postavlja pooblaščena podjetja za odkup hmelja, je ta odlok zavezal samo proizvodno organizacijo, da je dolžna dwti hmelj poobla- ščenemu podjetju. Nič pa se- veda to določilo ne prizade- ne proizvajalca, ki vidi v tem možnost prodaje hmelja po drugačnih, kot pa po v naprej določenih cenah. Ce smo postavili, da proizvajal- cu plačamo njegovo delo in mu razen tega priznamo še stimulacijo v obliki premije, potem je ves izkupiček, ki ga dosežemo na zunanjem trgu, stvar tržnih razmer, ne pa zasluga ali plod dela ka- terega koli proizvajalca. Spričo tega tudi nima nobe- ne pravice, da bi akumuliral na račun tržnih pñlik. Ljud- je pa pravijo: hmelj proda- jate po takšni in takšni ceni, toliko znašajo proizvodni stroški, kje je torej razlika, ki nastane med odkupno in prodajno ceno; razlika, ki pripada nam. Smatram, da so zahteve po teh razlikah več kot neprimerne in ne- sprejemljive zavoljo tega, ker jih v drugačni obliM, vračamo tudi v razširjeno reprodukcijo. Menim, da sedanja situa- cija narekuje, da bo treba na tem področju hmeljske politike zavzeti čvrstejše ukrepe, ki bodo podprli našo enotno politiko, ki se vleče od proizvodnje do prodaje ргте1ка. Udeleženci razgovora o nekaterih problemih kmetijstva. Od leve: Tone Močilnik, Ernest Zvar, inž. Veljko Križnik, Vlado Plaskan in Karel Kač CELJSKI TEDNIK STEV. 39 — 5. oktobra 1962 SPOMINI IN DELOVNI USPEHI PRAZNIK OBĆINE ŠOŠTANJ 8. oktober slavijo v Šoštanj ski oböini že vrsto let. Ta dan je izredno pomembna mefjnica tega območja, saj so pred 21. leti naši prvoborci v smelem naletu in s taktično preudarnostjo zavzeli rnesto Šoštanj in tako kmalu po okupatorjevi zmagi j asmo doka- zali, da so neupogljivi, nezlom- ljivi. Tega dne je torej padla prva »nepremagljiva« fašistična postojanka v Sloveniji. Letos bo glavna proslava ob- činskega ipraznika v Zavodnji, v partizansiki vasici, kjer so naši borci vedno našli zavetje, v kraju, kjer so partizanske enote slavile velike zmage nad številčno moč- nejšim sovražnikom. In prav v tej vasi bo praznovanje združeno z veliko pridobitvijo, in sicer otvoritvijo kulturnega doma. V dneh edinstvenega pohoda zma- govite štirinajste divizije je v Be- lih vodah pri Zavodnji omahnil v prerano smrt Šoštanjčan, naj- večji partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh. Naša hotenja o lepšem, človeka vrednejšem živ- ljenju, s katerimi so prežete vse Kaj uho ve pesmi, pa vsak dan po- rojevajo nove delovne zmage, nove sadove, nove uspehe. Pred samo proslavo bo v Za- vodnji tudii svečana seja občin- skega ljudskega odbora. Posve- čena bo spamimom in uspehom. Prvi napad na mesto v Sloveniji ... Sredi septembra 1941. leta je F4>horska četa po zmagi na Pesku krenila na Graško goro in začela 6 svojim delovanjem na šaleško- mislinjskem področju. V teh dneh jo je obdiskal Dušan Kveder-To- maž. Ceta ni izvedla večjih akcij, kajti pripravljala je nekaj več- jega, pomembnejšega. V prvih dneh oktobra sta se ji na čudovito konspirativni način pridružili še Savinjska in Revir- ska četa in tako so se te tri šta- jerske čete 4. oktobra združile v Prvi štajerski bataljon in njihova piva večja naloga je bila: napad na Šoštanj. V teh dneh je vodil bataljon Jože Letonja-Kmet. Po- datke za napad pa je zbral Borabi-Božo Mravljak. Bataljon se je z Grmade spustil v gozd Lezenj, odkoder je v noči 7. oktobra odšel na Gorice pri Šoštanju, se razdelil v skupine, postavil močne zasede v I>ruž- mirju in prav tako v Penku; slednja skupina je imela nalogo, da minira most, čigar detonacija je tudi 'bila znak za napad. I*retrgalii so vse telefonske zve- ze in blokirali orožniško postajo Ob 23. uri je odletel most v zrak in borci Prvega štajerskega ba- taljona so z vzklikanjem in moč- nim streljanjem kmalu postali gospodarjii mesta. Okupatorski veljaki in izdajalci so se umak- nili na varno, kajti ravno ta večer so imeli v Sokodskem domu sesta- nek s predstavniki okupatorske vojske. Dobil dve mri so partizani pre- pevali po mestu, izvedla, sedem rekvizicij in zažgali žago ter skladišče lesa, last okupatorskega župana. Okrog poldruge ure v jutru je udaril plat zvona pri šmihelski cerkvi — zaiak za umik. Partizani niso imeli v svojih vrstah žrtev, Nemca pa so v poročilih omenili tri. Ta prvi napad na mesto je bil dobro pripravljen in pravo vojaško dejanje, obenem pa je bal to prav klasičen primer partizanske taktike. Najdragoce- nejše je nedvomno velik moralna ugled, ki so si ga partizani pribo- rili s tem napadam. Glas o tem napadu je prodrl celo do sloven- skih pregnancev v Srbijo. Tako je v tej mali temnozeleni doilini vstal človek, pritaknil baklo svobode k zlu, da mu je v svojem krčevito zlohotnem umi- ranju svetilo. Bilo I N/ e se tisto esen Ljudje so bui vznemirjeni nad dogodki. Zgorela je Haukejeva žaga in padla sta dva narodna izdajalca, med- tem ko so Nemci vsepovsod zmagovali in gazili širjave in človeka. Vse je prišlo tako nenad- no, tako nedoumljivo in grozljivo kot siva jesen, ki je ovlažila izgorela polja in potemnila gozdove. Nekaj dni po napadu so tujci nenadoma sklicali zbo- rovanje sredi trga. Velik, nadut tujec je kričal, da bi prekričal svojo bojazen: »Svojat ste, ki jo moramo vzgojiti, svojat, ki ji mora- mo odtočiti odvečno barbar- sko kri. Da, kon&no vas bo- mo spametovali in naučiu, kaj je nemški red!*< Narod je sklonil glave, kot da nekdo opleta z bičem, a v srcu je nosil drobno upa- nje, iskro, odsev plamena, zadoščenje in trmo: vztraja- ti, vztrajati. Ni pa vedel niti slutil, kaj pomeni velik za- krit kamion. Se so odmevala tujčeva zasramovanja, še se je na- rod grbil in molče požiral besede, ko so začeli s kamio- na surovo tirati mlade jante z vMenjenimi rokami. Po 676 imen je izpisanih na šte- vilnih spomenikih, ki so raz- kropljeni po vsej Šaleški dolini. In ta imena — tihe neme priče —• govore o bor- cih, o nečloveško trpinčenih žrtvah v taboriščih in o tal- cih. Koder stoje so tla po- svečena in naše novo svet- lejše življenje je najtesneje povezano z njihovo veliko žrtvijo. dva in dva z verigo v zele- nem sprevodu. Bledi, izpiti obrazi. Zbiti. Izmučeni. Trpinčeni. Stopali so počasi in zrli v ljudi in skozenj. Oči so jim bile temne, polne groze in polne nedoumljivega upora. Množica je vzvalovela. Ne- močno je završalo in vzdih, ranjeni krik zle slutnje je zamrl na razprtih v^tih. Ne- kdo je od onemoglosti stisnil pesti in pobledel. Otroci pa so se priključili sprevodu. Tujec pa je sedaj, ko je ču- til, da je rmrod čisto pri tleh, strt, zbit, nemočen, zmago- slavno oživel in z močnej-. šim glasom nadaljeval. »■To kar vidite,** in pokazal je z roko tjakaj, kjer so tal- cem zavezovali oči, Ho je le droben opomin, ki naj vam pove, da smo mi vaši gospo- darji. Razumete !■>< Ljudje niso ničesar več ra- zumeli. Izgubljeno, sivo in mrko so zrli . tjakaj, ne vstran, saj sami niso vedeli kam, in čakali so, čakali in, se tanjili. Prvih pet je bilo na vrsti. Rosni fantje z dravskega polja. Močni, zastavni, zbiti od mučenja, a vendar vzrav- nani in mirni. Nekdo med ljudmi je iz- tisnil skozi zobe. »Glej, tujci se boje njiho- vih oči.*! Poveznjeno svinčeno nebo so razklali streli. Eden od talcev je vzkliknil: »-Mama, maa ....'■« Mladost, volja in upornost je plosko padla na razmočeno zemljo in prepo- jila izhojeno pot z neizživeto krvjo. Odmev je zamrl v množici, ki je vse bolj lezla vase in nemela. Otroci so zavekali. Surove rakve so sprejele prvih yet. Potem so postavili drugo petorico. Prvi med njimi je odklonil ruto. Tišina. Dolga, neznosna. Rezki ukazi. S strašno na- tančnostjo in počasnostjo iz- vršeni gibi. Med obsojenci se je dmgnila ena pest in s streli omahnila kot grožnja proti rabljem. Narod ni več strpel. Začel se je razhajati. Neslišno, ti- ho, grozeče. Kmalu je na trgu ostal samo oddelek rabljev in ka- mion z desetimi okrvavlje- nimi rakvami, s prvo, krva- vo in svetlo sledjo v tej do- lini, ki je kazala pot k člo- veku. Občinski ljudski odbor Šoštanj Občinski komiie ZKS Šoštanj Občinski odbor SZDL Šoštanj Občinski sindikalni вте! Šoštanj Občinski odbor ZB NOT Šoštanj Občinski komite LMS Šoštanj Rudflik lignita Velenje Termoelektrarna Šoštanj sLIK« lesno ind. koaibi»«t Šoštanj Tovarna nsnja Šoštanj >Gorenje< tovarna goep. орте*м Velenje Tovarna galanterije Šoštanj iBazen« trg. podjetje Velenje »Velma« trg. podjetje Velenje »Merkur« trg. podjetje Šoštanj Gostinsko podjetje pod grada« Velenje Mesnica — Klavnica Velenje »Cromometalc Velenje Tovarna gumi papirja Velenje iZarja« trg. podjetje Šoštanj »Vegrad« velenjsko gradb. pod j. Velenje f^aSUiafo^ Ukccnc cesititcc eb- ŠALEŠKA DOLINA - INDUSTRIJSKI DAZEN Velik je bil delež Šaleške do- line v skupnem boju za osvobodi- tev — v iboju za dosego »lastnih Kannic«, v boju za idosego tistih osnov, odkoder je krenila veli- častvena pot našega naroda na- proiti človeka vrednemu življenju — socializmu in komunizmu. Ni zgolj slučaj, da se je pomladi leta 1944 šef Spodnje Štajerske obrnil z grožnjami in s prilizo- vanjem na prebivalce Šaleške do- line z edinstvenim proglasom, v katerem jih ipoziva, naj se ne vključujejo v vrste takrat z zma- gami slavne štirinajste divizije, češ, da jih bodo prevarili in iz- koristili. Niti ni slučaj, da pomeni leto 1943 veliko prelomnico v na- rodnoosvobodilnem gibanju na področju Šaleške doline; pod vod- stvom tovarišev Kristl Ulriha in Izaka Polha je v tem letu svojst- ven začetek prehoda iz strogo za- upniškega sistema v najbolj ma- sovno povezavo lodpomiškega gibanja in rasti nove oblasti OF v Šaleški dolini. In gotovo ni slučaj, da je ravno Šoštanj prvo mesto v Sloveniji, katerega je napadel Prvi štajerski bataljon. Predvojno revolucionarno gi- banje v Šaleški dolini je kmalu in močno razrahljalo trdo ledino polproletarcev in kmečkega živ- lja ter jih povedilo v tokove na- prednega gibanja pod vodstvom prekaljenih borcev — proletarcev. Šaleška dolina je bila kraj okrož- nih in pwDkrajinskih konferenc SKOJA in Partije, je bila kraj večmesečnega zatočišča članov Centralnega komiteja Komu- nistične partije Jiigoslavije, je bua izredno razgiban kraj z na-' predno komunistično usmerjeno delavsko in intelektualno mla- dino, iz vrst katere je zrasel naš veliki pesnik narodnoosvobodil- nega boja in glasnik novega dne — Karel Destovnik Kajuh. Sovražnikovo nasu j e je v letih okupacije prešlo meje človeške domišljije, a vendar je nenehno raslo število aktivnih borcev in tistih, ki so podpirali borbo, in to vse do končne zmage — podpisa kapitulacije komandanta nemških siJ na Balkanu, nemškega gene- rala von Lehra v Topolšdci pri Šoštanju. Sledilo je prav tako svetlo ob- dobje — obnova. Vrstile so se ne- nehne in nesluitene delovne zmage prebivalcev Šaleške^ doline, med katerimi je prednjačil velenjski rudar, ki je v svojem dedovnem zanosu ne le obnovil, temveč do- hitel in prehitel evropske delovne učinke in z droigimivred postavil svoj življenjski standard na osno- ve z načelom: plačilo po vloženem delu. Dandanes je šoštanjska občina, čeprav po razsežnosti najmanjša, vendarle po razvitosti in gospo- darski moči med prvimi v celj- skem okraju. Poznana je po bazenu velike re- zerve lignita, termoelektričnem gigantu ter tovarni usnja v Šo- štanju. S 84 odsibotki nekmečkega pretivalstva in 6500 zaposlenimi, kar je slaba tretjina vseh jxrebi- valcev občine, kaže na tipično in- dustrijsko komimo; po osnovni gospodarski veji pa jo marsikdaj upravičeno imenujemo rudarska komxma. Od 150.000 ton predvojne letne prodiikcije lignita je kolektiv ve- lenjskih rudarjev na najboljši poti, da v letošnjem letu doseže 2,5 milijona ton premoga. Še pred devetimi leti je rudnik proizvajal komaj petino današnje proiz- vodnje. Rudnik je s svojo vse- stransko problematiko vseskozi dajal osnovni ton razvoju komu- ne. Tako je v dobrih desetih letih zraslo popolnoma novo mesto, ki ima danes že okrog sedem tisoč prebivalcev! Za takšen razvoj je družba vložila precejšnja sred- stva,- vsekakor pa je izredne važ- nosti, da je kcáektiv sam vložil iz lastnih skladov okrog 3 mili- jarde. Še posebej pa je bil veUk doprinos k skupnim uspehom tudi večletno prostovoljno delo. Zaloge premoga pa so omogo- čile termoelektrarno v Šoštanju, ki ima kapaciteto 135 MW in lahko proizvaja milijardo KW električne energije letno. Priklju- čena je na jugoslovansko omrežje in služi za kritje konac v potroš- nji in kot pomoč v sušnih mese- cih, to je v času, ko naše hidro- centrale slabo delujejo. Prav tako sodi med poznana podjetja to- varna usnja, ki proizvaja svoje izdelke po tradicionalnem postop- ku že 175 let. Pred dvema letoma je začela z rekonstrukcijo kromo- vega obrata, ki bo konec letoš- njega leta predan poizfcusni pro- izvodnji. Izredno perspeiktivno industrij- ^ sko podjetje v občini je postala j tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju, ki ima na- ravnost iskokovito rast. Pomembno pa je za Šaleško dolino, ker za- Fkosluje žensko delovno silo, kar je še nedvomno dokaj nerešeno vprašanje komune. Pomemibnejši podjetji šoštanjske občine sta nedvomno tudi lesno industrijski kombinat, ki se bavi s primarno obdelavo iglavcev, stavbnim mi- zarstvom in proizvodnjo lesne volne, ter Galanterija v Šoštanju, ki izdeluje gumbe vseh vrst in priznano ipohištveno okovje dz umetnih mas. Z izvozom so v občina Šoštanj začedi šele z letom 1961 in še to v zelo skromnem merilu. Izvoz- niki so predvsem tovarna gospo- dinjske opreme »Gorenje«, lesno industrijiski kombdnat v Šoštanju in tovarna usnja v Šoštanju. V letošnjem letu bodo predvidoma izvozili za okrog 190 milijonov vrednosti, on to v glavnem v Za- hodno Nemčijo in na Poljsko. Proizvodne možnosti za izvoz so uravnane s potrebami celot- nega jugoslovanskega gospo- darstva. Kljub težavam našega goSpodapstva kažejo poletni me-, seci in prav tako sedanje stanje, da vsd deilovm kolektivi vlagajo napore, da bodo dosegli predvi- dene količine. Vrednost celotne proizvodnje v letu 1962 se bo dvignila na okrog 20 milijard di- narjev, narodni dohodek pa na 8 milijard. Kmetijstvo v Šaleški dolini ima v glavnem nalogo preskrbe z miekoon, mesom in vrtnarskimi proizvoda, V socialističnem sek- torju je samo 5,2 odstotka vseh obdelovalnih površin. Ukrepi, ki jih vršijo na kmetijskem gospo- darstvu Šaiek s selekcijo in iz- boljšanje hranljivosti krme, bodo nedvomno v bodoče povečali molznost ter krili večino potreb same doline. Posebni pa so pogoji za proiz- vodnjo samske vrtnarske proiz- vodnje zaradi toplovodnega ogre- vanja. Na površini 5000 kvadrat- nih metrov so v 6 mesecih pro- izvedli 26 ton paradižnika, 12 ton kumaric in mnogo zelenjavnih sadik. Letos pa grade tople grede za ostale vrtnarske proizvode. Poljedelskih zemljišč, ki jih je mogoče obdelovati z vsemi so- dobnimi agrotehničnimi meto- dami, je pravzaprav malo, le okrog 700 ha; tu pa že kar zado- voljivo vrši kmetijska zadruga kot interesent odkup, saj je že v letošnjem letu odkupila blizu 20 ha. Bolj pereče je stanje vi- šinskih predelov, kjer bo k rešitvi moralo največ prispevati gozdno gospodarstvo z odkupom ali na- jetjem za pogozditev. Na ravnini med starim Velenjem in Šalekom je zraslo svobodno rudarsko mesto s širokimi svetlimi ulicami, parkom, športnimi objekti, zelenicami. Pri gradnji pa so mnogo prispevali sami prebi- valci, saj so opravili preko 800.000 prostovoljnih ur, kar znaša okrog 300 milijonov vrednosti. Takšen prispevek kaže na visoko zavest. VSI POGOJI SO DANI... ■p azvoj proizvodnje premoga za kritje potreb domačega trga bo v obstoječih objektih že prihodnje leto dosegel svojo maksimalno zmogljivost: 3 milijone ton. Za nadaljnjo predvideno povečanje do 5 milijonov ton in še več pa bo potreba zgraditi nov izvozni jašek v bližini Šoštanja. Kopičenje tolikšnih količin pa bi smotrno bilo izkoriščeno z iz- gradnjo dodatnih kapacitet termo- elektrarne, ki bi s podvojeno pro- izvodnjo dosegla 270 MW. Nedvomno pa je najbistvenejše za celotno občino uresničitev gradnje energo kemičnega kombi- nata. Prva faza te gradnje bo pli- narna s proizvodnjo 500 000 mS plina. V drugi fazi pa bodo prešli na predelavo stranskih proizvodov pri vplinjevanju premoga. Šaleška doHna je žal kljub raz- vitosti le delno urejena po urba- nističnih načrtih. Razen Velenja, kjer gradijo mesto po načrtu, je bilo v povojnih letih menjano ne- šteto načrtov, nekaj dokončnega pa doslej ni bilo sprejeto. Prav tako pa je s turističnimi možnostmi. Dolina sama s svojo pestro in lepo okolico nudi čudo- vite pogoje za razvoj turizma, vendar je doslej bilo vse premalo posluha za to vejo gospodarstva. Šele v letošnjem letu je turistično društvo Šaleške doline naredilo vsaj nekaj in s tem odprlo vrata turizmu v tem predelu. Čeprav malo pozno, pa je vendar hvale vredno, da si v občini prizadevajo, da to stanje izboljšajo. Problem je namreč bolj subjektivnega kot objektivnega značaja, kajti mate- rialni pogoji v gostinskih, trgov- skih, športnih in kulturnih osno- vah so dani. Za prihodnjo sezono bo turistično društvo izdalo turi- stični prospekt Šaleške doline, Mnogo več posluha pa je sedaj čutiti pri reševanju problemov adaptacij znamenitosti, kot so Hu- da luknja, velenjski grad in ure- ditev ribjih lovišč namejenih za šport turistom. V kolikor bodo tu- di slovenski rudniki prezrli svoje lokalne težnje po majhnih, raz- drobljenih rudarskih muzejih, la- hko pričakujemo v nekaj letih, da bo velenjski grad kot republiški rudarski muzej izredno zanimiv. 0 CELJSKI TEDNIK STEV. 39 — 5. oktobra 1962 GIBANJE GOSPODARSTVA v PRVIH OSMIH MESECIH V OBČINI ŠOŠTANJ Osemmesečni podatki o fizič- nem obsegu industrijske proizvod- nje v občini Šoštanj kažejo, da je kritično stanje v prvem polletju v glavnem prebredeno, saj je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta proizvodnja večja za 3,4 odstotke. Najboljše rezultate so dosegli kolektivi termoelek- trarne. Galanterija in Lesno in- dustrijski kombinat v Šoštanju, dokaj pa so izboljšali svoje stanje rudnik lignita Velenje, tovarna gospodinjske opreme »-Gorenje« in ostali. Izredno važni pa so skle- pi delovnih kolektivov in zavest, da ti uspehi ne smejo biti trenut- nega značaja, temveč, da morajo še z večjo storilnostjo in priza- devnostjo dosegati svoje proizvod- ne naloge, obenem pa polagati vse več pažnje tudi kvaliteti, ki mar- sikje v zadnjem času pač ni naj- boljša. Pomemben podatek je več- ja storilnost, kjer je na prvem mestu v občini rudnik lignita Ve- lenje z 9,9 odstotki, sledita pa mu Galanterija in termoelektrarna, medtem ko ostala podjetja do- segla v tem pogledu nekaj slabše rezultate in to zaradi nesorazmer- nega povečanja števila zaposlenih v odnosu na dosežene proizvodne uspehe. Zaradi boljše prodaje in izbolj- šanja plačilne discipline — to la- hko trdimo le za nekatera pod- jetja — je vnovčena realizacija industrijskih podjetij v tem ob- dobju porasla za 37,9 odstotkov. V prvem polletju so gospodarske organizacije dosegle preko 8 mi- lijard celotnega dohodka. Na 4,3 odstotno zvišanje dohodka je v glavnem vplivalo počasnejše na- raščanje stroškov. Porast je naj- večji pri trgovini in v gradbeni- štvu, med industrijslcimi organi- zacijami pa sta pri porastu naj- močnejši podjetji termoelektrarna in tovarna gospodinjske opreme >^Gorenje« v Velenju. V pogojih prehoda od obračuna po sistemu fakturirane realizacije na obračun vnovčene realizacije so vse go- spodarske organizacije razen tr- govskega podjetja '•'■Vino-« v Smartnem ob Paki dosegle tolik- šen čisti dohodek, da so lahko po- krile osebne dohodke. Ustvarile pa so tudi nerazdeljen ostanek čistega dohodka, ki pa je nekoliko manjši od razporejenih sredstev v skladih v prvem pol- letju lanskega leta. Čisti osebni dohodki gospodarskih organizacij so se povečali za 18 odstotkov. Nekoliko nižje osebne dohodke so izplačali le v lesno industrijskem kombinatu, usnjarni in Vegraduv Velenju. V investicijsko potrošnjo za go- spodarske in negospodarske inve- sticije je v tem obdobju bilo vlo- ženih 1,158 miUjonov dinarjev. Največ tega je odpadlo na nego- spodarska vlaganja. Do konca le- ta bo vloženo okrog 600 milijonov za stanovanjsko izgradnjo, 100 mi- lijonov za komunalno dejavnost, pri čemer največ odpade na regu- lacijo Pake, 140 milijonov za zdravstvo in socialno varstvo in 260 milijonov za šolstvo, ki je kar v tem letu dobilo tri nove ali pre- novljene objekte: šolo v Smart- nem ob Paki, II. osnovno v Šošta- nju in I. osnovno šolo v Velenju, ki bo vseljiva v januarju prihod- njega leta. Največ sredstev za negospodarska vlaganja je bilo vloženih iz skladov gospodarskih organizacij in iz občinskega stano- vanjskega sklada. -ik S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V SOSTANJU Višja doklada v nižinskih predeiiii V petek sta imela svojo redno sejo oba zbora občinskega ljud- skega odbora v Šoštanju. Po po- ročilu o izvršitvi sklepov zadnje seje je predstavnik sveta za delo podrobno obrazložil predlog o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja na območ- ju občine Šoštanj. Poleg pogojev, ki so dani, t. j. nad 10.000 zavarovancev in močno razvite zdravstvene službe ter dohodkov skladov socialnega za- varovanja v predpisani višini, pa sta ustanovitev predlagala tudi , občinski odbor Socialistične zveze ; in občinski sindikalni svet, ki sta \ ta problem že predhodno pretre- \ sla. Po sklepu skupščine okrajne- j ga Zavoda za socialno zavarova- j nje bo komunalna skupnost zava- i rovancev imela 25 delegatov, ki ! jih bodo volili enega na vsakih 427 članov. Najbistvenejše pa je nedvomno bdlo sklepanje o povišani občin- ski dokladi v nižinskih predelih. Razprava je bila izredno plodna in je v marsičem razčistila na- pačno pojmovanje in gledanje na doklado kot instrument uravnava- nja občinskega proračuna. V zadnjih štirih letih je skupni kmetijski dohodek porasel kar za 24,1 odstotka, prav tako pa so stalno naraščale cene kmetijskih proizvodov, medtem ko je občin- ska doklada ostajala neispreme- njena in nikakor ni več ustrezala pravilni davčni obremenitvi. Po- rasel je tudi narodni dohodek iz zasebnega kmetijstva, kar je re- zultat večje količinske proizvod- nje v zasebnem sektorju kmetij- stva in vsekakor posledica višjih cen in boljšega tržišča. Zasebna kmečka gospodarstva v nižinskih predelih in okolici proizvodnih središč imajo možnosti za ustva- ritev postranskih dohodkov; prav tako pa je jasno, da je proizvod- nja v nižinskih predelih večja, cenejša in lažja. Zato je potreba po višji dokladi nujna in uteme- ljena. Oba zbora sta sprejela nov od- lok, ki v prvem bonitetnem raz- redu povišuje doklade v razponu od 55—80 odstotkov. -ik RAZSTAVA denarja in varčevanja v Žalcu Hranilništvo je že vrsto deset- letij doma na Slovenskem, saj bodo letos slavili v Žalcu 80. ob- letnico ustanovitve prve slovenske hranilnice. Ob tej priliki bodo ta teden slavnostno otvorili prenov- ljene prostore Narodne banke in ekspoziture Komunalne banke Celje v Žalcu. Ob tem pomemb- nem slavju bodo organizirali raz- stavo denarja in varčevanja. Od- prta bo do 13. oktobra. Posebno zanimiv je prikaz razvoja denar- ja pri nas in v ostalih evropskih državah. Posebnost pa so l%|yanci celjskih grofov. Zanimivost so ohranjene obveznice iz časa na- rodnoosvobodilne vojne, ki ka- žejo na razvoj kreditno denarnih odnosov. Ta razstava sovpada v čas posebnega poudarka varčeva- nju. Komunalna banka v Celju se že sedaj pripravlja, da bo čim atrak- tivneje in s posebnim preseneče- njem proslavila 31. oktober, med- narodni dan varčevanja. -ik Na Smarskem ne odlašajo »Ceste so zanič ... Vodovoda nimamo ... Voda nam ob vsakem nalivu preplavlja, ker ne čistijo jarka.. . Igrišče nam bi morali napraviti, nikjer se ne moremo igrati ... Občina naj da, zakaj pa plačujemo davke! Občina je dolž- na to napraviti. Petkrat smo že poslali zapisnik, kaj potrebuje- mo, toda še do danes se izgovar- jajo, da ni sredstev. Občina mora dati, ona mora skrbeti za nas!« Tako nekako so včasih godrnjali na sestankih. Nešteto je bilo pri- merov, ko se je nad uslužbencem na občini usajal razburjen občan, ki je zahteval novo cesto ali vo- dovod. To želi tudi občina, želimo vsi, toda sredstev je lahko samo toliko, kolikor jih ustvarimo vsi skupaj. V šmarski občini, ki je še vedno med najbolj zaostalimi v Sloveniji, pa je odvisnih sredstev še manj. Občani te občine so prav gotovo upravičeno zahtevali cesto v Obsotelju, ta pa je izrab- ljena in utrujena! Prav tako upravično želijo vodovod v Pod- četrtku, Podsredi, Rogatcu, Me- stinju in še drugje. Tekoča voda: to pomaga zdravju, gospodinj- stvu, dvdga družinsko življenjsko raven. Toda pomagati je potreb- no občini, če hočemo uspeti! Občinski odbor SZDL je spo- mladi osnoval posebno komisijo, ki je imela nalogo vzpodbuditi občane za delovne akcije. Na po- menkih z občani so izdelali obši- ren delovni plan na osnovi naj- nujnejših ,potreb v občini. Pri osnovnih šolah potrebujejo igri- šča. Tokrat so jih že uredili v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Sla- tini, Podčetrtku. V Zibiki, Mesti- njem, Šentvidu so se lotili popra- vila občinskih cest. V Podsredi in Kozjem so opravili veliko za vo- dovod. V Podsredi upajo, da bo spomladi stekla voda, samo če jim bo vsaj malo še pomagala občina aii kdo drug, da si bodo nabavili še najnujneši material. Delali so že in še bodo sami. Ne odlašajo, če vedo, da lahko opravijo sami. Občani v Ratanski vasi so se za- grizeno lotili gradnje cest na To- pole in Negonje ter uspeli. Gasil- ci v Imenem so pravkar s prosto- voljnim delom spravili pod stre- ho nov dom. V Kostrivnici bi ra- di zgradili novi šolski učilnici: pokazali so vso dobro voljo, toda brez izdatnejše družbene pomoči ne morejo uspeti. Letos so v šmarski občini delali dokaj razgibano. Preko 2000 ob- čanov je sodelovalo v delovnih akcijah. Plan so skoraj izvršili. Smarskega potolca niso zravnali: ta še čaka udarnih mladincev. Kopališče v Kozjem bo skoraj dograjeno. V Šmarju pri Jelšah so ga po velikih naporih turistič- nega društva ^^Procvit« koncem poletja odprli. Z velikim delov- nim zagonom so rešili obsežno nalogo. Prav je, da se občani za- vedajo, da mnogo zmorejo sami: zato bo še prej lepše povsod! s. Saia M Мшаша Povsod na Smarskem so pro- slavljali 20-letnico Pionirske or- ganizacije. Pionirji so prirejali izlete, nastopali in obujali spomi- ne na pionirje — pogumne parti- zančke. Lepo je biti pionir! Od- slej so pionirji povsod: na prosla- vah, sodelujejo v paradah, v de- lovnih akcijah. Ob smarskem ob- činskem prazniku so ponosno ko- rakali pred tribuno, desetina me- stinjskih pionirjev pa je prika- zala razred, kakor ga zna opre- miti LIP »BOHOR«, kar na ka- mionu. Bili so resni, kakor bi se resnično učili. Obiskujejo kri- stanvrško šolo, nekateri šmarsko in še lemberško in si želijo, da bi tudi v njihovih učilnicah bila ta- ko lepa in udobna oprema. Prav gotovo bo kmalu! r. TUDI V ŠMARTNEM OB PAKI STANOVANJA Kot vsepovsod drugod je tudi v Smartnem ob Paki stanovanj- sko vprašanje na dnevnem redu. Letos bo z gradnjo 6 stanovanj- skega bloka le-to delno rešeno vsaj za prosvetne delavce. Kaže pa, da ta blok ne bo ostal osam- ljen. Gradnjo vodi komunalno obrtni center »-Oljka«, ki je v sep- tembru začel z začetnimi deli. Ta- ko bo slednjič tudi Šmartno pri- čelo dobivgti_noxo_^odobo. , ¿ JAKA SRŠEN: KAMPANJE SO NAJVAŽNEJŠE... Laški pionirji pri predsedniku občine Ni še dolgo tega, ko je spwrejel predsednik oibčine v Laškem Lju- bo Zelič pionirje laške šole. Izro- čil jim je pozdrave in knjižno da- rilo članov Združenja borcev iz Kruševca, ki so prispeli z vlakom Bratstva in enotnosti. Povedal jim je, da so gostje izrazili želje, naj bi se laški pionirji povezali g pionirja njihovih osnovnh šol, si dopisovali in tako ohranili prija- teljstvo, ki se jo parodilo med starši v najtežjih dneh naše pre- teklosti. S. K. Tri politične soie Šmarski občinski komite Zve- ze komunistov se je odločno za- vzel za to, da svoje člane čimbolj oboroži z znanjem. Mladi komu- nisti niso dovolj seznanjeni z osnovami marksizma, vse prema- lo se poglabljajo v družbeno pro- blematiko, prav pa je, da to te- meljito spoznajo. Brez jasnih spoznanj ni mogoče odločno na- stopati. Komunisti pa so navse- zadnje tisti občani, ki so revolu- cionarni pobudniki naprednih akcij na vasi, dosledni zagovor- niki najnaprednejših misli. Ko- misija za idejno-politično vzgojo pri občinskem komiteju ZK, ki jo vodi Jože Unverdorben, je iz- delala program politične vzgoje, ki ga bo posredovala v treh poli- tičnih šolah in to najprej tovari- šem, ki imajo že pri svojem delu največ stika z ljumi. V oktobru prične šola za komuniste v javni upravi, za gostince in koncem ja- nuarja za prosvetne delavce. Vsaka šola bo zajela po 25 sluša- teljev, ki bodo v približno 80 urah slišali najosnovnejše, kar je potrebrw v našem družbenem razvoju vedeti. Sole izvaja šmar- ska delavska univerza, ki bo po- leg tega organizirala še nekaj po- sameznih predavanj idejno-poli- tičnega pomena za ostale občane. IZ OLIMJA v Olimju, odmaknjenem nase- lju pod Olimsko goro, so letos za- beležili dva pomebna uspehsu Najprej so s pomočjo Gozdnega gospodarstva zgradili vodovod, ki črpa vodo iz bistrega izvira, ki priteka naravnost tzpod gore. Po- sebno veseli so vode v šoli, kjer- doslej niso imeli pitne vode.Pri delu so ljudje izdatno pomagali s prostovoljnim delom. Drugi delovni uspeh pa je nova cesta z betonskim mostičem, ki se zvija po strmini preko Slivja in tako spaja bogate gozdove z dolino. Olimje je skrito, ima pa znamenitost, ki bi jo lahko še bolj izkoristili za turistične na- mene. To je impozanten greidič e prvo srednjeveško apoteko. Ob robu turizma Naša pokrajina je nedvomno lepa, prava paša za oči. Mnogi tujci, ki dnevno prihajajo k nam, jo občudujejo večkrat ¡prav za- maknjeno. Skoraj mirno pa lah- ko rečemo, da sami vse premalo storimo, da bi lastno deželo pod- prli pri razlkazovanju njenih le- pot. Ne samo to! Mnogo je redkih zgodovinskih znamenitosti, mno- go naravnih edinstvenosti, za ka- tere vse premalo vemo, čeprav bi jih koristno lahko pokazali vsa- komur. V šmarski občini so turi- stična idruštva, ki pa vse prema- lo napravijo, čeprav ibi nekatere reči lahko storili bolj 'z dobro voljo kot z denarjem, ki ga vse- leij primanjkuje. V Rogaški Slatini rešujejo turi- stično problematiko predvsem v ožjem krogu. Kaj pa okolica? Ali ne bi bilo prav, da bi popotnik, ki pripelje na mestinjsko križi- šče ali na podplatsko, lahko videl kakšno barvno tablo ob cesti, ki hi ,na bližino Rogašike Slatine prav gotovo izraziteje opozarjala, kot navaden kažipot. Ali ne bi bilo prav, da bi na križišču т Podčetrtku, odkoder vodi odcep 5 km do znamenite srednjeveške lekarne v OMmju, bila večja opo- zorilna tabla, ,ki ibi popotnika opozarjala na to zgodovinske redkost? Mnogi bi zavili tja, da si to ogledajo, če bi vedeli. Drugje' znajo bolj pomagati svoji deželi, čeprav morda ni tako naravno lepa, kot je ,Slovenija. Ob vsakem mostiču stojijo napisi, ,ki popot- niku povedo, kako se imenuje voda, ki teče T>od mostom. Pri nas tega ni, čeprav bi tudi za ta- ke označbe ne potrebavali ,tako velikih naložb. Pa ne samo to: še cela vrsta zgodovinskih spo- menikov je naokoli, starih gra- ščin, o čemer pa turisti, ki pri- hajajo skozi, ničesar ne nasle- dijo. Morda bi bilo pravilno, če bi prii občini bila občinska zveza turističnih in olepševalnih dru- štev, ki bi se širše pozabavala s problematiko okoliškega turizma. Morda bodo na Smarskem raz- mišljali tudi o tem in skušali na- praviti nekaj, kar bi is sikromni- imi sredistvii pomenilo veliko. s. Upoštevajte naše želje . . . Tovariš urednik, v Smartnem ob Paki imamo že dlje časa v okviru Ljudske teh- nike kino predstave. Kot v drugih podeželskih krajih je tudi pri nas pač slabemu finančnemu stanju tega podjetja kriv slab obisk. Vendar pa smo domačini mnenja, da bi z boljšo časovno prilago- ditvijo ta obisk bistveno popravili. Sedaj so predstave ob pol osmih zvečer, kmalu pa bodo čas začet- ka predstav pomaknili še za pol ure, in sicer na sedmo uro. To pa na podeželju ne ustreza, saj na ta način nujno izločimo od obisko- valcev večina žena in deklet, ki so obremenjene z gospodinjstvom. Težko je svetovati, kaj in kako, vendar pa je jasno, da nam kino pomeni edino zabavo in užitek in bi resnično radi imeli, da bi tova- riši, ki vodijo kino, to rešili v prid prebivalcem in tudi svoj. Morda bi poiskusili z dvema pred- stavama ali pa pomaknili čas na- zaj na osmo uro. Prav tako pa si obiskovalci želijo, da bi poizkusi- li s spremembo sporeda tudi en- krat med tednom. Pavla Letonja Šmartno ob Paki GASILCI GRADIJO V IMENEM Več desetletij je že minilo, od- kar so v Imenem prvič sprego- vorili o (gasivcih. Takrat so meni- li, da bo kar dovolj, če si zgradi- jo prav majhen domček, da bo v njem gasivski voz iter nekaj orodja. To so resnično hitro po- stavili, toda danes je razvoj pre- hitel miniaturni gasivski dom. Že nekaj let so imenski gasivci raz- mišljali, kako bi postavili takšen dom, iki bi imel udobno avtomo- bilsko garažo, orodjarno in še veliko sejno dvorano, ki bi jo lahko uporabljali še za prosvetne prirediitve. Mladi gasivci so nasto- pili odločno: složno so potem pljunili v roke in spomladi zabe- tonirali temelje. Zdaj pa so zbrali še les in ostalo gradivo, kar so prispevali vaščani ter zgradili no- vi dom v grobem stanju. Samo pogum. -s CELJSKI TEDNIK STEV. 39 — 5. oktobra 1962 a ŽEMA • DOM • DRUŽINA LEVA ROKA Marsikdaj se primeri, da se vprašamo, kako naj ravnamo z levičnim otrokom. Mnogokrat dolgo časa niti ne vemo, da daje otrok prednost levi roki in odkri- jemo levičnost čisto slučajno. Ta- krat obstojimo pred problemom, kaj zdaj. Ali naj ga učimo, sili- mo, vztrajamo na tem, da upo- rablja desno roko kot »pravo«, aU naj ga pustimo in se sprijaznimo S tem, da je levičen. Levični in desnični ljudje niso strogo ločeni med seboj. Precej je celo takih, ki lahko obe roki ena- ko ui>orabljajo. Toda, ali že veste, da se levičnost ali desničnost ne pojavlja samo pri rokah? To ve- lja tudi za oči, ušesa, noge in vse ostale simetrične organe našega telesa. Poskusite! Recite otroku, naj pogleda skozi špranjo, naj na primer tenko prisluhne, naj skoči s stola — in videli boste, da bo vedno uporabljal tisto oko ali uho, ki mu daje prednost. V dveh tr,e- tinah primerov bo ta prednost pripadla desni roki. Kaže, da prav majhni otroci ne pazijo dosti na to, katero roko bodo za kaj uporabili. Toda okoli tretjega ali četrtega leta lahko to že ugotovimo. Ce bi hoteli pri- merjati, bi ugotovili, da je v teh letih precej otrok levičnih. Toda med njimi je mnogo takih, ki bo- do čez čas, zaradi okolja, ki v njem živijo, pozabili na to svojo navado. Se vedno pa obstaja od- stotek otrok, ki so v resnici in bodo ostali levični. Taka levič- nost raste iz leta v leto in se ved- no močneje upira vsakemu po- pravljanju. V čem je razlog levičnosti? Zdravniki pravijo, da je ta oko- liščina v konstituciji in da je mar- sikdaj dedna. Menijo tudi, da je vzrok v prehitrem razvoju samo ene polovice možgan. In kako ugo- tovimo levičnost v nejasnih obri- sih? Naložite otroku enega od ne- navadnih opravil; na primer — recite, naj zmeša igralne karte, naj odmaši steklenico, naj reže kruh ali kaj podobnega. Vse to so dejanja, ki jih bo povsem in- stinktivno zaupal tisti roki, ki jo bolj »ceni«. Ugotovili smo, da je otrok levi-s čen. Kako naj ravnamo z njim?^ Danes prevladuje mnenje, da bi'3 ne bilo prav, če bi otroka hoteli po vsej sili prisiliti, naj uporablja desno roko. Pustimo ga raje tej njegovi naravni nagnjenosti, za=- kaj levičnost je mnogo več kot samo »nagnjenje«. Videli smo, da je levičnost oziroma desničnost odvisna od razvoja možgan. Pre- vzgojo levičnega otroka v dete, ki vse pomembnejše posle oprav- lja z desno roko, bi lahko sprem- ljale močne živčne motnje. Zapomnimo si, da je mnogo važneje kot to, katero roko otrok uporablja, dejstvo, kako jo upo- rablja. Prav je, če levičen otrok piše in riše z levo roko, toda tudi z desno ga to naučimo. Toda na- vajajmo ga na to z razlago, da bogatimo njegove sposobnosti. Ni- kar otroku kar naprej ne govori- mo o »grdi« in »lepi« rola. Raje se potrudimo, da bo roko, ki ji daje prednost, čimbolje uporab- ljal. Bodimo praktični Iz stare pločevinaste posode si z lahkoto sami naredimo kangli- co za zalivanje sobnih rož. Prazno pločevinasto posodo (v poštev pridejo predvsem litrske), najprej dobro operemo z vrelo vodo. Nato prevrtamo pločevinast pokrov s svedrom (0,75 do 1 mm); pomagamo si lahko tudi z žeb- ljem. Luknje vrtamo, oziroma jih razporedimo v tri kroge. Iz po- cinkane aU cinkove pločevine od- režemo 10 do 15 mm širok trak za ročaj. Ročaj za kanglico pri- pojimo, nakar izgotovljeni izde- lek prebarvamo z barvnim tesa- rol lakom. Kako je s pevskim znanjem naših otrok? Roko na srce in ali še sploh znajo kakšno lepo, domačo, narodno pesem? JEJMO RAZUMNEJE Beljakovine so za doraščajoči in odrasel organizem nujno po- trebne. Potrebe po beljakovinah so precej visoke: odrasel človek potrebuje 1 gram na kilogram te- lesne teže, torej nekako 65 do 80 gramov dnevno. Vedeti moramo, da je za 80 gramov teh snovi tre- ba pojesti 40 dkg mesa ali sira. Beljakovin ne nadomesti nobena druga snov v prehrani in ker ne delajo v organizmu nobenih re- zerv, jih moramo uživati vsak dan. Najdemo jih pa še v mleku, jajcih in v drobovini. Beljakovi- ne živalskega izvora so polno- vredhejše, ker vsebujejo nekatere aminske kisline, ki so nujno po- trebne za tvorbo tkiv. Niti belja- kovine rastlinskega izvora, ki so v stročnicah in v lupinastem sa- dju, ne morejo nadomestiti teh dragocenih snovi, ki so nujno po- trebne za normalno rast in ohra- nitev odraslega organizma. Naj- več bolezni in depresij, ki jih označujemo kot starostne pojave, pripisuje znanost pomanjkanju beljakovin v organizmu. MASCOBE so izrazito rezervno živilo. Naš organizem jih lahko sam proizvaja. Težnja sodobne dietetike ali prehrane je, da bi uživali čim manj maščob. Res je sicer, da vprašanje zveze med ze- lo mastno hrano in boleznijo po- apnenja žil še ni rešeno, nedvom- no pa je v borbi proti tej bolezni zelo pametno maščobe znatno omejiti. Določena količina maščob pa je organizmu vedno potrebna. Bolj zdravo je uživati rastlinske maščobe kot živalske, torej bolj- še je olje kot mast. OGLJIKOVI HIDRATI so hranil- ne snovi, ki so v naravi najbolj razširjene in tudi najcenejše. Za- to tvorijo sestavni del prehrane predvsem v nerazvitem delu sve- ta, mnogo manj jih pa porabijo v gospodarsko razvitih deželah. K živilom, ki imajo dosti ogljikovih hidratov sodi krornpir, riž, slad- korji, kruh ipd. Skoraj vsi prehranbeni znan- stveniki se danes strinjajo s tem, da »absolutne« diete, ki bi teme- ljila samo na eni prehrambeni pr- vini, niso primerne, vsaj ne za zdravega človeka. Izključno mleč- na, rastlinska, vegetarianska pre- hrana, ali sadna prehrana naše- mu organizmu ni primerna. Vsa- kršna preveč enolična prehrana utegne prej ali slej privesti do pomanjkanja vitaminov, rudnin- skih snovi ali beljakovin. Nič pa ni narobe, celo priporočljivo je, če po en dan v tednu uživamo samo sadje aU zelenjavo ali mle- ko. To so tako imenovani sadni ali mlečni dnevi. Normalna prehrana mora vse- bovati vsak dan sadje in zelenja- vo največ v surovi obliki. Ta ži- vila vsebujejo obilico vitaminov in rudninskih snovi. Povedati mo- ramo, da sir lahko popolnoma nadomesti meso v prehrani. Sir ima celo večjo hranilno vrednost in vsebuje več beljakovin, kot meso, zlasti pa kalcij — prvine, ki je v prehrani skoraj zmeraj primanjkuje. Pa še ena dobra stran je, sir je cenejši kot meso. D. J. Nibilotakohudo »Ni bilo tako hudo, kot sva zadnjič napovedovala,-« mi je takoj ob pozdravu po- vedal tržni nadzornik tova- riš Murko. Gre namreč za cene na celjskem trgu. V zadnjem tržnem poročilu smo namreč napisali, da pričaku- jemo po mrazu, ki je tisti dan padel — hiter skok cen. Toda v resnici so bile naše bojazni skorajda odveč. Ce- ne v tem tednu se niso do- sti spremenile. Krompir je bil še vedno po 40 do 60 di- narjev, belo glavnato zelje še vedno po 50 do 60 dinar- jev, isto velja tudi za rdeče- ga, ki so ga na trgu proda- jali po 60 do 80 dinarjev. Ste že jedli nouo kislo ze- lje? Pravijo, da je kar do- bro in tudi cena, no, ni tako straŠTio pretirana. Po 100 di- narjev je, medtem ko lahko kislo repo dobite samo, če odštejete 80 dinarjev. Ohrovt je bil po 60, pa tudi po 80 dinarjev, koleraba prav ta- ko, špinača po — reci in piši — tri sto in tri sto petdeset dinarjev, radič po 200^ solata po 80 in 120, cvetača po 100 in 200 dinarjev, sicer pa so se cene mnogim pridelkom vrtele od 60 do 80 dinarjev. To velja za kolerabo, za pa- priko, za jabolka, za kuma- re — seveda ne za tiste, ki jih vlagamo, te so bile po 200 in .350 dinarjev. Kaj pa fižol? Fižol v stroč- ju je bil po 120 dinarjev, svež zluščen pa po 140 in 170 dinarjev. Graha ni bilo. Kdo ve zakaj?! Krepko so me presenetile cene breskev. Kmetovalci jih prodajajo po 80 do 100 di- narjev, družbeni sektor pa je pripeljal na trg breskve po 170 in 190 dinarjev ! ! !. To prav gotovo ni ne vem kako lepa legitimacija. Mno- go bolje je z grozdjem, ki je bilo po 100 do 140, pa tudi po 150 dinarjev in s hruškami, ki so jih prodajali po ceni od 40 do 100 dinarjev za ki- logram. Cešplje so bile po 70 in 90 dinarjev. V preteklem tednu je bilo na trgu tudi precej orehov. Res je, da so še precej sveži, toda orehi so vendarle. Pro- dajali so jih po 250 do 300 dinarjev. Še bo orehovih po- tic! Cisto posebno poglavje so seveda jajca. Ta nam bodo, kot vse kaže, še pošteno pila kri. So namreč po 30 dinar- jev in — nič kaj preveč jih ni. Isto velja tudi za gobe, ki so jih visoko cenili. Po 400, pa tudi po 700 dinarjev so jih prodajali. Ugotavljam, da je nabiranje^gob donosen posel! Kako pa je bilo sicer na trgu pretekli teden? »Kar dobro,"-' je dejal tovariš Mur- ko. »Bilo je dovolj sadja in razen redkih izjem tudi osta- lih pridelkov.« -ij Letos je vreme muhasto, pa nam je zadnji čas naklonilo spet ne- kaj več sonca. Ob takem vremenu še vedno lahko oblečemo takle kostim. Pozimi pa, ko bo mraz in sneg, ga bomo skrile pod plašč. Nič preveč ne bo! MOŽJE, LETOS SIVO Siva barva ni letos prizanesla niti enemu kosu moške gardero- be. Siva mora biti obleka, srajca, kravata, nogavice, plašč, samo — torej vendarle izjema — pulovri so lahko živo pisani. Moška moda se pač ne spreminja tako hitro — in tudi ne tako glasno — kot žen- ska, vendar vsak letni čas prine- se nekaj drobnih, preprostih sprememb, ki bi jih prav lahko upoštevali. Poglejmo, kaj гшро- vedujejo za letos! Linija oblačil ostaja v glavnem nespremenjena, nekaj novosti pa je v tkaninah. Princip letošnje elegance je v skladnosti praktič- nosti in lepote. Torej, večina tka- nin, ki jih bodo možje nosili le- tos^ je mešanica naravnega in sintetičnega vlakna. To velja za vse kose moškega oblačila, celo za — nogavice. Nekateri sicer tr- dijo, da takšne tkanine ne zago- tavljajo kakšne prevelike elegan- ce, temveč, da so predvsem prak- tične. Kdo ve? Prav gotovo pa imajo dobro lastnost: z lahkoto jih čistimo. Letošnja moda narekuje torej mehke tkanine in drobne vzorce. Medtem, ko pri ženah zapoveduje tweed, je vzorec pri moških di- skreten in je močnejši, večji, re- zerviran samo za šport. Večerna obleka je sešita iz temne tkanine, prepletene s svetlikajočimi nitmi. Barve so torej siva, bela, črna, vse ostale pa so daleč zadaj v vr- sti letošnjih modnih barv. In linija oblek? V glavnem je ostala ista, samo ramena so neko- liko naravnejša in rokavi nekoli- ko bolj privzdignjeni. Novost pa so šivi, našivi, presivi itd. Iz pla- ščev so se preselili na suknjiče; žepi ter ovratniki so jih vsi polni. Sicer pa suknjič sß vedno zapira- mo na tri gumbe. Hlače so neko- liko spuščene, vendar se trdno naslanjajo na boke. Toda pazite, tale novost ni za vse! Privoščijo naj si jo samo tisti, ki so — no, popolnoma brez odvečne maščobe okrog pasu! Spredaj so hlače ne- koliko pritisnjene, spodaj pa brez zavihkov. Dežni plašči so brez izjeme kar vpadljivo kratki, medtem ko zim- ski komaj prekrijejo koleno. In seveda šivi! Srajce letos odlikujejo različ- ni ovratniki. Poleg širokih itali- janskih ovratnikov, so moderni tudi angleški zaokroženi. Barva je siva in jo bomo lahko torej le- po kombinirali k ostalim moder- nim barvam te sezone.^ Kravata je temna, marsikdaj celo črna. Ima lahko tudi droben vzorček. In še najnovejše: nogavice in kravata so v istem vzorcu. In zdaj še klobuk. Je umerjene velikosti, s širokim trakom, skratka mladosten! Baretke so le- tos ponovno moderne. Za pulo- verje pa smo tako že povedali. So živahnih barv, z izrezom v obliki črke »V« in bodo prav gotovo le- po poživili letošnjo barvno »tu- robnost-". -ca V »MOJCI« BODO PRODAJALI TUDI PLETENINE Te dni bodo v »Mojci« uvedli neko novost. Med izdelke, ki jih prodajajo zdaj, se bodo uvrstile tudi pletenine. Oglasili smo se pri »Mojci« in povprašali, čemu so se odločili za to. Pa so nam de- jali, da menijo, da je prav, če la- hko v trgovini z oblačili za otro- ke najdemo vse, od srajčk do jo- pic in ostalih pletenih oblačil. Pred dnevi so se v Celju vpra- ševali, če bodo v »Mojci« v res- nici izločili iz prodajalne otroška oblačila. V »Mojci« so nam pove- dali, da tega ne nameravajo, tem- več ravno nasprotno, njihov na- men je, da kompletirajo izdelke otroških oblačil. No, želimo, da bi v »Mojci« uspeli. Spomini na Srbijo »Cemu bi jim dajali, ko pa se ne bore proti okupatorju! Pre- ganjajo samo partizane — Srbe, ki se zares bore za našo svobodo! Narodu ne puste govoriti! Ce jim poveš resnico, ti odgovore z no- žem! Pred Švabi pa si z nožem ne upajo na dan! Junaki!« V letu 1943 je v Pomoravju prišlo do posameznih akcij NOV. Nanje so z kazenskimi ekspedicijami in streljanjem talcev odgo- vorili Nemci, pri čemer so jih podprle domače izdajalske enote. Nad Senjskim rudnikom in Ravno Reko je v kolibah na Bigru domoval četniški odred, ki mu je poveljeval kapetan Caćić, Črno- gorec. Više od tega je bil kakih 500 metrov globok prepad — jama, ki jo je ljudstvo imenovalo »Mihajlova rupa«. Do njenega roba so četniški klavci vodili svoje žrtve in jih zaklane ali pa kar žive metah v jamo, ki ji dno celo poleti ni bilo brez ledu. V prepadu je obležalo gotovo več kakor tisoč ljudi iz rudarskega bazena in bliž- njih krajev. Po kapitulaciji Italije so Nemci v Ćupriji ustanovili ujetniško taborišče za itahjanske vojake. V solokarni, kjer so bili nameščeni, je ob večerih prelepo pel arije neki Italijan — operni tenorist. Ti ujetniki so v skupinah ali posamezno uhajali v gozd, da poiščejo Titove partizane. Tudi iz vlakov, namenjenih v Nemčijo, so mnogi tu pobegnili. Večino so jih polovili četniki in jih likvidirali gotovo več sto, med njimi tudi Slovence iz Primorja. Leta 1943 je bilo zaklanih mnogo rudarjev, iztrebljene so bile nekatere družine s svojci v NOV. Celotna ciganska naselbina pri Supski je bila ugonobljena. Pred direkcijo Senjskega rudnika sta bili nakoličeni dve odrezani človeški glavi. Z nožem razpolovljena trupla žrtev so pogostoma razvlekli psi. Tako so četniki in nedi- čevci z odobrenjem okupatorja popolnoma obvladali Pomoravje. Po vaseh osnovani »ravnogorski odbori« so odrejali oborožene straže seljakov, ki so podnevi in ponoči nadzorovale vse dohode v vasi. Tako so vsako gibanje ljudi docela kontrolirali. »To nesmiselno stražarjenje« mi je potožil 92-letni naglušni seljak Nešić v Supski, »mi je upropastilo pravnuka. V hladnih nočeh je kot stražar ležal na vlažnih tleh, zdaj mu pa gnijejo plju- ča, ko je star komaj 19 let. Za hišo leži in slišiš ga, kako silno kašlja in bljuva. Jesen ga bo vzela... Bil je to bled, močno lep, črnolas in temnook mladič. Blizu njega sta po travi lezli dve njegovi prav majhni hčerki. »Temu Slovencu tu prinesi moje rakije!« je starec velel svoji starikavi hčeri. Pokimala mu je, meni pa je šepnila: »Rad te ima dedek. Odkar smo v vojni, še nikomur ni dovolil prinesti te svoje — »dedine rakije.« Spomladi 1944 je četniška komanda za ravanički (to je čuprij- ski) srez odredila, da vsi, ki niso pravoslavne vere, v teku 14 dni vstopijo vanjo, ker da je treba »okrepiti srbsko skupnost«. Slovenci smo prejeli poimenske sezname, ki smo jih morali podpisati z iz- javo kaj bomo storili. Vedeli smo, da bi vsakemu upiranju sledila smrtna obsodba. Glavni čuprijski pravoslavni pop je bil pameten in pošten člo- vek. Pri nekem »pomenu« sredi vojne je pred množico ljudi glasno zaželel: »... da bi že skoro v miru in sreči zaživel naš narod od Tri- glava do Kajmakčalana...« Zdaj se je napotil k četniški komandi v hribe, da bi jo odvrnil od nasilne verske akcije. Toda še njemu so zagrozili s kaznijo, če ne bi izvedel naše prekrstitve brez od- laganja. Pop je Slovence pozval v cerkev po skupinah, ob njih je mr- mraje nekaj bral iz knjige, nikogar ni ničesar vprašal,^.le podpisali smo se. Potem je poročilo o tem predložil Svetemu sinckiu v Beo- gradu, ta pa je odklonil priznati verski prestop, ki so mu manjkali znaki prostovoljnosti. Vendar si katoliški župnik v Paračinu odslej ni več upal prihajati v čuprijski srez. Kakor ne okupator, tako v Srbiji tudi noben okiroatorjev zavez- nik ni mogel postati popularen. Leta 1943 so se po faznih uradih v Srbiji pojavili plakati s Titovo sliko in razpisom nagrade 100.000 RM v zlatu za osebo, ki bi »voditelja komunističnih band« živega ali mrtvega spravila Nemcem v roke. Takšen razglas je Tita še bolj priljubil srbskemu ljudstvu — seveda na škodo ugleda Draže Mi- hajloviča. Zato so Nemci na željo četniškega vodstva razpisali ena- ko nagrado tudi za izročitev Mihajloviča in to razglasili s podob- nimi plakati. Medtem se je ta osebno večkrat dogovarjal z Nemci in bi ga bih ti lahko kar v svoji sredi prijeh. Ta ukana pa je rodila le malo uspeha. Četniki so se sami prikazovali kot zaščitniki seljakov. Organi- zirali so mlačve žita in pri tem zahtevali, da se spiski o količini pridobljenega pridelka vodijo dvojno: z resničnimi podatki in s podatki, ki so za okrog 30 odstotkov nižji od prvih. Ce bi prispela nemška kontrola, ki je pa nikjer ni bilo, naj bi se ji predložil le drugi spisek. Pozneje so četniki nastalo razliko zahtevili zase. Vstopil sem nekoč v bigreniško gostilno, ko je tam med žan- darji in seljaki sedel četniški poročnik Stankovič v svoji stari uni- formi in z revolverjem. Predstavil sem se mu in zelo se je poza- nimal za Slovence. Pripovedoval je, da je vse do vojne služboval v Škofji Loki in da je za Srbijo rešil zastavo tamošnjega planin- skega polka, ki pod njo danes korakajo njegovi četniki. Kmetom je skušal imponirati s tem, da jim je kazal fotografijo angleškega kralja, ki mu je ob strani stal Peter. o CELJSKI TEDNIK STEV. 39 — 5. oktobra 1962 Dragoceni zmagi Medtem ko so nogometaši re- lenjskega Rudarja zapisali že pe- ti poraz iz šestih kol prvenstvene- ga tekmovanja v slovenski ligi, tokrat v dvoboju s trboveljskim Rudarjem 3:1, sta obe celjski enajstorici v zadnjem zavrtljaju prijetno presenetili. To še pose- bej velja za Zeliezničarje, ki so prinesli iz Nove Gorice zmago (3:2) ter dve izredno dragoceni točki. Težko, a zato nič manj za- služeno, so si zmago priborili tudi nogometaši Kladivarja, ki so na Glaziji, pred zelo skromno ude- ležbo navijačev, premagali mlado moštvo Ljubljane 3:2. Po tem kolu se je moštvo celj- skih železničarjev utrdilo na dru- gem mestu jesenske lestvice z enajstimi točkami ter p>ozitivno razliko v golih 16:8. Kladivar se je po nedeljski zmagi pomaknil na sedmo mesto; sicer pa ima se- dem točk ter negativno bilanco v golih 9:11. Velenjski Rudar še kar naprej tiči na zadnji stopni- ci; ima sicer tekmo manj, toda z eno točko ter negativno razliko v golih 5:18 se ne more prav nič pohvaliti. V osmem kolu prvenstvenega boja je na sporedu celjski derby obeh članov slovenske Lige, Kla- divarja in ŽNK Celja. Upajmo, da bo to lep dvoboj in da se bo igra končala tako, da bo ostala v prijetnem spominu slehernega, ki si jo bo ogledal, ne glede na njen izid. Velenjski ru-- darji pa bodo to pot v gosteh pri ljubljanski Svobodi, ki je v do- sedanjem poteku tekmovanja zbrala pet točk in tiči na desetem \ mestu. i Vravnik- 6660 točk v desete roboju Konec tedna je AD Kladivar iz- vedel društveno tekmovanje v mnogobojih. Med tekmovalci se je znova najbolj odlikoval Franc Vravnik, ki je v deseteroboju zbral 6.660 točk in se tako močno približal meji sedmih tisočev, S tem rezultatom je Vravnik dose- gel tudi nov državni ni republiški rekord v deseteroboju za mladin- ce. Rekordi na okrajnem prvenstvu v nedeljo je bilo na stadionu Borisa Kidriča v Celju okrajno prvenstvo posameznikov v atleti- ki. Čeprav udeležba ni bila naj- boljša, pa se je tekmovanje kon- čalo z vrsto odličnih rezultatov. Končno pa ni manjkalo niti vr- hunskih izidov. Tako je Medvešek postavil s 181 cm nov pionirski in republiški ter državni rekord, na- dalje je Lubejeva izenačila držav- ni rekord v teku na 60 metrov s časom 7.6, v seznam rekorderk se je vpisala še Korenčičeva, ki je z rezultatom 143 cm zabeležila nov državni rekord za pionirje. Odli- čen je bil tudi Kunej, ki je s 595 cm postal pionirski državni rekor- der pri skoku v daljino. Celjski tisk: Partizan Vransko 5:4 (3:1) Nogometaši Celjskega tiska so gostovali na Vranskem, kjer so premagali domačega Partizana. V posameznih disciplinah je do- segel naslednje rezultate: 100 m — 11.3; daljina — 648; krogla — 15.21; višina — 175; 400 m — 53.8; 110 m ovire — 15.7; skok ob pa- lici — 340; kopje — 52.35; disk — 49.49; 1.500 m — 4:44.8. Peteroboj za ženske se je kon- čal z zmago mladinke Lubejeve, ki je zbrala 3.763 točk, druga je bila Šerbčeva 3.538, tretja pa Kra- maričeva 3.037 točk itd. Zmago- valka je dosegla naslednje rezul- tate: krogla — 760; višina — 146; 80 m ovire — 13.0; daljina — 549; 200 m— 26.3. V peteroboju za moške je zma- gal Ivan Brodej z 2.431 točke, 2. Pestotnik 2.081, 3. Janinišek 1.560 itd. Nepotreben poraz v soboto so košarkarji šoštanj- ske Elektre gostovali v Ljubljani kjer so po nepotrebnem izgubili proti vodečemn na lestvici, AŠK Tivoliju z rezultatom 68:61 (51:34). V igri, ki ni bila lepa, so se bolje znašli gostje, ki so vodili ves čas tekme. In ko je že vse kazalo, da bo AŠK Tivoli prvič poražen na svojem igrišču, je prišlo med ko- šarkarji Elektre do nepotrebnega nesporazuma, kateremu sta botro- vala Natek in Šmid. To napako so domačini izkoristili ter prevzeli vodstvo in — zmagali. V moštvu Šoštanja je pohvaliti le dobrega Lukmana. Košarkarji Elektre se trenutno nahajajo na tretjem mestu lestvice republiške 1'ge. Jutri, v soboto, 6. t. m. se bodo ob 19. uri doma pomerili proti ekipi Jesenic, v sredo, 10. oktobra pa bodo ob istem času igrali proti odličnemu moštva iz Domžal. Trije posnetki s slavnostne proslave 20-letnice pionirske organiza- cije na tretji osnovni šoli v Celju. Zgoraj: mladinka Anica pripenja pionirjem spominske znake; v sredini: pogled na šolsko dvorišče med nastopom pevskega zbora: spodaj: trije veseli obrazi... ( po- snetki: Sneženka). RADIO 202 Ponedeljek, 8. oktober: 17.00 Celjska kronika. 17.10 Bolero, twist in рад« doble: 17.20 Športni tednik; 17.ЗД Naši poslušavcd čestitajo in pozdravljajo; 17.40 Obvestila, nato zabavna glasba. Torek, 9. oktober: 17.00 Celjska kro- nika; 17.10 Domači ansambli iz Liboj. im ženski zbor iz Polzele; 17.30 Naša poslu- šavci čestitajo in pozdravljajo; 17.4# Obvestila, nato zabavna glasba. Sreda, 10. oktober: 17.00 Celjska kro- nika; 17.10. Zaplešimo v sredni večer; 17.50 Naši poei.ušavci čestitajo in po- zdravljajo; 17.40 Obvestila, nato zabav- na glasba. Četrtek, 11. oktober: 17.00 Celjska kronika; 17.10 Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 9 v d-molu, opus 125; 17.50 Naši poslušavci čestitajo in pozdravlja- jo; 17.40 Obvestila, nato zabavna glas- ba. Petek, 12. oktober: 17.00 Celjska kre- nika; 17.10 Fantje na vasi; 17.20 V ga- leriji kulturnih in zgodovinskih poseb- nosti! 17.50 Naši poslušavci čestitajo im pozdravljajo; 17.40 Obvestila, nato za- bavna glasba. Sobota, ÍÍ. oktober: 17.00 Celjska kronika; 17.10 Popevke se vrstijo; 17.30 Naši poslušavci čestitajo in pozdravlja- jo; 17.40 Obvestila, nato zabavna gla«- Nedelja, 14. oktober: 12.00 Pogovor e državljani; 12.10 Obvestila; 12.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 12.25 Mehiške rože: potpuri južnoame- rišikiJi ritmov; 12.45 Pomenki o pred- osnutku nove ustave. KRONIKA^ MESREČ V Japljevi ulici je motorist podirl Ma- rijo Videč. Dobila je poškodbe na glavi in rokah. — Vlado Krajne iz Goioveđj si je pri nogometu poškodoval nogo. — Pri prometni nesreči v Vojniku si je roko poškodovala Ana Prosenc iz Trbo- velj. — Franc Zeme iz Loke pri Zusm» je padel s kolesom in si poškodoval glavo ter roke. — Maks Ivančič in Bu- kovega žlaka si je pri prometni nesreči poškodoval glavo in noge. — Males MiU iz Cečovja pa si je pri prometni nesreči poškodoval nogo. —Jakob Skale Lz Bu- kovja pri Slivnici je padel s strehe im si poškodoval hrbtenico. GIBANJE PREBIVALSTVA v čaisu od 22. do 29. septembra je bil« rojenih 26 dečkov in 25 deklic. Poročili so se: Franc Soiáa d«laTe« in Aoa Zafra», nsliužbenka, oba iz Kasaz. Mairtin Ce- tina, šofer iz Podloga in Ivana Strenčan, gospodinjska pomočnica iz Lave. Maksi- miljan Jakop, ključavničar iz Zadobro- ve in Marija Serdoner, delavka iz Zg. Grušovelj. Edvard, Alfonz Suppanz, uslužbenec iz Celja in Zofija Gaberšek. šivilja iz Ložnice p. Celju. Ivan Kunsti traktorist in Terezija Es, uslužbenka, oba iz Ložnice pri Žalcu. Alojzij Crep, logar in Marta, Angela Miklavc, usluž- benka, oba iz Celja. Vladimir Kroflič. strojni tehnik iz Celja in Justina Jevni^ šele, uslužbenka z Dobrteše vasi. Franc Ban, trgovski pomočnik in Terezija Bez- govšek, gospodinja, oba iz Lopate. An- ton Straže, strojnik iz Celja in Angela Gajšek, gospodinjska pomočnica iz Po- nikve p. Grobelnem. Martin Debelaik, delavec in Marija Kudl«r, gospodinjska pomočnica, oba iz Celfa. Franc Vrtelj, mizarski pomočnik iz Avstralije, Jarret St. Leichardt in Marija Krajnik, bolni- čarka Ì2 Celja. Nenad ing. Novakovič, inženir kemije iz Belega Manastira i* Tanja, Marija Rebek študent pharma- cije ix Celja. Umrli: Ana Mastnak, dijakinja iz DobroTe, stara 20 let. Anton Cijan, upokojenec Lz Celja, star 79 let. Terezija, Marija Go- bec, gospodinja iz Celja stara 87 let. Janez Napotnik, delavec iz Trbovelj, star 39 let. Stanko Zibret, otrok iz Brezja, star 1 mesec. Darinka Slapšak, hči delavke iz Olešč, stara 1 mesec. Andrej Lettig uslužbenec iz Zalea, star 26 let. Anton Rupie, upokojenec iz Celja, star 61 let. Lovrenc Es, inv. upokojenec iz Celja, star 64 let. Lepo je v naši domovini biti mlad — Leipo je v naša diomovi- ni biti mlad... je zaipel par- tizan-öMadatelj Radovan Gobec. Da, lepo je bdti mlad v lepi, svobodni domovini, za katero so prelivali kri naši hrabri partizani. V bor- bi so jim i)omagali tudi naši najmlajši pionirčki... — je dejala v začetku slavnostne proslave ob dvajseti obletni- ci pionirske organizacije, predstavnica pionirskega štaba na tretji osnovni šoli v Celju, Tatjana Lube j. Preteklo soboto so se na dvorišču osemletke v Vodni- 'kovi ulici, zbrali ob osmi uri vsi učenci in učenke tega zavoda. Dan je bil pouka prost. Kot drugje, so tudi tukaj proslavili dvajseto ob- letnico pionirske organizaci- je. Pripravili so lep pro- gram. Nastopili so reciita- torji, mladinke osmih razsre- dov pa so ob spremljavi har- monikarja zaplesale tri kola. Pesem je bila tiata, ki je v času NOB združevala vse, ki so se borili za našo svo- bodo; in tako se je v jesen- sko juitro razlegala pionirska himna, ki jo je — ter še druge pesmi — zapel šolski pevski zbor pod vodstvom proif. Jurčka Vrežeta. Ob zaključku pa so vsi osmošolci razdelili med pio- nirje znake, v spomin na ta velik dogodek in na spomin tistih mladih junakov — pio- nirjev, ki so žrtvovali srvoja žaivljenja za cvobodo nas vseh. S. B. JUDO V prvem koln OLIMP : LJUBLJANA V nedeljo, 7. t. m. se začenja pr- venstveni del tekmovanja V prvi re- publiški judo lig'. V borbi za naslov najboljše slovenske ekipe v tem boril- nem športu bo sodelovalo osem moštev, med njimi zoipet člani celjskega Olimpa, ki se bodo v prvem ikolu srečali s člani Ljub'ijanc. Tekmovanje se bo začelo ob desetih dopoldne v telovadnici prve osnovne šole ob Vrunčevi ulici. SELES ■ uftuUiiUi ^aU iV odlični organizaciji jndo sekcije celjskega Olimpa je bilo v soboto in nedeljo v telovadnici prve osnovne šole ob Vrunčevi ulici prvo republiško pr- venstvo v judo po pasovih. Tekmovanje ie lepo uspelo saj se ga je udeležilo kar 72 jndoistov iz vseh klubov naše republike; med njimi je bilo tndi deset članov celjskega Olimpa. Med domačini se je najbolj odlikoval Henrik Seles, ki je v skupini nosilcev rjavega pasu osvojil prvo mesto in na- slov republiškega prvaka. Finalna borba v tej skupini je bila najlepša in najbolj dinamična ter se je končala šele po po- daljšku. Zasluženo prvo mesto si je priboril tudi član velenjskega Partizana Mirko Simončič v skupini nosilcev rumenega pasu. Ostalim Celjanom je primanjkovalo rutine in izkušenj; zato ni naključje, da so bili izločeni že v predtekmovanju. V posameznih skupinah so naslove re- publiških prvakov osvojili: beli pas —'. Franc Stare (Triglav, Kranj); rumeni pas — Mirko Simončič (Velenje); oranžni pas — Milan Bavec (Triglav, Kranj); zeleni pas — Ivan Roškar (Maribor); modri pas — Franc Usar (Branik) in rjavi pas — Henrik Seles (Olimp, Celje). ROKOMET Te dni so pričeli s svojim prvenstvom tudi najboljši rokometaši celjskega okraja. V letošnji okrajni Mgi nastopa šest moštev: Partizan Celje, Žalec, Ko- vinar Štore, Laško, Konjice in ekipa JLA. Vse ostale rokometne ekipe pa bodo tekmovale v treh občinskih ligah in to v Celju, Žalcu in Velenju. Ta sistem tekmovanja bo omogočal, da bodo tndi slabša moštva tekmovale in se s tem pripravljala na večje zahteve. V prvih dveh kolih so bili doseženi več ali manj pričakovani rezultati. Kol vse kaže Se bodo za najboljše mesto po- tegovali rokometaši celjskega Partizana, ki so v drugem kolu visoko premagali moštvo iz Žalca 31:15. Rezultai. Prvo kolo: Celje : Konjice 25:15, Žalec : Laško 14:12, Kovinar : JLA 35:28. Drugo kolo: Celje : Žalec 31:15, Laško : JLA 35:12 Kovinar : Konjice 27:17. Na lestvici vodita ekipi celjskega Par- tizana ter Kovinarja iz Štor, ki imata po štiri točke, Laško in Žalec dve, Konjice, JLA brez točke. Na lestvici strelcev pa vodi Gozdnikar (Kovinar) 26, Miirjanovski (JLA) 25, Ko- ren (Celje) 20 Kveder (Žalec) 18, Peč- nik (Laško) 16 itd. V prijateljski tekmi je drugo mladin- sko moštvo celjskega Partizana prema- galo mladince ljubljanske Olimpi je 24:23. J. K. Celje : Olfmpija LJUBLJANA 3:1 V odsotnosti Slamnikove je Ančka Gašparutova najmočnejša pred- stavnica AD Kladivarja v tekih na 400 in 800 metrov KOŠARKA BREZ SPREMEMB V nadaljevanju okrajne košarkarske lige so bili doseženi naslednji izidi: Šoštanj : Rog. Slatina 107:31, Prebold : TVD Celje 62:29 in Konjice : ZKK Celje 45:61. Stanje na lestvici se tudi po tem kolu ni spremenilo. Na vrhu so še kar naprej koša-rkarji ZKK Celja. TRETJE MESTO ZA SOSTANJSKE PIONIRJE V nedeljo je bil v Mariboru finale re- publiškega prvenstva v košarki za onirje. V zaključno tekmovanj« so se uveljavila štiri moštva: Olimpija iz Ljubljane, Domžale, Maribor ter Elektr* iz Šoštanja. V kvalitetnih ter izenačenih bnrb^ih so mladi košarkarji iz Šoštanj« zasedli častno tretje mesto, potem ko so pre- magali Olimpijo. Končni vrsîni red; I. Domžale, 2. Maribor, 3. Elektra, 4. Olim- pija. R. P. V VELENJU BODO OTVORILI KOTALKALIŠCE V okviru proslav za občinski praznik bodlo v nedeljo v Velenju predali svo- jemu namenu kotalkališče — nov šport- ni objekt, ki bo takoj zaživeU saj se sedaj že več kot sto kotalkarjev vsak dan prav pridno vadi na ploščadi prod kulturnim diomom. Za otvoritev bodo priredili reviip kotalkarjev. Nastopili bodo najboljši slovenski kotalkarji.. Velenjsko kotalkališče v izmeri 60 x 40 metrov je po mnenju strokovnjakov eno najkvalitetnejših tovrstnih objek- tov v Evrop'^ - ik , ALI STE IZVRŠILI SVOJO NALOGO? Te dini se zaključuje v mestu ob Savinji teden čistoče, kot priprava na obsežno akcijo za uničevanje podgan. Kot smo že zapilsali, dera- tizacija ne bo dosegla zaželenega uspeha, če v njej, zlasti pa v tednu čistoče, ne bodo sodelovali prav vsi prebivalici celjskega mesta. Kakšno naj bi bilo njihovo sodelo- vanje? Predvsem v tem, da očistijo kleti in podstrešja da odstranijo vso navlako, cunje in papir, skrat- ka vse, kar lahko služi podiganam za hrano. Zato še enkrat — iizkoristite zad- nje dni pred deratizacijo in pre- glejte ter očistite pektivo. Vse morebitne kandida te vabimo, da se s potrebnimi do- kumenti javijo v kadrovBko-socialnem sektorju na upravi rudnika v Trbovljah, zaradi dokončnega dogovora. Komisija za sprejem in odpovedo- vanje delovnih razmerij OBISCITE RAZSTAVO ^Denar in varčevanje'' ki jo prireja sindikalna podružnica NB Žalec in KB Celje v času od 6. 10. do 12. 10. 1962. Razstava bo odprta od 7. do 18. ure OBJAVE IN OGLASI KINO KINO UNION i. 10.—9. 19. 1962 >Hirošime, ljubezen moja« francoski film 9. 10.—10. 10 1962 »Mačkova kočica« ru- ski barvni film (ob 16. uri). 10. 10—13. 10. 1962 »Na ulici ai drevja« ajigleški film KINO METROPOL 5. 10.-8.10. 1962 »Ti si moje življenje« italijansko-francoski VV film 9. 10—10. 10 1962 »Pikova dama« ruski barvni film 11. 10.-12. 10. 1962 »Stari rumenjkm amer, barvni film MATINEJA - UNION 7. 10. 1962 »Angeli zagorelih obrazov« ameriški Csc film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI 6. in 7. 10. 1962 »Sin rdečega gusarja« italij. barvni Csc film 10. 10. 1952 »Taksi in prikolica« franco- ski film 11. 10. 1962 »Čudna deklica« domači film GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota 6. oktcxbra 1962 ob 19.50 uri: Calderón: SODNIK ZALAMEJSKL So- botni abonma in izvem. Nedelja, 7. oktobra 1962 ob 10. uri: Calderón: SODNIK ZALAMEJSKL I. nedeljska dopoldanski aibonma in iz- ven; ob 15.50 Calderón: SODNIK ZA- LAMEJSKL Nedeljski popoldanski abonma in izven. Torek, 9. oktobra 1962 ob 19.50: Calde- rón: SODNIK ZALAMEJSKL Torkov aibonma in izven. Sobota, 15. oktobra 1962 ob 19.50: Calde- rón: SODNIK ZALAMEJSKL Izven. Nedelja, 14. oktobra 1962 ob 10.: Calde- rón: SODNIK ZALAMEJSKL II. ne- deljski dopoldanski abonma in izven. Nedelja, 14. oktobra 1962 ob 15.50: Cal- derón: SODNIK ZALAMEJSKL Izven. RAZNO RAZVELJAVLJAMO VELJAVNOST blo- ka naročilaic izdanega od podjetja »Ključavničarstvo in vodov. inšt.« Slovenske Konjice, izgoibljenega med Dobrno in Celjem. Podjetje »Ključav- ničarstvo in vodov. inšt.< Slovenske Konjice. MARIJA, ki si odšla 5. k zobozdravni- ku, vrni se, čaka te pismo. Mama. INŠTRUIR_AM angleíóino in matema*i- ko. Naslov v upravi lista. ISKRENO se zahvaljujem dr. VERI PETKOVIC iz Liboj, za uspešno zdravljenje v času moje bolezni. Za ves njen trud in požrtvovalnost naj- lepša hvala^ Hvaležni pacient — Ka- rel Omahna iz LiboijT ISCEM starejšega poštenega upokojenca za skupno gospodinjstvo. Ponudbe ped >-mirno življenje«. SPREJMEM poštenega in treznega upo- kojenca starega okrog 60 let. Imam lastno pokojnino in nišico. Ponudibe pod »srečna bodočno&t«. KER SEM STALNO v postelji zaradi bolezni, iščem snažno in mirno žensko, po možnostn šiviljo, ki bi samostojno vodila gospodi'njska dela. Stanova- nje na razpolago. Ostalo po dogovoru. Mándele Alojzija — Taibor. V VSO OSKRBO vzamem deklico, sla- ro od 10 let naprej, ki je brez star- šev аМ nezakonska. PonudCbe pod »dobra vzgoja«. KU P I.V. KUPIM novejšo hiáo ali parcelo z loka- cijo T bližini Celja. Naslov т upravi lieta. ZAHVALA Ob prerani in bridki izgubi naše pre- ljube hčerke MASTNAK ANICE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom prijateljem in znancem za daro- vane vence in cvetje, ter vsem, ki so jo v tako velikem števila »premili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo sva dolžna tov. prof. 2untarja in dijakinjama ESŠ za v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvala tudi č. duhovnikoma za spremstvo. Nadalje se zahvaljujemo za vse pi- smeno in ustno izrečeno sožalje, ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Neutolažljiva oče in mati OBJAVE fÖNCERTNA POSLOVALNICA PRI GLASBENI SOLI V CELJU razpisuje koncertni abonma za sezono 1962/63 KONCERTI v ABONMAJU: 1. Pianistka Dubravka Tomšič 2. Gewandhausquartett iz Leipziga 3. Violinist Igor Ozim in pianist Mari- jan Lipovšek 4. Basist Miroslav Cangalović iz Beo- grada 5. Mezzosopranisika Georgia Davis iz ZDA 6. Pianist Kendal Taylor iz Londona IZVEN ABONMAJA SO PREDVIDENI: Večer slušateljev Akademije za glasbo v Ljubljani Večer opernik arij: sopranistka Ileana Bratuž in basist Jože Stabej. Opera »Bohem« v koncertni izvedbi Abonmajske cene so iste kot lani in si- ce 1.500 — 900 din, plačljivo v treh obrokih. Dijaki uživajo poseben po- pust. SPREJEMANJE ABONENTOV bo v glasbeni šoli dnevno od 9. do 11. in od 16. do 18. ure po nasleänjem redu: od 15. do 20 oktobra za lanske abonente od, 22. do 27. oktobra za nove abonente. ; Ravnateljstvo * Glasbene šole v Celju ' ? Slomškov trg 10 Od 5. 10. 1962 naprej razgrinjamo za javnost 1. ZAZIDALNI NACRT HUDINJA (za investitorja Stanovanjska za- druga DOM Celje) — v avli osnovne šole Franja Vrunča, Hudinja 2. ZAZIDALNI NACRT SELCE ( za investitorja Cinkarna, Celje) — v sindikalni dvorani Cinkarne — v prostorili Krajevne skupno- sti, Aljažev hrib Prosimo občane, da si načrte ogledajo in stavijo nanje svoje pripombe Oddelek za gradbene, komunalne in stano- vanjske zadeve ObLO Celje RAZPISI Upravni odbor Gozdnega go- spodarstva Celje razpisuje {>rosito deloivno mesto SEFA SEKTORJA za izkoriščanje gozdov. Pogoj: gozdarska inženir z 8 let prakse. Prijave sprejema Gozdno go- spodarstvo Celje, Ljubljanska ce- sta 13 do 15. 10. 1962.« Upravni odbor Pogrebnega za- voda Celje razpisuje sledeča de- lavna mesta: ' 1. šofer — mehanik 2. grobar 3. računovodja — bilancist Plača po ptravilmku zavoda. Oglas velja do izpopotLnitve de- lovnih meÉ*i. ISKRENA ZAHVALA Globoko smo hvaležni vsem, ki so spremili našega ljubljenega in nepozab- nega očeta REMENIH FRANCA npok. železničarja iz Šmartnega ob Paki na njegovi zadnji poti in na ta način počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se številnim darovalcem vencev in cvetja, še posebej pa Sindikatu »VOL- NE< Laško — za prekrasne vence. Laško, 26. 9. 1962 Žalujoči Kraševčevi in Remeniho>vi P ROD A.V. PRODAM vseLjivo hišo z nekaj zemlje v Šentjurju, vprašati pri Pečar Bene- diktu Bezovje-Sentjur. PRODAN kuhinjsko opremo. Нетсек Mira, Celje — Tomšičev trg 5-II. MOTORNO kolo »PRIMA« 175 ccm (krem 1500 km) prodam. V račun vza- mem tudi ček. Nikolič, Kasaze 87, Pe- trovce. PRODAM kravo, dobro mlekarico. Vid- mar — Prekorje 15, Skofja vas. PRODAM malo rabljeno orehovo spal- nico. Završki — Celje, Malgajeva 20. PRODAM hišo ali stanovanja. Naslov v upravi lista. POCENI prodam več hrena, stoječega na njivi v Cretu. Cas izkopa do mar- ca 1965. Ulica bratov Kresnikov št. 29, Celje. PRODAM klavir — doinajska mehanika, železna konstrukcija — v zeLo do- brem stanju. Vprašati: Vidmar, Ljub- ljanska 6o. PRODAM motorno kolo »PIAZZÖ ROL: LER« 175 cera, registrirano za 1. 1962. Cena 55.000 diin. Naslov v upravi l.ista. HISA z vrtom v Podlčetrtku naprodaj — vseljiva. Pojasnila: Cvetko, Celje — Muzejski trg 8. PRODAM karamboliran avto FIAT 750 najboljšemu ponudniku. Ogled avto- mobila — C'^Ue, Maistrova 4. PRODAM moped TOMOS PUCH v do- brem stanju. Ju rjoveč — Griže 95. PRODAM teličko staro 18 mesecev,— sive barve. Medv44l, Celje — Nova vas 5. 1) KOLEKTIVI! Poseben popust nudiino delovnim ko- lektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s pri- jetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turističme zanimivosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja s KOMPAS-ovimi avto- busi TAM-DEUTZ (50 do 45 sedežev) je prijetna varna in udobna 2) KOLEKTIVI! Po želji Vam pripravimo enodnevni izlet na Vršič oziroma Plitvička jezera. Koristite poseben popust pri KOMPAS- ovih avtobusih! 3> KOLEKTIVI! Zaradi izrednega zanimanja za Koro- ško in Benetke, organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje. 4) Izlet v BUDIMPEŠTO — pripravlja- mo 5-dnevno avtobusno potovanje, pri- jave sprejemamo do zaključnega števila i) LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV Za Vas organiziramo dvodnevni izlet po ITALIJANSKIH DOLOMITIH—COR- TINA D'AMPEZZO-LAGO DI GARDA- STRMIONE—BENETKE—TRST, prijave sprejemamo do zaključnega števila. Se priporoča KOMPAS Celje, Tom- šičev trg 1 — telefon 23-50 1. NOVEMBRA 1962 v GRAZ! Za člane ZB NOV in njihove svojce prirejamo avtobusni izlet v Graz k spomeniku žrtvam fa- šizma. Cena po osebi din 2.300 — vključeni stroški za potni list. Prijave sprejemamo do 5. oktob- ra. 1962 — Kompas tel. 23-50. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOT Za vas organiziramo štiridnevni islvt po ITALIJANSKIH D0L0MITIH-COJW TINA D'AMPEZZO-LAGO DI GARDA— BENETKE ter dvodnevni izlet po ITA- LIJI — CORTINA D'AMPEZZO—BENET. KE. Prijave za oba izleta sprejemae« do zaključnega števila udeležencev. DELOVNI KOLEkTIVI! Za vas smo pripravili enodnevni ixìM na KOROŠKO: VELIKOVEC—CELOVEC GOSPA SVETA-VRBSKO JEZERO— OSOJSKO JEZERO— BELJAK-BOROT- LJE—PLIBERK. Cena 3.500 din s pot»im listom in prevozom. Dvodnevni izlet z avtobusom v TR5T IN BENETKE vsak mesec. Prijave At zaključnega števila udeležencev. OD 1. SEPTEMBRA DALJE ODOBRA- VAMO DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA IZLETNIŠKE VOŽNJE SE IZREDEN PO- SEZONSKI POPUST. ZAHTEVAJTE NA- SE PONUDBE PREDEN SE ODLOCITK ZA IZLET! Za cenjena naročila se priporoča tu- ristična poslovaljiica Avtobusnega pro- meta Celje IZLETNIK, Titov trg 5, tel. 28-41. S LU IIB t 45CEAÍ gospodinjsko pomočnico. Suša — Celje, Ljubljanska 67-1 (trgovina >Ložnica<). STANOVANJA ODD.\M otpremljeno sobo starejši žen- ski. Naslov v lфravi lista. SOBO v centru Celja, zamenjam sa večjo tudi v centru. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno sončno stanova- nje z vrtom po možnosti za enako ali eno in pol sobno. Naslov v upiravi lista. ZAMENJAM sobo za sobo in kuhinjo. Vprašati v Mlekarni Gaherje 39. MLAJŠA zakonca brez otrok iščeta praizno sobo v centru ali okolici Ce- lja. Ponudibe pod šifro »Mirno »o- žitjec. SOBO ali manjše stanovanje iščem ▼ Celju, za uslugo šivam ali nudim v«É- je posojilo. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje s pri- tiklinami, 5 km iz Celja, za komfort- no dvosobno stanovanje po možnosti T bloku. ISCEM sobo, lahko je neopremljena. Plačam in pomagam v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno komfortno stano- vanje za večje. Naslov v upravi lista. ZA SOBO nudim dobro ohranjen motor DKW 550 ccm ali ga zamenjam za lažjega do 150 com. Li/povšek Jože, Liboje 51 — Zagrel)en p. Petrovce. Uredništvo in uprava Celjske- ga tednika Celje, Trg V. kon- gresa 5, poštni predal 152. Telefo- ni 23-75, 20-89 in 24-23, Tekoči račun pri Narodni ban- ki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400, četrtletna 200 dia — inozemstvo 2400 — posameana številka 20 dinarjev. Rokopisor ne vračamo — sprejem oglasom, razpisov in objav do vsake ar»- de do 12 ure. PRI NAS IN PO SVETU Ob dvajseti obletnici pionirske organizacije Grenak spomin v soboto in nedeljo so imeli pionirji in pionirke svoj naj- večji praznih doslej. Na osrednji slovenski proslavi v Ljub- ljani se je zbralo okrog 1300 pionirjev — delegatov iz vse re- publike. Ves popoldan so se po vseh pionirskih odredih vr- stile proslave, športna tekmovanja, kulturni nastopi na pro- stem in v dvoranah. Zvečer pa je bila na Trgu revolucije velika baklada in ognjemet na Ljubljanskem gradu. Pro- slavljenje se je nadaljevalo še v nedeljo. V Ljubljani so ob tej priložnosti odprli razstavo »-Pionirji v NOB« in odkrili pred muzejem NOB spomenik, delo kiparja Zdenka Kalina. Tudi po ostalih krajih Slovenije so pionirji slovesno pro- slavili svoj praznik. Mati in hči sta pridno zaje- mali iz velike sklede na kmečki mizi. Ti neroda ti! Pomod si že na- trosila krompirčka — po mizi, po klopi, po oblekci... Se v usta kaj nesi, želodček je še prazen!"-- je pokarala mati svojo dveletno hčerko. Mala Marija je ubogljivo prijela za žlico in jo polno prine-. sla k ustom. Ko je hotela pojesti zalogaj, so vrata v kuhinjo kar odletela. Marija je skoraj otrpni- la od strahu. Heil Hitler! Kje je gospodar?-^ Mati je vsa prestrašena vstala in stopila na sredo kuhinje. V Mejah kosi deteljo,-^ je re- kla čisto tiho. Nemški oficir je jezno zamah- nil z roko in se prestopil, da so podnice cvileče zaškripale. Mari- ja se je urno skrila materi za krilo. »Počakal ga bom!-" je osorno pojasnil uniformiranec in se s trdimi koraki nax>otil proti Ma- riji. »Kaj je punčka? Si kaj pri- dna?« Marija se je še močneje okle- nila matere. Oficir si je nadel prijazen nasmeh in pocenil. Nje- gov obraz je zdrknil v višino pla- vih otroških lask. »Kako ti je ime?-» »Marija...-« Oficir se je še vedno smehljal in zdelo se je, da se ga dekletce prav nič več ne boji. S svojo drobno ročico je celo potipalo "»■stričkove-« svetle škornje. »Ima tvoj oče tudi take?-« Dekletce je odkimalo. »Kaj pa takšnole uro?-» Častnik ji je podržal zlato roč- no uro pred ušesom. Marija je spet odkimala. »Ne,« so govorile očke. Nemec se je še kar smejal; počutil se je že nekam domačega in je vzdignil Marijo v svoje na- ročje. Ni se branila. Mati je od strani opazovala tujčevo početje. Ni vedela, kaj naj naredi. Stala je čisto mimo. V glavi se ji je motala ena sama misel: kaj ho- če vojak? Nemški častnik je predjal Ma- rijo na levo stran in z desno roko segel v žep. »Kaj pa... kaj takega ima?-« V Nemčevi roki se je zasvetil čisto nov naboj za puško. »Seveda, kar cel koš, stricek!-» Trdo jo je postavil na tla. Mati je v grozi zakričala in pograbila svojega otroka ter planila proti vratom. Oficir se je samo cinič- no zarezal in se domišljavo na- slonil na zid. Mati je sunkovito odprla vrata in obstala kot vko- pana. Vanjo in v njenega otroka je merila skupina nemških voja- kov s puškami... Se isti večer so vso družino, očetu pa postavili zasedo, odpe- ljali v Nemčijo, v taborišče. Takole so pionirji zaplesali po proslavi svoje obletnice SREČNO POT Za vsakega otroka je očka najboljši in neprekosljiv šo- fer. S kakšnim veseljem se- dajo za očetov hrbet in opa- zujejo sleherni gib svojega očka. Občudujejo ga kako vo- zi ovinke, kako prehiteva, ka- ko ustavlja. Toda ne prekri- vajo razočaranja, še se očka izneveri njihovim predsta- vam. Nek voznik si je na kaza- lec hitrosti prilepil pri 70 ki- lometrih sinovo sliko. Nima jo tam samo zato, da bi po- mislil na posledice morebitne nesreče za svojega sina. Ima jo pritrjeno tudi v imenu vsakega drugega otroka, ki bi utegnil prileteti pred kolesa. Ali misli tako tudi tisti voz- nik, ki nekje v domači ulici vozi mimo njegovega sinčka? In punčka na naši sliki sije od sreče na izletu s svojim očkom. Ali se tudi očka za- veda svoje velike odgovor- .IMISti?.____________............___________. ... Slovenec-kozmoiiavt List ameriških Slovencev »Glas naroda« je objavil sestavek o Maksu Kremžarju iz Domžal, ki je nedavno prebil šestnajst dni v kozmični ladji »Gemini« kot po- skusni astronavt. Da se prav ra- zumemo, kozmična ladja, o kate- ri je govora, ni letala okoli Zem- lje. Bila je v poskusnem centru, toda v njeni notranjosti so bili isti pogoji kot v vsemirju. Maks Kremžar tudi ni bil sam. Bil je v grupi ljudi, ki so imeii svoje dolžnosti in bili podvrženi vsem psihičnim in fizičnim testom. Maks je bil v ladji v vlogi astro- navta, ki naj skrbi za zdravstveno stanje posadke. Kako je prispel v to ekipo? Pred leti se je študent medicine Maks Kremžar v Sloveniji spo- znal s hčerko slovenskih izseljen- cev. Ljubezen se je razvila do za- konske zveze in zdaj študira me- dicino v New Yorku. Je študent slovitega profesorja dr. Bernhar- da Wagner j a, ki sodeluje pri pri- pravah na vsemirske polete. No, zdaj je že razumljivejše vpraša- nje, ki smo si ga zastavili. Vrh tega je treba povedati, da je mla- di mož izredno trdnega zdravja in športne konstrukcije. Zdaj je seveda vprašanje, če bo Maks Kremžar tudi dejansko pripadal moštvu kozmične ladje, ko bo res- nično poletela? Njen cilj bo nam- reč Mesec?! Kavboj na kravi Dragan Gotič, deček iz Mosla- vinskega Krčenika vsak dan pase govedo. Na pašo jaha kot se krav- jemu pastirju spodobi. Toda ta mali moslavinski »-kavboj« ne ja- ha konja, temveč kravo. Rumenka nikoli še ni vrgla malega jezdeca s svojega hrbta... 58 LET UPOKOJENEC Peter Kamber iz Slavonskega Broda je bil svojčas poštni usluž- benec. Svoj čas je res prava bese- da zanj, kajti od leta 1904 je že upokojenec. Ima torej že 58 let upokojenega »staža« in verjetno tudi jugoslovanski rekord. Kaj če bi bilo takih Petrov nekaj tisočev. To bi ljudi pri socialnem zavaro- vanju stalo sivih las ... INCIDENT MED NOGOMETNO TEKMO Sredi tekme na igrišču nogo- metnega kluba v Veliki Pisanici je sodnik presunljivo zapiskal in prekinil igro. Zakaj? Na igrišče je prikrulil prašič. Celih deset minut je trajalo, da so igralci spravili nenavadnega kibica čez aut-linijo. Ni bilo razčiščeno, če je debelinko prišel na igrišče sa- movoljno, ali ga je poslal kak šaljivec? Okrogli „AB" Tipski ameriški protiatomski bun- ker v obliki žoge. Učinkovito bra- ni 10 ljudi pred 500 kilogramsko navadno bombo, ki je eksplodirala v oddaljenosti 7 metrov. Perspektivni državljan Trinajstletni angleški šolar Mi- chael Armstrong se je pismeno obrnil uredniku nekega angleške- ga lista, ki je precej pisal o davku na bonbone. Napisal je: — Zakaj si naša vlada priza- deva z davkom na bonbone za- ščititi otroške zobe? Ali bi ne bilo enostavneje, če bi vlada oprostila davščin proizvodnjo zobne paste? Vsak ima nel(aj Ob praznovanju 63. rojstnega dne je znani ameriški filmski igravec kriminalnih vlog E. G. Robinson povedal novinarju tole: — Nekateri igravci sO lepi, dru- gi so spet pametni. Jdz pa imam obraz, ki grozi... Bil ie to velik praznik Mladost je najsvetlejša doba človekovega življenja, doba, ko je pred človekom še polno poti in križišč. In mladost pomeni čas, ko je treba izbrati pot. In tako smo se znašli tudi mi prejšnji pe- tek popoldne na eni izmed »mla- dih poti«, da bi poiskali naše pio- nirje in zvedeli, kaj so pripravili za svoj veliki praznik. Jesensko nebo je bilo sivomodro in ulice so še živahno utripale. V Vrunče- vi ulici je tik pred nami močno zavrl mlad fant na kolesu. Se ves zadihan se je prijel za ograjo in močno zažvižgal. »Koga pa fcličeš?« »Pri j atei ja,"" je pojasnil. »Na pevske vaje greva.-« »Kakšne pevske vaje?« »Kaj ne veste? Jutri je 'praz- nik pionirjev in bomo imeli na šoli proslavo. Zapeli bomo tudi novo pesmico, ki smo se je na- učili za to priložnost...« ' Več nam ni povedal. Ta čas je iz dvorišča pritekel njegov pri- jatelj in stekel za mladim pionir- jem, ki je že poganjal svoje kolo. proti šoli. Pol ure za tem smo na dvori- šču tretje osnovne šole v Celju poprosili tov. Jesenekovo, naj nam pove, kaj so kaj pri njih pri- pravili za jutrišnji dan. »Proslavo bomo imeli. Otroci bodo recitirali in peli. Razdelili jim bomo spominske značke. Se- veda ne bo manjkalo niti šport- nih iger,« nam je v naglici zdr- drala prijazna tovarišica in že se je pomešala med pionirje in pio- nirke. Bila je dežurna na dvori- šču. V naglici, to pot smo mi morali hiteti, smo napravili po- snetek, preden je šolski zvonec spet poklical mlade šolarje v učilnice. Tako ali podobno se je mudilo pionirjem in njihovim tov. uči- teljem, pevovodjem, skratka vsem, ki so se pripravljali za do- slej največji praznik naših pio- nirjev — 20. obletnico njihove organizacije. Ob vašem prazniku želimo, da bi vaša mladost bila kar najlep- ša, svetla, topla in da bi bili vaši uspehi v šoli — in drugod — čim boljši! UREDNIŠTVO Mesec dni po Turčiji V osrčju Anatollje Anatolija... V tem zvenečem imenu se skriva enako poetičen pomen. Anadoln pomeni po turško — dežela na vzhodu, torej гџ evropske ројше klasičen Orient. Tja smo se napotili iz^ Istambula ... Vsak potnik, zlasti še Slovenec bo v Anatoliji pogrešal na vsakem koraku eno stvar: Zelenje. Zelene travnike, ze- lene griče in z drevjem obraslo hri- bovje. Tega v Anatoliji ni. Tu ni dežja po sedem mesecev na leto. Nebo je z dneva v dan brez oblakov, čez dan ne- znosna vročina, noči pa nepričakovano hladne. Težko smo se privajali na precej eno- lično pokrajino na štiristo kilometrov dolgi poti od Istambula do Eskišehira. Terasasto hribovje je v glavnem golo, sem in tja poraščeno s sivozelenkastim pritlikavim zakrnelim drevjem. Povsod Za erozijo značilne barve, od sivo bele preko zelenkasto rjave do oranžnordeče. Morda bi se tu razživel geolog, mi se nismo preveč navduševali. Pokrajina v marsičem spominja na pejsaže iz we- sternov, ki jih snemajo kje ob mehiških puščah. Pa tudi mesta in vasi so popol- noma drugačne od tistih ob obali Mar- mornega morja. Edino, kar povezuje vsa turška naselja od vasi do mest v tipično skupno potezo, so djamije z vitkimi mi- noreti. Vsa mesta, ki smo jih obiskali med Istambulom in Ankaro, tako Eski- šehir, Bozovik in Kitahy so večja od našega Celja, pa vendar nisem in nisem mogel dobiti občutka, da je res tako. Vasi v Anatoliji so redke. V njih so hiše nizke, tesno strnjene in tudi naj manjša ima djamijo. Ljudje so polje- delci ali pa trgujejo. V tem so Turki svojstveni. V Bozoviku se nismo mogli načuditi trgovski živahnosti. Mesto je polno izdelkov iz vsega sveta. Na ulicah prodajajo kar na pločnikih. V trgovinah, za naše pojme prej barakah kot trgov- skih lokalih, dobite vse od čevljev, ze- lenjave, sadja pa do najnovejše Fordove limuzfine. Pri njihovem trgovanju no- bena cena ni ustaljena. Vse zavisi od spretnosti trgovskega dvoboja med kup- cem in trgovcem. Turistov je v Anatolskih mestih malo. Največ je seveda Američanov-vojakov, saj je Turčija članica NATO pakta. in nepričakovano srečanje v Eske- šehiru: . . . Slabo oblečen kmet nas je po srb- sko vprašal, če se ne moti, da smo Ju- goslovani? V eni sapi nam je potem pripovedoval da je iz Makedonije, da je pred šestimi leti emigriral, sprejel turško državljanstvo in je zdaj tu poljski delavec s tremi lirami mezde na dan. Po obračunskem kursu znese to manj kot 300 dinarjev. Ni mu šlo v glavo, kako je mogel nasesti, de je v Makedoniji piistil kmetijo in zavest, da ni edini, ki je šel na limanice, mu ni v tolažbo. Srečavali smo tuđi Albance, Bolgare in Grke. Vsi so vzdihovali po stari domovini . . . Bil je sila vroč dan ko smo z letalom preleteli gorato Anatolijo med Inönü- jem in Ankaro. Ankara je kakšnih 700 kilometrov od- daljena od Istambula v osrčju Male Azije. Za razliko od vseh drugih turških mest, razen Istambula seveda, je Ankara v glavnem popolnoma evropska. Okolica prestolnice ni mikavna, saj leži med grmičevjem, ki je golo, suho, puščavsko. Toda Ankara ima še eno posebnost. V nasprotju z vsemi mesti na Orientu mesto nima tistih značilnih revnih pred- mestij. Prestolnica je nenavadno čista. Pcdolž in počez jo prepredajo široki z drevjem zasajeni bulevarji. V na- sprotju z golo okolico ima mesto velik park, ki ga imenujejo »park mladosti«, kjer je dovolj sence, kjer zrak osvežuje vse polno vodometov in ribnikov. V njem je veličasten mavzolej Ketnala Mustafe Atatiirka — velikega preporo- ditelja in voditelja Turkov. (Prihodnjič: Dežela Atatiirkovih na- slednikov) Glavna ulica v mestu Kitahyju Značilna pokrajina v Anatoliji CELJSKI I EDNIK - ŠTEV. 39 - 5. OKTOBRA 1%2 IZ EKSPOZEJA Edvarda Kardelja o predosnutku nove ustave IZ EKSPOZEJA Edvarda Kardelja o predosnutku nove ustave v začetku svojega referata je Edvard Kardelj omenil, da je zvez- na ljudska skupščina decembra 1960 ustanovila komisijo za ustav- na vprašanja in ji dala nalogo, da predloži skupščini »načelne po- stavke in stališča za izdelavo nove ustave«. »Ta naloga,« je rekel tov. Kar- delj, »ni bila niti lahka niti pre- prosta. Nova ustava je morala iz- ražati vse, kar je v zadnjih desetih letih novega in pomembnega na- stalo in se utrdilo v naši sociali- stični družbi. To je zahtevalo, da ne samo nekatere ustavne rešitve, temveč tudi koncepcije ustave bistveno ločimo od klasičnih, po- litično-pravnih dokumentov te vrste in da iščemo v vrsti vprašanj lastne izrazne oblike in sredstva. Ustavno komisijo je pri tem vodila misel, da mora nova ustava izraziti in utrditi vse tiste odnose, ki so v praksi preverjeni kot trajnejša napredna osnova našega družbene- ga življenja in da skozi utrditev takšnih odnosov hkrati utrdi tudi smer nadaljnjega razvoja družbe, kolikor jo lahko danes določimo. Takšna obsežna naloga teoretič- nega razčiščevanja strokovnega ter v marsičem ustvarjalnega dela pri ustvarjanju nove zasnove ustave je zahtevala tudi nekaj dalj časa kot smo prvotno predvidevali. Ta čas bi bil še daljši, če ne bi pred ustanovitvijo ite komisije že opra- vili pomembno delo pri priprav- ljanju ustavnih vprašanj v okviru strokovne komisije, ki je angaži- rala precejšnje število znanstveni- kov, javnih delavcev, inštitutov in strokovnih organizacij, in če ne bi komisija za ustavna vprašanja s svojimi podkomisijami intenzivno delala poldrugo leto. Ustavna komisija je,« je nada- ljeval tov. Kardelj, »končala delo na predosnutek šele konec junija letos in ga v začetku julija dosta- vila zvezni ljudski skupščini. Se- veda je bila uresničitev te naloge omogočena z dejstvom, da se je komisija pri svojem delu opirala na široko [pomoč, na sodelovanje in smernice političnih dejstev naše skupnosti. Izvršni komite CK ZKJ je na nekaj svojih sejah razpravljal o problemih v zvezi z delom pri novi ustavi in sprejemal načelna stališča, pa tudi sicer je bil tovariš Tito v nenehnem stiku s komisijo in ji je dajal, tudi izven sej izvrš- nega komiteja, pomoč pri utrje- vanju načelne usmeritve o koncep- ciji ustave. Razen tega se je ustav- na komisija pri delu opirala na so- delovanje in pomoč širokega kroga predstavnikov političnega in dru- žbenega življenja, strokovnih de- lavcev iz vse države.« Edvard Kardelj je nato prešel na podrobne poj asmi tve o načelih in razlogih, ki so vodili komisijo pri izdelavi predosnutka ter o osnov- nih novostih, ki jih prinaša pred- osnutek v družb eno-ekonomski or- ganizem in politični sistem. 1 I. »Sklep Zvezne ljudske skupščine o izidelavi nove ustave, je nada- ljeval tov. Kardelj, je temeljil predvsem na dejstvu, da obstoječi ustavni predpisi v mnogih vpra- šanjih ne odražajo stvarnega stanja socialističnih družbenih odnosov v naši deželi in kot takšni ne zado- voljujejo sedanjih potreb v teh področjih družbenopolitične iz- gradnje. V zvezi s tem bi lahko postavili kot predhodno vprašanje, ali ne vodi takšno, precej pogostno spre- minjanje ustavnih predpisov — to bi namreč bila v sedemnajstih le- tih naša tretja ustava — do dvo- ma v upravičenost sprejemanja ustave sploh. Z drugimi besedami: ali ne bi bilo pravilneje, če bi se usmerili samo na neko ustavno deklaracijo, ki bi dala samo osnov- na načela za prakso, ali pa se sploh odpovedali kakršnemukoli pravne- mu aktu ustavnega vprašanja in reševali probleme empirično, to je z ničimer omejenimi akti odločujo- čih državnih organov. Kot je znano, so v svetu primeri enega in dru- gega. Za nas je lahko odgovor na to vprašanje samo nikalen. Ne samo naše, temveč celotne izkušnje zgo- dovine socializma (in ne samo soci- alizma) govorijo proti takšnim re- šitvam. Za vsako mlado sociali- stično družbo, ki je nastala kot re- zultat revolucije in se oprla na revolucionarne oblike diktature proletariata, ni večje nevarnosti kot dolgotrajno ohranjevanje po- ložaja, v katerem se vsa državna oblast identificira s subjektivno voljo neposrednih nosivcev njene- ga aparata, zanemarjajo pa se tisti elementi političnega sistema, ki za- gotavljajo neposredni vpliv delov- nega človeka in državljana na sprejemanje sklepov, odpirajoč mu s tem dolgoročno perspektivo družbenega in njegovega lastnega napredka. Naravno in napredno je, da so- cialistična družba, ki se zelo hitro razvija, relativno hitreje spreminja tudi svoje družbeno ekonomsike in politične oblike. Na ta način išče takšna napredna družba sebi ustrezna politična sredstva, da bi se čim hitreje razvijala iz svojih lastnih družbeno ekonomskih osnov. Pri tem, v takšni družbeni aktivnosti ni vselej najpomemb- nejši tempo gibanja, temveč pred- vsem dosledno vzdrževanje na- predne smeri gibanja. Avantgarda delavskega razreda lahko z revolu- cionarnimi sredstvi osvobodi na- predne socialistične družbene sile in ustvari pogoje za njihovo vsak- danjo prakso. Toda da bi tisto, kar je zgodovinsko dozorelo, da bi vse- bina družbenih gibanj postala družbena stvarnost, je nujno, da postane zavestna samostojna in samoiniciativna vsakdanja praksa milijonov Ijndi, ki sprejemajo nove družbene odnose kot relativno naj- ugodn'ejše pogoje za svoje delo in življenje. Takšna zavest pa se obli- kuje po občutju ljudi o zadovolje- vanju praktičnih potreb pri delu in v življenju ter pod političnim, moralnim in vzgojnim vplivom na- predne družbene sredine. V takšnih pogojih so interes in moralno politična pojmovanja člo- veka na delu hkrati tudi stalen, nujen in najboljši činitelj, ki vpli- va, pa tudi korigira odločitve od- govornih družbenih organov. In obratno: idejna, politična in vzgoj- na akcija činitelj ev socialistične zavesti prav v takšni praksi dobiva realno in čvrsto osnovo. Zato se morajo na področju družbene iz- gradnje usmerjajoča idejna in po- litična vloga vodilnih socialističnih sil in samostojna in iniciativna praksa milijonov delovnih ljudi, 2 čemu nova ustava? ideologija in praksa, misel in delo, vzajemno korigirati, dopolnjevati in usmerjati. In v tem odnosu se izraža eno tistih družbenih naspro- tij, preko katerega se nenehno od- vija družbeni napredek. Iz teh vzrokov demokracija za socializem ni zgolj politična pri- dobitev ali zgodovinsko pridoblje- na ljudska pravica človeka, tem- več predvsem elementarni pogoj zdravega razvoja in najhitrejšega mogočega napredka socialistične družbe. Kajti v političnem sistemu, ki je prežet z demokratizmom — seveda ki ustreza danim oblikam družbenega irazvoja — se lahko najprirodneje ustvari rešitev tega stalnega nasprotja, ki je eden naj- pomembnejših činitelj ev progre- sivne evolucije socialistične družbe. Prav v- tem oziiru lahko odigra pomembno vlogo ustava sociali- stične države. Kot osnovni zakon in okvir za delovno družbeno iz- gradnjo in delovanje za uresničitev najnaprednejših teženj socialistič- ne družbe, daje ustava mladi so- cialistični družbi večjo stabilnost in usmerjenost pri njeni graditvi v določenem obdobju, obdrži ustrezna sredstva revolucionarne- ga nasilja, dokler so ta potrebna, hkrati pa zagotavlja tudi nujni de- mokratizem in svobodo akcije za vse činitelje socialističnega na- predka in doslednost v njihovi dolgoročni socialistični usmeritvi. Ustava ima poseben pomen za takšno večnaro'dnostno deželo, kakršna je naša. Z dolgoročnim ustavnim stabiliziranjem odnosov med našimi narodi v duhu njihove enakopravnosti in samostojnosti, se ustvarja najmočnejši jez proti rušenju Titove politike bratstva in enotnosti, ki je v osnovi naše so- cialistične federacije, daje pa se pobuda vsem ustreznim težnjam materialnega in moralno-politične- ga združevanja. Tudi na tam pod- ročju subjektivistične konstrukcije družbenih odnosov ne morejo dati drugega kot reakcionarni rezultat. Zavest o skupnih interesih in so- cialistični internacionalizem so naj- boljši cement enotnosti v neki socialistični federaciji. Ustava je eno najvažnejših sredstev, s kate- rim se zagotavlja prav takšna osnova in usmeritev v mednaci- onalnih odnosih. Naša prva ustava iz leta 1946 je bila po vsebini odraz naših potreb za utrditev potreb revolucije in ustvarjanja takšnih političnih po- gojev, v katerih bo moč revolucijo izpeljati do konca. Od tod poudar- jena vloga državnocentralističnega upravljanja v naših prvih ustavnih predpisih. Prva ustava je odigrala zelo pomembno vlogo v utrditvi in razvoju naše družbe. Bila je tisto orožje, ki je omogočilo delavskemu razredu in vsemu delovnemu ljud- stvu, še posebej pa komunistom in vsem zavestnim socialističnim čini- teljem dežele, da izvršijo osnovne revolucionarne spremembe, ki so bile nujne za utrditev izhodiščnih osnov socializma in za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov. Toda v izgradnji našega ustav- nega sistema je bil že od samega začetka poudarek na čim širšem in neposrednejšem sodelovanju de- lovnih množic v upravljanju in družbeni iniciativi in kontroli, na zakonitosti in demokratizmu, to je na sredstvih, ki so bistveno omeje- vala možnosti za pojav birokra- tične samovolje in avtokratičnega subjektivizma v družbeni izgrad- nji nasploh, še posebej pa v go- spodarskem življenju.. Na ta način so se težnje v razvo- ju našega političnega sistema od samega začetka začele odvajati od nekaterih Stalinovih koncepcij o vlogi države v obdobju socialistič- ne izgradnje. Konflikt 1948. leta, ki je tudi sam bil v največji meri po- sledica teh razlik v pojmovanjih, je še bolj utrdil takšno usmeritev v našem družbenem razvoju in po- spešil nastajanje tistih oblik, ki so ustrezale takšnim demokratičnim in humanističnim koncepcijam o sredstvih in poteh socialistične iz- gradnje. 3 Načelno razčiščevanje vrste os- novnih problemov socialistične iz- gradnje v tem obdobju, zlasti v zvezi s problemom boja proti mož- nim deformacijam socialističnih odnosov v prehodnem obdobju — ki so v tem času postali za nas goreč problem dneva, je spremljal buren razvoj naše prakse. Nasta- jali so delavski sveti in komune, vedno širši obseg so zavzemale razne oblike družbenega samo- upravljanja. Izvršili smo vrsto na- čelnih sprememb v gospodarskem sistemu in planiranju, zlasti pa v sistemu lastnine. Družbeno lastnino smo načelno tretirali kot negacijo vsake lastnine in ne kot državno- lastniški ■ monopol oziroma abso- lutno pravico razpolaganja s strani državnega aparata. Storili smo mnoge ukrepe v smeri krepitve so- cialističnega dernokratizma na vseh področjih družbenega življenja. Oblike, v katerih se afirmira vo- dilna vloga ZK, so se začele na- čelno usklajevati s takšnimi spre- membami. Vsi ti osnovni procesi so s svojimi rezultati zadali odločilni udarec dogmi o nujnosti nenehne krepitve države v prehodnem ob- dobju in so postavili na dnevni red problem družbenega samouprav- ljanja kot osnovnega činitelja in nosivca socialistične evolucije. Ti procesi niso bili niti stvar stihije niti umetno vsiljevanje ne- kakšnih subjektivističnih zamisli. Porajali so se globoko iz družbene osnove v novih proizvodnih odno- sih in so bili hkrati plod zavestnega spoznanja njihovih dolgoročnih po- sledic in perspektiv. 2e v tem času je tov. Tito go- voril: »... s prevzemanjem sredstev za proizvodnjo v državne roke še ni bila uresničena akcijska parola delavskega gibanja ,tovarne delav- cem', ker geslo ,tovarne delavcem, zemljo kmetom' ni neko abstraktno propagandistično geslo, ampak takšno, ki ima v sebi globok vse- binski pomen. Vsebuje ves pro- gram socialističnih odnosov v pro- izvodnji: v pogledu družbene last- nine, v pogledu pravic in dolžnosti delovnih ljudi in jo je torej moč in treba uresničiti v praksi, če mislimo zares zgraditi sociali- zem ...« »... odslej državna lastnina sredstev za proizvodnjo, tovarn, rudnikov, železnic prehaja posto- poma v višjo obliko socialistične lastnine . . .« (ekspoze na prvem ' izrednem zasedanju zvezne ljudske skupščine FLRJ 26. junija 1950 o predlogu osnovnega zakona o upravljanju z državnimi gospodar- skimi podjetji in višjimi gospodar- skimi združenji s strani delovnih kolektivov). Te velike spremembe, je rekel dalje Edvard Kardelj, so postale pogoj, da smo leta 1953 izvršili re- vizijo prve ustave v tistih delih, ki so predstavljali glavno oviro za novo prakso, in sprejeli ustavni zakon. Največji pomen ustavnega zakona je v tem, da je na široko odprl pot praksi samoupravljanja in vsem tistim spremen;ibam v ekonomskih odnosih, ki so takšno prakso omogočile. Hkrati je dal vsemu razvoju našega političnega sistema določnejšo smer, to je, dal je odločnejšo pobudo krepitvi, raz- širitvi in razvoju družbenega samo- upravljanja, demokracije in novih ekonomskih odnosov v oblikah, ki ustrezajo težnjam in potrebam so- cialistične družbe, pa tudi njenim možnostim in stanju družbene za- vesti. To je bil odločilni prelom z vrsto dogmatskih shem, ki so ovirale hitrejši napredek v razvoju socialističnih ekonomskih odnosov in demokratizacijo političnega si- stema. Hkrati pa je to pomenilo še doslednejše oddaljevanje od neka- terih klasičnih institucij buržoazne države, kot so »politična država« in njej prilagojen parlamentarizem, sistem oblasti političnih strank, klasična razdelitev oblasti, državno- administrativni centralizem, sistem partijsko-političnih volitev itd. V tem smislu pomeni ustavni za- kon načelno prelomnico s prejš- 4 njim stanjem in direktno pripravo sedanjega stanja. Praksa je sicer marsikaj spremenila ali zahteva, da se spremeni v oblikah in me- todah, ki jih, je utrdil ustavni za- kon, toda kar zadeva načelna sta- lišča, ki so bila v osnovi ustavnega zakona, ni potrebe, da bi kaj dosti spreminjali v novi ustavi. Kardelj je nadalje opozoril na to, da je Jugoslavija v zadnjih de- setih letih doživela nadaljnjo zelo burno gospodarsko, družbeno in politično preobrazbo. Takšen raz- voj je povzročil, da so obstoječi ustavni predpisi v nekaterih ozirih postali preozki za našo družbeno prakso. Široko razširjene razne oblike družbenega samoupravljanja in vedno pomembnejši procesi spre- minjanja posameznih državnih funkcij v funkcijo samoupravlja- nja, zahtevajo dosti natančneje formulirane odnose, ki nastajajo v takih pogojih, da bi ртергесШ motnje. Se posebej velja to tudi za potrebo po novem formuliranju pravic in obveznosti, ki se vza- jemno dopolnjujejo in ki lahko samo v takšni vzajemni povezano- sti tvorijo čvrsto osnovo demokra- tične enotinosti družbe in skupni pogoj enakopravnosti in napredka za vse. Iz vseh teh vzrokov je sedaj čas, da našo ustavno ureditev ponovno pretresemo in da jo formuliramo v celotnem ustavnem dokrunentu, ki bo učvrstil tiste napredne odno- se, oblike in težnje, katere je praksa naše družbene izgradnje kot takšne potrdila, hkrati pa še jas- neje pokazal perspektive njihove nadaljnje socialistične, demokra- tične in humanistične evolucije v interesu delovnega človeka in ljudstva naše dežele. II. Družbena struktura Jugoslavi)e in ustava Za orientacijo, vsebino in kon- bretne rešitve nove ustave so bile bistvenega pomena spremembe v družbeni strukturi, ki so nastale v naši deželi po zmagi revolucije, kakor tudi težnje njenega nadalj- njega spreminjanja. Ta činitelj mo- ra biti eden od pokazateljev, ki bo imel odločujoči vpliv pri instituci- jah, ki jih bo ugotovila nova ustava. Tov. Kardelj je poudaril, da se predosnutek nove ustave opira prav na takšno analizo naše druž- bene strukture, in v kratkem spo- mnil na dosedanji razvoj ter opo- zoril na dosedanjo razredno in družbeno strukturo naše dežele, v kateri je sama revolucija s svojimi neposrednimi Tevolucionamimi akti storila revolucionarne spremembe. Se med narodnoosvobodiilno voj- no smo izvedli vrsto revolucionar- nih ukrepov isocialističnega zna- čaja. Na osvobojenem ozemlju smo že takrat praktično odpravili vele- posest. Razlaščeni so bili sodelavci okupatorja in izdajavoi, tako da je že takrat tudi del industrijskih pod- jetij postal družbena lastnina in prešel v roke delavcev in narodno- osvobodilnih odborov. 2e leta 1945 smo odpravili privatni bančni sistem in je ves kreditni sistem prišel v roke države. Odvzeli smo vojni dobiček, izvršili valutno re- formo, omejili promet privatne lastnine na nepremičninah, uvedli progresivni davčni sistem, ustvarili kontrolo zunanje trgovine itd. Iz- vedli smo agrarno reformo, na osno- vi katere smo odvzeli veleposest- nikom in drugim velikim posestni- kom blizu 850.000 hektarov, agrarni maksimum pa je bil predviden na 20 do 35 hektarov. Jeseni 1946. leta je s sprejetjem zakona o nacionalizaciji pretežno število industrijsikih podjetij in velikih podjetij iz drugih gospo- 5 darskih področij, kolikor to še niso bila, prešlo v družbene roke. V začetku 1948. leta smo izvedli na- cionalizacijo tudi preostalih pod- jetij v industriji in prometu in skoraj vseh trgovskih in gostinskih podjetij. In slednjič smo v začetku leta 1953 zmanjšali agrarni maksi- mum na 10 hektarov, s čimer smo v osnovi onemogočili možnost res- nih kapitalističnih teženj. Tako je razen v kmetijstvu in obrti, kjer še vedno obstajajo in- dividualni proizvajavci s privatni- mi sredstvi za proizvodnjo, v dru- gih gospodarskih področjih zaseb- ni sektor povsem izginil ali pa je nepomemben. 2e leta 1956 je od skupnega družbenega proizvoda dal socialistični sektor v industriji sto odstotkov. V obdobju 1955 do 1961 je delež zasebnega sektorja v skupnem družbenem proizvodu, ustvarjenem v trgovini in gostin- stvu, bil naravnost neznaten, gibal se je komaj okoli 0,3 odstotka. Sami po sebi ostaniki starega razrednega sistema nimajo velike politične moči An ne predstavljajo resnega družbenega činitelja, ki bi lahko zasukal kolo zgodovine nazaj, je nadaljeval tov. Kardelj. Toda če upoštevamo mednarodno sredino, v kateri živimo, z vsemi njenimi reakcionarnimi vplivi in težnjami, drobnolastniško stihijo v naši lastni deželi ter negativne težnje, ki zakonito spremljajo na- sprotja in težave socialistične druž- be v prihodnem obdobju, potem se tudi politični pomen ostankov sta- rega razrednega in političnega sistema pokaže v nekoliko dru- gačni luči. Zato je ustava obdržala iz prejšnjih ustav tiste ukrepe, ki preprečujejo ali otežkočajo proti- socialističnim silam njihovo borbo proti socializmu oziroma za obno- vitev kapitalističnih ekonomskih odnosov. Medtem ko je razred kapitali- stične buržoazije gosipodarsko li- kvidiran, je obdržal zasebnolastni- ški sektor določen družbeno-go- spodarski pomen. Toda tudi tukaj se stvari zelo hitro spreminjajo v korist socializma. Tu gre pravza- prav skoraj izključno za kmetijstvo in obrt, medtem ko je na drugih področjih gospodarstva drobnolast- niški sektor skoraj povsem izginil. Položaj v obrtništvu se je v zad- njih desetih letih bistveno spre- menil, čeprav s hitrostjo tega raz- voja ne moremo biti povsem zado- voljni. Delež socialističnega sek- torja obrti v skupnem družbenem proizvodu obrti je znašal leta 1947 blizu 45 odstotkov, danes pa znaša blizu 70 odstotkov. Proces prepre- čevanja kapitalističnih teženj na tem področju bi bil še ugodnejši in hitrejši, če bi naši lokalni, re- publiški in zvezni gospodarski načrti lahko in znali dati močnejšo pobudo in močnejša sredstva za razvoj moderne socialistične indu- strije uslug. Ustava mora račtmati s takšnim stanjem stvari. Zato predosnutek ustave tudi predvideva izjemo od splošnega pravila, da so sredstva za prodzvodnjo izključno v druž- beni lasti, kadar gre za obrt. Tukaj dovoljujejo tudi zasebno lastnino in zaposlovanje s pomočjo tuje de- lovne sile pod pogoji in do meja, ki jih določi zakon. Ustava s tem omogoča, da se bodo vzporedno z doseženimi rezultati v razvoju socialističnega sektorja proizvod- nje uslug, spreminjali tudi pogoji za privatno obrt v smislu postopne likvidacije vseh ostankov izko- riščanja in mezdnega dela na tem področju. Toda ustava ne predvideva na- cionalizacije na področju privatne obrti. Tisto, kar zanima socialistič- no družbo na tem področju, je dvoje: 1. da se postopoma s tega sektorja izrine izkoriščanje in mezdno delo, in drugo, da indivi- dualnemu obrtniku damo možnost, da se prostovoljno odloči, ali bo delal sam s svojimi sredstvi oseb- nega dela ali pa se bo po ustrezni poti in načinu vključil v sociali- stične proizvodne odnose. 6 Ustava ne obravnava vsakega individualnega dela z osebnimi sredstvi dela kot nesocialistični ekonomski odnos. V pogojih velike socialistične proizvodnje je treba šteti za nesocialistično obliko eko- nomskih odnosov samo tiste od- nose, ki izhajajo iz izkoriščanja in prisvajanja proizvoda tujega dela Težnja ustave ni, da bi ukinila pri- vatno obrt z administrativnimi ukrepi, temveč samo to, da lahko družba iz nje postopoma odpravi ostanke izko-riščanja mezdnega de- la, in to po potrebi z administrativ- nimi ukrepi. Edvard Kardelj je nato prešel na vprašanje kmetijstva in ugotovil, da je to področje, ikjer se je za- sebna gospodarska dejavnost naj- bolj obdržala. Pripomnil je, da so gospodarski splošno-družbeni in zgodovinski razlogi za takšen po- ložaj znani. Toda razvoj tudi na tem področju, še posebno v zad- njih letih, vedno bolj vodi do kre- pitve socialističnega sektorja, bo- disi z nastankom in razvijanjem družbenih kmeti j sikih organizacij, bodisi s krepitvijo njihovih koope- rativnih odnosov z zasebnim kme- tijskim proizvajavcem, čeprav s tempom razvoja v kmetijstvu ne moremo biti povsem zadovoljni. Osnovni pokazatelj dosedanjega napredka pri socialistični preobraz-, bi in napxediku kmetijstva je pred- vsem v vedno večjem deležu druž- benega sekitorja v proizvodnji in kritju tržnih viškov, ki jih potre- bujemo mimo kmečke potrošnje. V odnosu na skupno proizvodnjo je dal: 1960 1961 odst. pšenice 38,9 40,6 koruze 28,9 26,6 slad. pese 86,2 89,1 sončnic * 73,4 79,6 V skupnem kritju vseh tržnih viškov so dala družbena gospodar- stva — brez kooperacije ■— leta 1960 26 odstotkov, letos pa priča- kujemo, da bodo sodelovala z blizu 50 odstotki. Socialistični sektoT zagotavlja bodisi direktno preko posestev ali preko kooperacije blizu 85 odst. pšenice, 65 odst. koruze in 100 odst. sladkoTne repe, sončnic in oljne repice. Če dodamo še to, da so so- cialistična gospodarstva in koope- racija zagotovili leta 1961 85 odst. odkupa svinj (samo posestva, po- datkov za koperacijo ni), 26 odst. odkupa goveda in 54 odst. mleka, potem je jasno, da ekonomski in družbeno politični pomen sociali- stičnega sektorja v kmetijstvu daleč prekaša delež družbene last- nine v ornih površinah, ki je v lamskem letu znašal 12 odstotkov. Razen tega je ves naš gospodar- ski razvoj, še posebno pa proces industrializacije, povzročil vrsto procesov, ki so vplivali in vplivajo na postopno spremembo družbene strukture drobnolastniške vasi. Predvsem se je bistveno spreme- nila struktura prebivavstva. Leta 1961 je od kmetijstva, gozdarstva in ribištva živelo blizu 51 odst. prebivavstva, še leta 1953 pa smo imeli skoraj 61 odst. prebivavstva v kmetijstvu. Ce odštejemo kme- tijske delavce socialističnega sek- torja, izhaja iz tega, da je preibi- vavstvo, ki živi od zasebnega kmečkega dela, že znatno pod po- lovico vsega jugoslovanskega pre- bivavstva. Ta slika se še bolj spremeni, če upoštevamo, da ima precejšen del prebivavstva večje dohodke iz de- javnosti izven kmetijstva, to je iz dela v socialističnem sektorju, kot pa iz lastnega gospodarstva. Vzporedno s tem so se znatno spremenili struktura in značaj kmečkih gospodarstev. Na primer po popisu individualnih gospodar- stev leta 1960 je imelo 74 odst. teh gospodarstev v Vojvodini, to je v kmetijsko najbolj razvitem pod- ročju Jugoslavije, dovolj ali pre- več lastne delovne sile, 8 odst. jemlje in daje delovno silo, vsega 7 17 odst. pa nima dovolj delovne sile, pri tem pa so v tej zadnji ka- tegoriji pretežno gospodarstva od enega do dveh hektarjev, kar po- meni, da zaposlovanje dopolnilne tuje delovne sile tukaj ne more biibi nekakšna osnova kapitalistič- nih teženj na vasi, zlasti če vemo, da je zemljiški maksimum omejen na 10 ha. V zvezi s temi spremembami so značilni tudi naslednji podatki: 1961. leta je od skupnega števila aktivnih prebivavcev — ki so bili po poklicu kmetje, ribiči in gozdni delavci, bilo več kot 28 odst. starih nad 50 let. V drugih skupinah poklicev pa ta odstotek ne pre- sega 15, medtem ko v industriji, rudarstvu in obrti znaša komaj 11. Z drugimi besedami je aktivnih oseb, sitarih 20 do 34 let, v kme- tijstvu 35 odst., medtem ko jih je v industriji 55, v Vseh ostalih sku- pinah poklicev pa nad 40 odstot- kov. Vse to kaže, da je močan odliv mlade delovne sile z vasi. Slednjič se je v obdobju 1953 do 1960 zmanjšalo število aktivnih v kmetijstvu za 11,6, medtem ko je v " istem obdobju poraslo število skupnih aktivnih oseb za 6,4 odst. Na osnovi tega lahko zaključimo, da je naša politika na vasi dala pozitivne rezultate, tako s stališča napredka kmetijstva kot tudi s stališča njene socialistične pre- obrazbe. Naše kmetijstvo je danes dejan- sko nekaj povsem drugega, kot je bilo pred desetimi leti, je nadalje- val tov. Kardelj. Ne samo, da ni več monopol drobnega zasebnega lastnika, ampak se v njem vedno bolj uveljavlja prevladujoči vpliv velike socialistične proizvodnje. Ce bi bili materialno sposobnejši in bi znali bolje izkoristiti posle- dice vseh teh procesov, bi šel ta razvoj še z veliko večjo hitrostjo. V naši praksi se kažejo tri po- sledice teh procesov. Prvič, vedno več zemlje je moč kupiti pod eko- nomsko povsem ugodnimi in upra- vičenimi pogoji. Drugič, vedno večje število kmetov prihaja v po- ložaj, ko postaja kooperacija s so- cialističnim gospodarstvom njihov elementarni interes. In tretjič, vedno večje število posestev se drobi v rokah nekmetijskega pre- bivavstva ali drobnega kmeta, za- radi česar je večji del teh površin zelo neracionalno obdelan, celo znatno pod povprečnim nivojem zaostalega kmečkega kmetijstva. Tov. Kardelj je ob tem poudaril, da je, če želimo vpMvati na te pro- cese in jih usmerjati — to pa je nujno, če ne zaradi drugega, že zaradi ekonomskih potreb v kme- tijstvu, ki predstavljajo za nas re- sen gospodarski problem — po- trebno, da se naša družbena skup- nost še odločneje usmeri na kupo- vanje zemlje zaradi ustvarjanja in krepitve obstoječih družbeno-kme- bijsfcih gospodarstev, zadružnih ekonomij ali industrij sko^kmetij- skih kombinatov. Prav tako je treba še odločneje razvijati naj- različnejše oblike kooperacije z vsemi tistimi kmeti, ki še naprej živijo in bodo živeli na svojih za- sebnih posestvih. In slednjič, od- ločneje je treba storiti vse potreb- ne ukrepe, da bi lastniki zemlje, ki je danes še močno neracionalno obdelana, proizvajali na njej inten- zivneje ali pa se tej zemlji odpo- vedali s prodajo v korist sociali- stičnega sektorja. Kajpak se naši družbeni skupnosti ni treba vmeša- vati v to, kako ljudje obdelujejo in skrbijo za svoje vrtičke in ohiš- nice. Toda kadar gre za zemeljske površine, ki so po svoji naravi na- menjene kmetijski proizvodnji, ima družbena skupnost pravico, da zahteva od lastnika zemlje, naj upošteva ne samo svoj osebni, am- pak tudi skupni družbeni interes. V skladu s takšnim položajem v kmetijstvu in takšnimi cilji socia- listične družbe, ustava podobno kot v obrti izjemoma dovoljuje v kme- tijstvu pravico osebne lastnine zemlje in sredstev za proizvodnjo ter zaposlovanje dopolnilne delov- ne sile pod pogoji in v mejah, ki 8 jih bo predpisal zakon. V okviru teh predpisov torej naša ustava zagotavlja delovnemu kmetu prav- no stabilnost položaja njegovega posestva 1er njegovo pravdoo, da se prostovoljno odloči, ali bo še naprej sam delal na svojem po- sestvu ali pa bo stopil v koopera- cijo s socialističnimi gospodarskimi organizacijami. To je nujno, da bi d^ovnd kmet sprejel socialistično družbo kot svojo. Po drugi strani ustava v dolo- čenih mejah — enako kot za vse druge delovne ljudi v naši deželi — podreja tudi kmetijske proizva- javce na zasebnem sektorju skup- nemu družbenemu interesu. Potem ko je navedel še nekaj podatkov o gospodarskem razvoju dežele, je Edvard Kardelj pouda- ril: Ce torej tudi upoštevamo ostanke drobnolastniških odnosov, obstaja nedvomno dejstvo, da je prišlo v razvoju Jugoslavije do bistvene spremembe družbene- ekonomske strukture. Gospodar- ska področja, v katerih so sociali- stični družbeni odnosi povsem prevladovali, so dajala 1947. leta 64 odstotkov družbenega proiz- voda, 1961. leta pa 82 odstotkov. Razen tega je tudi preostalih 18 odstotkov družbenega proizvoda — v katere je všteta tudi kmetijska proizvodnja v kooperaciji — na ta ali drug način v največjem delu zajeto v socialistično ekonomiko ne samo po ?;golj ekonomski pove- zanosti, temveč tudi po težnji raz- voja notranjih odnosov. 2e ti po- datki jasno kažejo, da socialistično gospodarjenje popolnoma in ne- dvomno prevladuje v jugoslovan- skem gospodarstvu in to ne po sili državnega pritiska, temveč z notra- njo materialno in politično močjo socialističnih ekonomskih odnosov. Z vsemi temi spremembami druž- benih odnosov, je nadaljeval Ed- vard Kardelj, se postopoma spre- minjata tudi struktura in značaj samega delavskega razreda. Proiz- vodnja materialnih dobrin v ožjem pomenu te besede se vse tesneje povezuje v sistemu družbenega sa- moupravljanja z drugimi družbeni- mi funkcijami, to je z državnimi funkcijami in fimkcijami družbenih služb oziroma postopoma spremi- nja te funkcije v sestavni del pro- cesa družbenega dela spreminjajoč ali odstranjujoč posamezne med ti- stimi dejavnostmi, ki so ozko po- vezane z razredno razdelitvijo družbe in z ločitvijo političnega si- stema od družbenega dela. Edvard Kardelj je nato govoril o tem, da smo uvedli delavsko sa- moupravljanje ne samo v proiz- vodnji; ampak postopoma tudi v vseh družbenih službah in da na tej osnovi družbeno delo danes vedno bolj zajema in povezuje v neprekinjenem procesu dela ljudi, od nekvalificiranega delavca do tistih, ki delajo v inštitutih, bol- nišnicah, prosvetni službi, uprav- nih organih itd. Zaradi vsega tega dobiva pojem delavskega razre- da širši pomen. Ta pojem dejan- sko zajema vse delovne ljudi, ki sodelujejo v družbenem procesu proizvodnje. Vsi imajo skupne cilje: večjo produktivnost, razvoj proizvodnih sil, povečanje proiz- vodnje, delitev po delu in vedno širši razvoj družbe kot skupnosti proizvajavcev. Ko je govoril o nekaterih druž- benih nasprotjih, od katerih je od- visno in bo še odvisno naše druž- beno in politično življenje, kot so nasprotja med posameznim in ko- lektivnim, lokalnim in centralnim interesom, med umskim in fizičnim, kvalificiranim in nekvalificiranim delom, med osebnim delom in druž- beno delitvijo dela, med bolj in manj razvitimi področji dežele, med centraliziranimi in decentralizira- nimi funkcijami itd., torej nasprot- ja znotraj delovnega ljudstva, ki jih ni moč odpraviti z nobenimi ad- ministrativnimi ali političnimi ukrepi, ampak samo postopoma na osnovi nadaljnjega razvoja proiz- vajalnih sil in z ustvarjanjem po- gojev za ekonomsko enakost ljudi in narodov, seveda ob ustrezni ak- 9 tivnosti subjekjtivnih činitelj ev oz-i- roma s posredovanjem naraščajoče socialistične družbene zavesti, je tov. Kardelj opozoril na različne družbene, ekonomske in politične težnje, ki iz tega nastajajo ali bi lahko nastale: Po eni strami se lahko pojavijo težnje, da se v imenu individual- nega interesa egoistično ali parti- kularistično izkoriščajo družbena sredstva in da se živi na tuj račun, medtem ko se lahko zopet v imenu enostranskega tolmačenja kolektiv- nega interesa manifestira tehnokra- tizem, birokratiski centralizem, od- vajanje neposrednih proizvajavcev od vpliva na proizvodnjo, razdeli- tev proizvoda itd. Prav tako na- stajajo po eni strani težnje za pri- dobivanje privilegijev, obujanje osebne obogatitve v novih oblikah birokratičnega avtokratizma itd., po drugi strani pa težnja k »uravni- lovki«, to je k mehaničnemu izena- čevanju, k anarhističnim reakcijam na »vsako avtoriteto« v upravlja- nju itd. Lahko se po eni strani po- javijo težnje partikularizma in iz- gubljanja perspektiv, lokalistični egoizem itd., po drugi strani pa težnje velikodržavnega centraliz- ma, dogmatizma, državno-lastni- škega monopola, etatistično-biro- kratskega fetišizma v gospodar- stvu, planiranju itd. Popolnoma jasno je, je poudaril dalje tov. Kardelj, da ne more v vseh teh odnosih in nasprotjih nobena družbena sila biti eibsolutni arbiter, zlasti ne na osnovi držav- nega nasilja. Naloga in dolžnost socialistične države prehodnega obdobja je, da na temelju instru- mentov državnega nasilja vzdržuje tak politični sistem, ki zagotavlja, da se ta nasprotja, ki so zgodovin- sko in objektivno pogojena in v bistvu v sedanjih pogojih stopnje produktivnosti neodstranljiva, ved- no znova rešijo. Reševanje teh na- sprotij mora potekati v procesu na- daljnje demokratične evolucije so- cialistične družbe, v kateri je od- nos med samoupravljanjem in av- toriteto še vedno nujen objektiv- ni zaikon družbenega življenja. Sicer pa tudi v sistemu samo- upravljanja avtoriteta ne izgine. Vsak organizirani tehnološki pro- ces pomeni doiločeno avtoriteto. Toda ta bo vedno manj slonela na moči državnega nasilja, vedno bolj pa na svoji notranji moralno- politični moči. Zato politični si- stem, ki smo ga gradili pri nas in ki ga sedaj z novo ustavo še na- dalje širimo, dopolnjujemo dn iz- popolnjujemo, ni in ne more biti sistem, ki bi delil absolutno pra- vico v imenu države, ampak je sistem, ki bo omogočil delovnim ljudem, da čimbolj svobodno in de- mokratično odrejajo sami sebi uso- do in pravico — v skladu z mate- rialnimi in drugimi možnostmi, hkrati pa tudi sistem, ki bo v ved- no večji meri preprečeval možnosti za- deformacijo socialističnih druž- benih odnosov, ki bi lahko nastale na osnovi prevladovanja teh ali onih negativnih teženj, ki se pora- jajo na temeljih obstoječih na- sprotij. V takšnih okvirih in na takšnih objektivnih iosnovah dobiva real- na tla tudi akcija subjektivnih sil socialistične družbe, predvsem naj- naprednejših, kot so Zveza komu- nistov in Socialistična zveza. Te sile morajo dati našim delovnim ljudem v njihovih demokratičnih samoupravnih in drugih družbenih organih v roke takšno orožje in sredstva idejne, znanstvene in po- litične narave, ki bodo omogočila družbi kot celoti, da dnevno najde čimbolj napredne rešitve. Isto se kajpak nanaša tudi na delovanje tistih centralnih družibenih organov v republiki in federaciji, ki so po- oblaščeni, da izvršujejo državne in druge družbene furukcije, ki so po svoji naravi centralizirane. Prav takšno stališče predstavlja izhodišče za vse rešitve, ki jih vse- buje predosnutek nove ustave. Skozi to prizmo v predosnutku je gledan tudi problem odnosov sa- moupravljanja in države oziroma 10 državnega nasilja; svobode in de- mokracije z ene in elementov re- volucionarne diktature z druge strani; najširše idejne in {politične iniciative z ene in vodilne vloge ZK z druge strani. Najbrž nas bodo nekateri kriti- zirali, da nova ustava ne daje do- volj, drugi pa, da daje preveč svo- bode in demokracije. Toda že naj- bolj bežen pogled na našo sedanjo družbeno strukturo in na stanje družbene zavesti, ki izhaja iz te strukture, kaže, da je predosnutek ustave po vsej verjetnosti pravilno pretehtal naše sile in naše mož- nosti v sedanjem času in za ob- dobje, ki je neposredno pred nami. Praksa sama in naše celotno druž- beno življenje bosta seveda sama vnesla v ustavni sistem tisto vse- bino, ki bo ustrezala naraščajočim in vedno bolj razvitim materialnim, idejnim, kulturnim in političnim si- lam družbe. Da bi poudarili vse te spremem- be, ki so nastale v našem družbe- nem življenju in s katerimi smo te- meljito presegli pojem države tako imenovane »ljudske demokracije« to je države, v kateri se šele ustvarjajo pogoji za izgradnjo so- cializma, predlaga predosnutek no- ve ustave tudi 'spremembo naziva Jugoslavije, od federativne ljudske republike Jugoslavije v federativ- no socialistično republiko Jugosla- vijo. To je sicer formalno vpraša- nje. Naziv neke države je ne dela niti bolj niti manj socialistično. Toda, ker je socializem v sedanjem obdobju v svetovnih merilih še vedno v boju za svojo dokončno zgodovinsko uveljavitev, bo vse- kakor koristno in potrebno, da ,po- udarimo socialistični značaj naše družbe tudi v nazivu naše zvezne države. Edvard Kardelj se je potem v kratkem ustavil pri predlagani strukturi ustave in posebej opo- zoril, da je v določilih normativ- nega dela predosnutka med drugim izražena enotnost družbenopolitič- nega sistema ter dejstvo, da je naša družbena skupnost i zvezna država i družbeno-ipolitična skup- nost državljanov. Pri tem se pred- osnutek, kar zadeva delovne orga- nizacije in občine, zlasti pa v od- nosu na okraj in republiko, omeju- je na formuliranje osnovnih načel, na katerih naj temeljijo odnosi v teh skupnoistih, pri federaciji pa daje določila, s katerimi se zago- tavlja učin.kovitost delovanja fede- racije v okviru njene pristojnosti. Republiške ustave pa bodo v skla- du z zvezno ustavo širše in podrob- neje obdelale problematiko druž- bene izgradnje v republiki. Tov. Kardelj je dalje omenil, da je ena od novosti predosnutka no- ve ustave tudi v tem, ker vsebuje v svojem načelnem »uvodnem de- lu« načela za mednarodne odnose socialistične Jugoslavije. O teh od- nosih je tov. Kardelj dejal: V zadnjih desetih letih je sode- lovanje med socialističnimi deže- lami v regionalnem in v svetov- nem merilu dobilo vrsto novih ob- lik, ki v vedno večji meri poveču- jejo medsebojno odvisnost in od- govornost narodov v njihovem lastnem interesu. To sodelovanje dobiva takšen obseg, da se je da- nes že nemogoče izmakniti potre- bi, da tudi ustava neke neodvisne dežele precizira načelno usmeritev njene politike in njenih odgovor- nosti do takšnega mednarodnega sodelovanja, še zlasti kadar gre za socialistično deželo. Kot skupnost narodov, in kot socialistična druž- ba Jugoslaviji vsekakor ni usmer- jena k temu, da bi se nacionali- stično izolirala v svoje meje in konservativno zapirala oči pred dejstvom, da sodobno življenje člo- veštva vodi vse narode sveta k vedno močnejši notranji integra- ciji, zbliževanju in združevanju. Ta proces seveda ne odpravlja niti narodov niti nacionalne ramoliko- sti svetovne kulture, vsekakor pa združuje ljudi kot ljudi na višji stopnji razvoja proizvajalnih sil in mednarodne delitve dela v njiho- vem novem skupnem interesu, ki 11 vedno bolj presega nacionalne me- je. V tem oziru ustava izrecno po- udarja, da je Jugoslavija odprta sku^pnost narodov, da je priprav- ljena stopiti v vsako obliko regio- nalnega in svetovnega mednarod- nega sodelovanja, ki temelji na po- polni enakopravnosti narodov in na skupnih interesih, in ki prispe- va k utrditvi miroljubne aktivne koeksistence med narodi in miru v svetu. Jasno je, da socialistična Jugo- slavija zlasti podpira vse tiste od- nose, ki pomenijo vnašanje novih demokratičnih in socialističnih na- čel v mednarodne odnose, ki naj pomenijo hkrati tudi preseganje medržavnih meja. Očitno je, da ti principi ne slu- žijo samo za vodenje praktične po- litike, temveč tudi za sprejemanje mednarodnih obveznosti in odgo- vornosti. V takšnih oblikah med- narodnega sodelovanja bo pogosto potrebno, da bo sprejela naša de- žela nase ustrezne dolgoročnejše obveznosti pri določenih oblikah mednarodnega sodelovanja, zago- tavljajoč na ta način — in pod enakopravnimi pogoji — skupni interes vseh narodov. Prav zato so ia načela v sedanjem času mate- rija ustave neodvisne dežele, ki s tem, da določa ta načela, daje hkrati tudi osnove, smer in meje za prakso odgovornih državnih or- ganov v prevzemanju takšnih med- narodnih obveznosti. Čeprav je tekst predosnutka for- muliran v obliki razčlenjenega predosnutka nove ustave, ni v njem niti po obliki niti po vsebini ničesar takega, kar ne bi moglo in moralo biti predmet široke vse- Ijudske razprave, ki se bo v pri- hodnjih mesecih razvijala v naši deželi. Takšna razprava ni in ne more biti gola demokratična foirmalnost. Milijoni ljudi v naši deželi, ki ima- jo za seboj visoko šolo družbenega samoupravljanja, lahko danes so- delujejo v tej razpravi ne samo zavestno, temveč tudi z visoko stopmjo znanja in demokratičnega občutka, tako za potrebe kot za možnosti naše družbe. Vse njihove bogate izkušnje v tej razpravi mo- rajo priti do polnega izraza, izvr- šiti morajo specifično preverjanje vseh ustav predosnutka in prispe- vati k še boljši in uspešnejši re- dakciji dokončnega besedila osnut- ka ustave. Na ta način bo omogo- čeno, da bodo posamezne formu- lacije v ustavi obdelali in konkre- tizirali oziroma skladneje prilago- dili naši stvarnosti. Po drugi strani bo takšna razprava opozorila tudi na tiste formulacije, ki so preozke, da bi lahko dale dovolj prostora za živo prakso napredne sociali- stične družbe. To mi od razprave vsi pričakujemo. Kajti kljub svoji konkretnosti je besedilo predosnut- ka formulirano tudi za javno raz- pravo, to je, njegova načela so formulirana na način, ki omogoča, da se o njihovi konkretizaciji raz- vije vsestranska konstruktivna raz- prava. Ustava ni program, je še pouda- ril tov. Kardelj, ampak predvsem ogledalo stvarnosti in njen regu- lator. V tem ozira tudi za našo ustavo velja splošno pravilo, da kar je človeško, ni popolno. Po naključju sovpada, da bomo našo novo ustavo sprejeli v letu ko bomo proslavljali tudi 20-let- nico naših prvih ustavnih doku- mentov, namreč deklaracije in dru- gih aktov zgodovinskega 11. zase- danja AVNOJ v Jajcu. To so bili dokumenti, ki niso pomenili samo programa narodnoosvobodilne in revolucionarne akcije, ampak isto- časno tudi ustavno obveznost. Ce pogledamo nazaj na rezultate teh dvajsetih let nenehnih borb in na- porov, lahko brez pretiravanja re- čemo ne samo, da so izredno veliki in da smo obveznosti izpolnili, am- pak da je naša družba že presegla cilje, ki so bili takrat formulirani. Rezultat vseh teh uspehov je tu- di naša nova ustava. Družbeno- ekonomski in politični odnosi, ki jih formulira nova ustava, niso od- 12 nosi, ki bi jih bilo treba šele vzpo- stavljati. Oni so že naša realnost. Naj so še toliko v svojih začetnih obdobjih razvoja in naj so še tako neizgrajeni v svojih oblikah pome- nijo veliko zgodovinsko pridobitev naših delovnih ljudi. Odpirajo jas- ne dolgoročne perspektive in so sami po sebi orientacija za akcijo in celokupno družbeno prakso. Moč nove ustave je v tem, ker utrjuje prav takšno stvarnost in ugotavlja takšne politične in organizacijske oblike, v katerih se lahko ti odno- si najmočneje in najsvobodneje izrazijo in nadalje razvijajo. V tem smislu ima nova ustava tudi dolo- čen programski pomen. Toda s tem, da bo postala nova ustava formalni osnovni zakon na- še socialistične skupnosti in zvez- ne države, še ni rečeno, da se bodo načela in težnje, ki so osnova te ustave, avtomatično uresničevale. Ustavi bodo dali konikretno vse- bino živi ljudje s svojo vsakdanjo prakso. In to ne ljudje, kakršne bi želeli abstraktno-humanisučni sa- njači, temveč ljudje, kakršni so, ljudje s svojimi vrlinami in s svo- jimi slabostmi. Ljudje bodo rav- nali v svoji praksi po pogojih, v katerih delajo in živijo, in po vpli- vu, ki jih bo imela na njihovo za- vest takšna praksa in ustvarjalna aktivnost najnaprednejših subjek- tivnih činitelj ev družbe. V tem smislu bosta morala predvsem ZK in Socialistična zveza nuditi delov- nemu človeku naj neposredne] šo pomoč pri krepitvi materialne in družbeno-ekonomske osnove z ustavo ugotovljenega družbenega položaja človeka, hkrati pa v svo- ji politični, idejni in vzgojni akciji posvetiti maksimalno pozornost razvijanju socialistične in demo- kratične družbene zavesti. Uspehe smo dosegli predvsem s tem, ker so se naša socialistična misel in akcija vedno naslanjali na močno enotnost naših delovnih ljudi oziroma naših narodov. Na- daljnja krepitev te enotnosti je hkrati porok za doseganje novih rezultatov. Zveza komunistov Ju- goslavije s tov. Titom na čelu je vedno znala dati tej enotnosti po- litično in mobilizacijsko osnovo, jo utrjevati in braniti. Ustava mora postati še ena progresivna osnova, na kateri bodo naši narodi in de- lovni ljudje utrdili svojo enotnost pri vlaganju novih naporov za na- daljnji napredek socializma in iz- boljšanja življenjskih pogojev de- lovnih ljudi. Kadar govorim o vlogi ZK in to- variša Tita pri iKesničevanju na- log in ciljev socialistične izgrad- nje, ne morem mimo tega, da ne bi spomnil na še eno zgodovinsko sovpadanje. Mi namreč po:stavlja- mo načela naše nove ustave, ki pomeni koncentriram izraz vseh naših materialnih in družbeno-e^ko- nomskih, političnih, znanstveno- bulturnih in drugih uspehov v letu, v katerem hkrati proslavljamo 50- letnico revolucionarnega ustvar- jalnega dela in 70-letnico rojstva tov. Tita, človeka, ki stoji in je stal na čelu revolucionaimega boja našega delavskega gibanja prav v desetletjih, ki pomenijo največjo prelomnico v zgodovini naših naro- dov in v katerih so uspehe v nji- hovi materialni in družbeni izgrad- nji dosegli z naravnost skokovito hitrostjo. Njegova ustvarjalna mi- sel je bila ves ta čas odraz najna- prednejših socialističnih in demo- kratičnih teženj naše družbe. Ves ta čas je bil pobudnik enotnosti vseh naprednih sil v borbi za osvo- boditev naših delovnih ljudi in na- rodov od zatiranja, izkoriščanja in mračnjaštva, kakor tudi pri napo- rih za izgradnjo socialistične in de- mokratične družbe. Rezultati te ve- like zgodovinske borbe in naporov dobivajo sedaj svoj polni izraz tu- di v novi ustavi. To pa pomeni, da je naša nova ustava — kot uzako- njena živa .stvarnost naše sociali- stične družbe — hkrati tudi pre- pričljiva potrditev pravilnosti poti socialistične graditve, ki jo je pod Titovim vodstvom zbrala ZKJ, z njo pa hkrati vse naše delovno 13 ljudstvo. Zgodovinska potrditev pravilnosti politike in ustvarjalne- ga dela pa je največje priznanje, ki ga lahko zgodovina da revolu- cionarju. In to je nedvomno pri- padlo tovarišu Titu. Zahvaljujoč temu je pred nami z vso jasnostjo nakazana pot na- daljnjega napredka. To tudi v pri- hodnje ne bo pot brez težav in brez ovir, čeprav se bo njihov zna- čaj delno spremenil. Zato bodo po- trebni novi napori, da bi obdržali dosledno smer gibanja. Nova usta- va naj hkrati še močneje mobilizi- ra vse socialistične sile v naši de- želi za doseganje nadaljnjih rezul- tatov v borbi za velike socialistič- ne, demokratične in humane cilje, iz katerih izhaja naša nova ustava. III. Načelne osnove nove ustove Predosnutek nove ustave temelji na (splošnih marksističnih teoretič- nih postavkah o družbeni vlogi države in še posebej o vlogi soci- alistične države prehodnega ob- dobja kot. »države v odmiranju« kakoir tudi na bogatih izkušnjah socialistične prakš^^e po oktobrsiki revoluciji in zlasti na izkušnjah naše lastne socialistične graditve je rekel tov. Kardelj, ko je govo- ril o načelnih osnovah nove ustave. Ko govori o vlogi države, pravi tov. Kardelj, da je ta v socialistič- ni družbi predhodnega pomena nujna kot regulator odnosov med ljudmi na področju proizvodnje in ekonomsikih odnosov sploh, vse dokler bo vladala ekonomska ne- enakost. Država je hkrati instru- ment svobode in napredka in ne samo instrument nasilja. Ko opozarja na nevarnost, da bi postala država izvor konservati- vizma in deformacij, pravi tov. Kardelj: Da država oziroma njen aparat ne bi postal ekonomska po- litična sila zase in s tem konzer- vator že preživelih oblik družbenih in političnih odnosov, mora biti ta- ko organizirana, da čim popolneje odrazi novo socialistično družbeno strukturo. Država mora z lastnim razvojem spremljati proces spre- minjanja razredne družbe v brez- razredno, to je, da postopoma tudi sama odmira. Ko poudarja praktični pomen problema vloge države, pravi tov. Kardelj: Od tega ali se bo sociali- stična dežela usmerila k tezi o nuj- nosti vedno večje krepitve države — ki je bila nekaj časa zelo razšir- jena v socialističnem svetu — ali k družbenemu samoupravljanju in čimbolj demokratičnim oblikam re- ševanja nasprotij v razvoju socia- lizma, je odvisna orientacija v ce- lotni izgradnji političnega sistema in organizacijskega mehanizma so- cialistične države. To, kar je odvisno od ljudi, jc reikel tov. Kardelj, ali konkretno od ustave, ki jo moramo sprejeti, ni odločeno, kaj bo prej ali kaj kas- neje odmrlo v sistemu države ali kaj se bo spremenilo v obliko bolj ali manj prostovoljne aktivnosti in vsklajevanja dejavnosti ljudi, ampak to, da se določijo in zago- tovijo najugodnejši pogoji in čim svobodnejši okvir za razvoj druž- benega samoupravljanja in socia- listične demokracije. 'V teh okvi- rih in vzporedno z naraščajočim; materialnimi in drugimi možnostmi družbene skupnosti bodo delovni ljudje sami sebi ustvarjali i pra- vice i obveznosti, svobodo in avto- riteto. Iz tega izhaja, da naj bo sociali- stična država prehodnega obdobja takšna država, ki vzdržuje uredi- tev, vendar je ne konzervira, ki ščiti pridobitve revolucije, vendar istočasno iapodbuja tudi nadaljnjo demokratično revolucijo sociali- stične družbe, ki usmerja gibanja 14 na določenih področjih družbenega življenja, vendar ne zavira samo- stojne alktivnosti posameznih čini- telj ev družbenega napredka, ki vsklajuje določena gibanja, vendar jih ne uniformira, ki regulira od- nose med ljudmi, vendar ne določa usode posameznika. Najvišji cilj socialistične države je, da v skraj- ni črti preneha biti instrument upravljanja z ljudmi, temveč da postane skupni organizacijski in- strument avtonomnih ljudi za upravljanje nad stvarmi v interesu življenja in dela in ustvarjanja vsakega posameznika v interesu najhitrejšega materialnega napred- ka za vse. Ko doseže ta cilj, drža- va dejansko preneha biti država. Iz vseh teh razlogov, je dalje dejal tov. Kardelj, predvideva osnutek, da naša ustava ne bo sa- mo ustava države, ampak istočas- no tudi specifična družbena listina, ki bo dala materialno osnovo, po- litični okvir in pobudo za vedno širši razmah in notranji razvoj me- hanizma družbenega samoupravlja- nja in neposredne demokracije. osnovne družbeno- ekonomske gibalne sile socialističnega napredka Predosnutek ustave nenehno upošteva dva osnovna činitelja družbenega razvoja, interes osvo- bojenega dela in interes socialistič- ne družbe in njimo vsklajevanje na vseh ravneh. Ko je govoril o prvem činitelju, je tov. Kardelj dejal, da je le-ta poleg najnaprednejših činiteljev v enotnem socialističnem sistemu osnovna gibalna sila napredka so- cializma. Takšen osvobojen človek je de- jansko subjekt, zaradi katerega socialistična država obstaja in ka- teremu mora biti podrejena. Za- vestna, organizirana planska akci- ja družbene skupnosti vsklajuje in usmerja ta interes, toda tudi kadar deluje samostojno v enotnem so- cialističnem s'istemu, v skrajni črti ne more, da ne bi reproducirala so- cialističnih odnosov. Tov. Kardelj je dejal, da je te- meljni kamen socialistične države in socialistične demokracije osvo- boditev dela vsakega izkoriščanja in vsalkega mezdnega odnosa, s tem pa zaščita pravic in svobode člo- veka na delovnem mestu, da pod enakimi pogoji za vse prisvaja in uživa sadove svojega dela, če hkrati izpolnjuje tudi svoje obvez- nosti za vzdrževanje in napredeik družbene skupnosti v kateri živi. Drugi činitelj je interes sociali- stične družbe, zasnovan na družbe- ni lastnini sredstev za proizvodnjo, da se kot itakšna nenehno razvija ter se vedno znova reproducira na višji stopnji materialnih in družbe- no-ekonomskih odnosov in da za- radi tega cilja plansko razvija svo- jo materialno osnovo in, v mejah nujnosti, regulira odnose med ljud- mi. Na tem področju — poleg or- ganizacijskega mehanizma družbe- nega samoupravljanja in subjek- tivnih činiteljev socialistične druž- bene zavesti — igra za svojo moč- jo nasilja in strokovnim in organi- zacijskim aparatom specifično, to- da pomembno zgodovinsko vlogo tudi socialistična država. Ko je govoril o medsebojni po- vezanosti in nenehnem nasprotju teh dveh činiteljev, je tov. Kardelj dejal: Noben družbeni organ ne more brez škodljivih posledic za zdrav napredek socialističnih odnosov okrnjevati n. pr. pravice človeka, da pod enakimi pogoji za vse in v sorazmerju s svojim delom sode- luje .pri odločanju o materialni osnovi in drugih pogojih svojega dela, da svobodno in pod enakimi pogoji sodeluje v obveznostih do družbene skupnosti in podobno. In obratno, nihče — bodisi da gre za posameznika ali za delovni kolek- tiv ali za ožjo družbeno skupnost — ne more brez nevarnosti, da bo porušil socialistične odnose, samo- voljno in egoistično vsiljevati po- 15 samezni ali partikularni interes v škodo skupnega interesa vseh. V tem oziru predstavljamo tudi enotni družbeno-ekonomski sistem in družbeni plan, ki ju podpira moč socialistične države, svobodna ustvarjaJlna iniciativa človeka na delovnem mestu, v delavskem svetu, v občini itd. ter sploh cen- tralizirane in decentralizirane družbene funkcije — samo odraz nujnega protislovja v socialistični družbi, ki je včasih izvor težav, to- da brez katerega si sploh ne mo- remo predstavljati družbenega na- predka. Nenehno reševanje tega osnovnega protislovja socialistič- ne družbe z vedno širšim razma- hom raznih oblik družbenega sa- moupravljanja in socialističnega demokratizma — ob čimbolj nepo- sirednem vplivu delovnega človeka na pogoje svojega dela in življe- nja — kakor tudivZ uporabo ukre- pov državnega nasilja v interesu enakih pogojev za vse na tistih področjih, kjer se protislovja te vrste pri sedanji razvitosti družbe- ne materialne osnove ne morejo drugače reševati — prav to tvori tudi proces napredne evolucije ozi- roma socialistične družbe. Nobena stran tega protislovja ne more biti odpravljena s silo, ne da bi hkrati odpravili tudi samo evolucijo. Ustvariti pogoje za nenehno demo- kratično reševanje teh protislovij — to je smisel in zgodovinska na- loga socialistične države. Prav iz teh razlogov problemi oblasti in samoupravljanja, svobo- de in odgovornosti, demokracije in demokratične zavesti, centralizaci- je in decentralizacije itd. niso sa- mo problemi politične nadgradnje, problemi političnega položaja člo- veka, temveč sodijo med osnovne probleme socialistične izgradnje in družbenih gibanj h komunizmu na- sploh. Zato je nujno široko polje svo- bode za osnovne socialistične, ma- terialne in subjektivne činitelje v družbeni bazi, da bi se lahko za- vestno usmerjanje in vsklajevanje centra brez prestanika povezovalo in vzajemno kontroliralo s spontano akcijo in iniciativo socialističnega delovnega človeka, ki ga vodijo njegovi elementarni življenjski in- teresi, njegova moralnopolitična pojmovanja in praktične izkušnje. Ko poudarja, da je program ZKJ določil osnovno smer za reše- vanje teh problemov, opozarja tov. Kardelj, da naloga nove ustave ni v tem, da bi kršila načelno nove poti ali iskala kakšne bistveno »nove oblike«, ampak da poišče za jasne načelne koncepcije čim ustreznejše in čimbolj preproste rešitve v celotni zgradbi politične- ga sistema, od delavskih svetov in komun, do republik in federacije, s tem da se opira na dosedanjo prakso in njene izkušnje. V tem oziru, je rekel tov. Kar- delj, ne izhaja osnutek nove ustave iz države kot za vedno dane in ne- sprejemljive institucije, ki neome- jeno vlada z državno lastnino in »reže kruh« državljanom, ampak obratno — kot je ob neki priložno- sti dejal tovariš Tito •— od člove- ka, to je od človeka, ki postaja, zahvaljujoč se družb, lastnini in sredstvom za proizvodnjo in druž- benemu upravljanju, vedno bolj »sam svoje sreče kovač«. Pred- osnutek izhaja iz položaja človeka, njegove vloge, dolžnosti in odgo- vornosti pri delu, ustvarjanju in pri delitvi, iz družbenoekonom- skih odnosov, ki nastajajo v takš- nih pogojih, in od materialnega in moralnega interesa človeka, da ne- nehno izpopolnjuje te odnose in njihovo materialno osnovo. Nadalje izhaja predosnutek iz vlog, polo- žaja in odgovornosti organov družbenega samoupravljanja, pri katerih prihaja interes človeka na delovnem mestu najbolj neposred- no do izraza in to istočasno kot in- dividualni interes in kot skupni in- teres delovnega kolektiva. In sled- njič, iz potrebe, da se zagotovi tak- šen položaj posamezniku in delov- nemu kolektivu, izhaja skupni inte- res družbene skupnosti. Ta se iz- 16 raža predvsem v nujnosti načelne enotnosti sistema, ki zagotavlja enake pogoje za vse, družbenega plana, ki naj skrbi za ustvarjanje najugodnejših pogojev za delo in materialni napredek dežele, in v medsebojni pomoči in solidarnosti. Tov. Kardelj je podčrtal, da se na tej osnovi tudi osebne pravice v predosnutku ustave izražajo predvsem kot pravica človeka in šele na tej osnovi kot pravica državljana. Ko je opozoril, da predosnutek določa tudi morebitne omejitve osebnih in demokratičnih pravic, kadar gre za nujno zaščito socializ- ma, je tov. Kardelj dejal: Kar zadeva razčlenitev politične- ga sistema, teži predosnutek, da prideta oba omenjena činitelja so- cialističnega razvoja pri nas — ta- ko neposredni vpliv človeka na de- lovnem mestu, kot vpliv skupnosti interesa vseh družbenih organov do izraza v svoji medsebojni poveza- nosti. V tem smislu raste predvsem struktura vodilnih državnih orga- nov neposredno iz samoupravnih organizacij, tako da tudi državni organi postajajo vedno bolj instru- ment družbenega samoupravljanja. Takšno nenehno in neposredno konfrontiranje samoupravnega in državnega činitelja v vseh odloču- jočih organih državnega upravlja- nja bo brez dvoma pomenilo mo- čan jez proti defonnaciji sociali- stičnih odnosov, bodisi v obliki ve- likodržavnega ali birokratičnega centralizma ali v obliki birokratič- nega partikularizma in samovolje, bo pa tudi močna opora in prak- tična šola socialistične demokra- cije. vloga in položaj subjektivnega činitelja socialistične družbe Ko je govoril o pomenu subjek- tivnih činiteljev v funkcioniranju demokratičnega sistema, kakršne- ga definira predosnutek nove usta- ve, je tov. Kardelj dejal: Ker si ni mogoče zamisliti delo- vanja takšnega sistema brez ustrezne družbene vloge zavestnih socialističnih sil, ustava — pred- vsem v uvodnem, do neke mere pa tudi normativnem delu — načelno formulira družbeno vlogo takšnih subjektivnih činiteljev kot so ZK, Socialistična zveza delovnega ljud- stva, sindikati in druge družbeno- politične organizacije.« Tov. Kardelj je dejal, da bo de- lovanje subjektivnih činiteljev na- predno in demokratično, zavarova- no pred deformacijami vse dotlej, dokler bo njihova vloga izhajala iz njihove povezanosti z osnovnimi družbenimi, ekonomskimi in poli- tičnimi interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ne pa iz ne- kega političnega monopola, teme- lječega na avtoriteti državnega aparata. Tov. Kardelj je podčrtal, da po- tekajo v sodobnem svetu ti pro- cesi na različne načine, odvisno od konkretnih pogojev. Naša ZKJ bo še naprej ostala najbolj napredna in stvarno vodilna družbena sila samo, če bo njena aktivnost — te- melječa na najnaprednejših idejnih gibanjih in rezultatih družbenih ved — hkrati pod nenehno oceno in kontrolo prakse, to pomeni sa- mostojne ustvarjalne akcije mili- jonov delovnih ljudi na njihovih delovnih mestih, v rijihovih samo- upravnih organizacijah, ki uprav- ljajo s proizvodnjo' in delitvijo, in v njihovih komunah, ki so prva in delovnemu človeku najbližja ma- nifestacija svobodne skupnosti pro- izvajavcev. Ko je govoril o brezpogojni med- sebojni odvisnosti teoretične misli in praktičnega preverjanja v druž- benem življenju, je tovariš Kardelj tako obrazložil vlogo ZKJ in SZDLJ: ZKJ in SZDLJ pri uresničevanju svoje specifične družbene vloge nimata potrebe, da bi direktno ukazovala v vsakdanjem delu in gospodarjenju delovnih ljudi in 17 njihovih delovnih organizacij. ZKJ in SZDLJ samo mobilizirata delov- ne ljudi za izgradnjo socialističnih družbenoekonomskih odnosov in političnega ter gospodarskega si- stema, ki zagotavljata razvoj teh odnosov ter nudita idejno in poli- tično pomoč delovnim ljudem, ki samostojno delujejo v samouprav- nih organizacijah in na svojih de- lovnih mestih, to je socialistično vzgojno vlogo. Zato se ZK ne opira prvenstve- no na silo države, temveč na moč svojega idejnega vpliva, na moč prepričevanja množic na osnovi njihovih lastnih izkušenj. Prav takšna metoda najmočneje pove- zuje ZK z množicami. V tem pome- nu vodilna vloga ZKJ v svojem bistvu ni toliko činitelj oblasti am- pak v prvi vrsti činitelj oblikova- nja družbene zavesti, to je zavesti človeka, ki sam ^s seboj upravlja in vlada. Dokler to zahtevajo zgo- dovinski pogoji, vsebuje ta vloga kajpak tudi določene elemente so- cialistične državnosti, to je revo- lucionarne diktature proletariata, toda ti elementi niso osnova zna- čilnosti sedanje, zlasti pa prihodnje družbene vloge takšne organiza- cije ... Socialistična zveza, je poudaril tov. Kardelj, je z novo ustavo še bolj utrjena v svoji funkciji širo- kega splošnoljudskega samouprav- nega organizma, skozi katerega do- bivajo vsi činitelji družbenega raz- • voja široke možnosti, da neposred- no idejno in politično vplivajo na delo vseh družbenih organov, ne morejo pa jim ukazovati. S takšno obliko političnega si- stema mi, po eni strani na stežaj odpiramo vrata nadaljnjemu razvo- ju socialistične demokracije vzpo- redno z ekonomsko stabilizacijo socialističnih odnosov in nadalj- njim napredkom v razvoju medna- rodnih odnosov, po drugi strani pa obdržimo tista sredstva revolucio- narne oblasti delavskega razreda, ki so zgodovinsko nujna, da bi se naša socialistična družba obdržala in razvijala ter da bi ubranila svo- jo pot neodvisnega razvoja. In slednjič je takšna socialistič- na zveza pomemben činitelj zdru- ževanja družbene skupnosti kot svobodne skupnosti proizvajavcev. Socialistično družbeno samouprav- ljanje ne pomeni avtomatiziranja društva, podobno kot avtonomija osebnosti ne sme voditi do ne- odgovornega individualističnega anarhizma. Reakcija na takšne po- jave ne more biti nič drugega kot nova krepitev teženj k birokratič- nemu centralizmu in državnem mo- nopolu. Sodobna družba s struktu- ro proizvajalnih sil, ki mu jo daje visoko razvita tehnika, zahteva združevanje bolj kot katerakoli družba v zgodovini človeštva. Da- nes že v precejšnji meri presega nacionalne meje in vodi do ustvar- janja svetovne družbe, svetovne skupnosti na osnovi vedno inten- zivnejše mednarodne delitve dela in svetovne kulturne izmenjave. V povzetku o položaju in vlogi subjektivnega činitelja v jugoslo- vanskem socialističnem sistemu, je tov. Kardelj izjavil, da se bo ta vloga vedno bolj opirala na moč resnice in vedno manj na moč državnega nasilja. Torej je skrajni cilj socializma v tem pogledu popolna oblast sa- moupravljanja človeka v demokra- tični skupnosti, v kateri je avtori- teta moralna in ne politična kate- gorija. Toda za dosego tega cilja moramo ne samo mi, ampak še ves svet mnogo storiti, zlasti pri raz- voju proizvajalnih sil. Zato mora tudi vloga subjektivnih činiteljev priti do izraza v tistih oblikah, ki ustrezajo današnjim pogojem. pogoji in vsebina socialistične demokracije Ko je govoril o pogojih in vse- bini socialistične demokracije, je tov. Kardelj poudaril, da mora biti organizacijski mehanizem sociali- stične demokracije odraz strukture družbene vloge socialističnih sil in 18 odnosov. Demokratične oblike mo- rajo biti v tem smislu dovolj širo- ke, da zagotavljajo svobodno de- lovanje socialističnih gibalnih sil družbe, konkretne politične pravi- ce v določenem trenutku pa ne sa- mo lahko, ampak morajo biti ome- jene, če je od tega odvisen obstoj ali zdrav razvoj socialistične družbe. Predosnutek posebej razčlenja in zagotavlja tiste demokratične in samoupravne pravice in svi>bošči- ne delovnega človeka in njegovih samoupravnih organov, prek kate- rih se uresničuje in krepi njegov družbeno-ekonomski položaj kot položaj enakopravnega svobodne- ga proizvajavca in upravljavca v proizvodnji in delitvi ha osnovi družbenih sredstev za proizvodnjo. Pri obdelavi demokratičnega me- hanizma je rekel Edvard Kardelj, je predosnutek posebej upošteval, da je v prehodnem obdobju razvoj socializma etatistični monopol in birokratski centralizem — in vse tisto kar je njihov spremni pojav in njihov rezultat — glavna nevar- nost in glavni izvor možnih defor- macij ali zaviranj v razvoju socia- listične družbe. Takšna težnja se lahko pojavlja tako v centru kot v lokalnih organih. Da takšne nevar- nosti ne gre podcenjevati in da lahko predstavljajo resno izgubo tempa v napredku socializma — o tem priča vsa dosedanja zgodovina socialistične prakse pri nas in v drugih socialističnih deželah. Prav zato razčlenjujejo predosnutek no- ve ustave celotni politični sistem ne samo s stališča splošnih teore- tičnih in načelnih postavk o socia- listični demokraciji, temveč tudi stališča obrambe družbe pred takš- nimi nevarnostmi. 2e s tem daje ustava čvrste osnove za nadaljnji razvoj sistema socialistične demo- kracije v Jugoslaviji v vseh sme- reh. Seveda bosta sama praksa in nadaljnji razvoj družbene zavesti vnašala v te splošne okvire vedno več stvarne vsebine. V tem oziru ustava ne more ustanoviti ničesar. česar samo družbeno življenje ne more ustvariti, ampak lahko samo olajša in da pobudo takšnemu pro- cesu. Tov. Kardelj je poudaril, da predosnutek v tem duhu tudi rešu- je vprašanje osebnih pravic in svoboščin. Izhajamo iz stališča, da v pogo- jih družbenega samoupravljanja delovni ljudje v vedno večji meri sami odrejajo osebne pravice v svojih samoupravnih organizaci- jah, država pa vrši na tem pod- ročju regulativno vlogo. Razen te- ga vzpostavlja določene odnose tam, kjer značaj družbenih proti- slovij v našem času še zahteva tu- di represivne ukrepe. To pomeni, da pravice in svobo- ščine človeka in državljana ne mo- rejo biti objekt samovolje katere- gakoli družbenega organa in čini- telja, pomeni pa tudi to, da so lahko zagotovljene samo, če izvi- rajo iz družbenih odnosov, teme- lječih na družbeni lastnini in na osvoboditvi človeka slehernega iz- koriščanja in samovolje. Kot sem poudaril že prej, izhaja predosnutek iz stališča, da se mo- rajo osebne pravice v naši ustavi izraziti predvsem kot pravice člo- veka, to je, da izhaja prvenstveno iz vloge in družbenega položaja človeka na njegovem delovnem mestu, človeka, ki dela svobodno z družbenimi sredstvi za proizvod- njo ali na kateremkoli področju človeške ustvarjalnosti, človeka, ki enakopravno odloča tako v proiz- vodnji in delu kakor tudi v delitvi, pri čemer ga vodi načelo delitve »vsakemu po njegovih sposobno- stih, vsakemu po njegovem delu«, kakor tudi občutek solidarnosti in družbene odgovornosti. Zaščiti ta- kega položaja in takšnih pravic človeka morajo dejansko služiti pravice državljana. Ker je osebna pravica vselej istočasno tudi obveznost in odgo- vornost do takšne pravice druge- ga človeka oziroma skupnega in- teresa družbe, so si v predosnutku 19 prizadevali, da pravic in obvezno- sti ne obdelujejo ločeno, temveč čimbolj, in kjer je to bilo možno, v medsebojni povezanosti. To zla- sti velja, za tiste dolžnosti in od- govornosti, ki jih mora imeti vsak državljan v demokratičnih pogojih družbenega življenja prav zato, da bi se lahko demokratični odnosi sploh obdržali in razvijali. Ce opazujemo ves kompleks vprašanj o demokraciji, kot ga po- stavlja predosnutek v celoti, lahko brez pretiravanja rečemo ne samo, da smo tudi na tem področju do- segli pomembne uspehe za boljše in svobodnejše življenje naših lju- di, temveč tudi, da pomenijo ti re- zultati določeno obogatitev in raz- širitev demokratičnih načel in de- mokratične prakse sploh. Ko je govoril zatem o komuniz- mu kot cilju in o usmerjenosti razvoja socialistične družbe, je tov. Kardelj med drugim dejal, da pred- osnutek ne določa nobene kon- kretne oblike, v kateri bi morala biti komunistična družba zgrajena Borba za komunizem je pravza- prav borba za čim popolnejšo ures- ničitev današnjih potreb in intere- sov delovnih ljudi. Vsak korak na- prej v tej smeri je hkrati korak naprej k višjim oblikam sociali- stične družbe, to je h komunizmu. V tem smislu je komunizem kot cilj predvsem smerokaz za družbeno akcijo pri nadaljnjem razvijanju socialističnih odnosov. IV. Drnžbeno-ekonomski in politični sistem »Predosnutek v normativnem de- lu skuša čim bolj natanko formu- lirati osnove družbeno-ekonomskih odnosov in takšnega političnega sistema, ki bo omogočil tudi nji- hovo stabilnost in njihov progre- sivni nadaljnji razvoj,« je- izjavil Kardelj. Ko je govoril o osvobojenem de- lu kot osnovi družbeno-ekonomskih odnosov in viru samoupravljanja, je Kardelj dejal: »V tisti smeri, v kateri razvoj proizvajalnih sil utrjuje in razširja možnosti ter metode samoupravlja- nja proizvajavcev, v tisti meri, v kateri se protislovja med interesi posameznikov in interesi skupnosti razrešujejo v neposrednem proiz- vodnem procesu in čedalje manj med državljani in državo, v tej me- ri nastaja tudi državnolastniški in politični monopol in se ustvarjajo pogoji za hitrejše gibanje družbe h komunističnim družbenim odno- som. Za takšen razvoj, seveda, ne zadostujejo samo ustavni predpisi, marveč se morajo ustrezno razvi- jati tudi materialne osnove druž- bene skupnosti. V takšnih odnosih se, naravno, tudi sam državni mehanizem po- stopno spreminja v neposreden in- strument družbenega samouprav- ljanja, to se pravi praktično v či- j sto administrativno funkcijo, ki bo i vsekakor obdržala svojo moralno ] avtoriteto, toda bo — v stabilnej- ^ ših družbenih pogojih postopoma izgubljala obeležje politične obla- sti.« Ko poudarja, da se le v takš- nem razvoju more razvijati proces osvoboditve dela, Kardelj sklepa: »Zategadelj je osnovna notranja gibalna sila materialnih in družbe- nih gibanj v družbeni bazi in v takšnem sistemu predvsem mate- rialni in moralni interes posamez- nika in kolektiva, ki na temelju družbenih sredstev za proizvodnjo kar se ie da samostojneje uprav- ljata s svojim delom, gradita ma- terialne osnove svojega dela in razdeljujeta plodove tega dela po načelu: vsak po svojih sposobno- stih, vsakomur po delu. To pa ne pomeni, da je tudi za vlogo subjektivnih sil socialistič- nega napredka prav ta dnteres ti- 20 sti, na katerega se morajo v prvi vrsti opreti pri svoji napredni ak- ciji, in šele v drugi vrsti tudi na instrumente državne oblasti.« Da bi v takšnem sistemu dosegli največje uspehe v razvoju mate- rialnih sil, našteva Kardelj tri po- goje: Potreben je enoten gospodarski sistem, »enoten sistem delitve po načelu: vsakomur po delu, kot tu- di družbena zagotovitev enotnih splošnih pogojev gospodarjenja, ki bodo omogočili delitev po delu.« Potem je potreben družbeni plan, in tretjič, intenzivna aktivnost so- cialističnih subjektivnih činiteljev. »Očitno je, da te, nujno centra- lizirane družbene funkcije niso niti samostojen, še manj pa iz/ključni vir družbeno-ekonomskih odnosov, marveč so predvsem odsev, okvir in sredstvo tistih odnosov, ki na- stajajo v družbeni bazi na podlagi osvobojenega dela oziroma samo- upravljanja delovnih ljudi. Šele kot takšen odsev morejo hkrati progresivno vplivati na razvoj in družbeno bazo. V težnji, da bi se ta načela čim močneje izrazila,- da bi se na področju družbeno-eko- nomskih odnosov upostavila čim trdnejša zakonitost prav na teme- lju teh načel; da bi čim bolj zmanj- šali možnosti za odločitve na pod- lagi subjektivnih kriterijev ali bi- rokratske samovolje; in da bi na- sploti izpopolnili mehanizem demo- kratičnega razvozlanja notranjih protislovij obstoječih družbeno- ekonomskih odnosov, je del o družbeno-ekonomskih odnosih v predosnutku nove ustave obdelan mnogo bolj kot v naših doseda- njih ustavnih predpisih, prav goto- vo pa daleč obširneje, kot je na- vada v ustavah drugih držav.« Kot je poudaril Kardelj, ustava zlasti razčlenjuje položaj človeka na delovnem mestu, položaj delov- ne organizacije, načelo za združe- vanje v gospodarstvu, funkcije družbenih skupnosti na posameznih nivojih v gospodarstvu, načela za plan in državno regulativno vlogo, načela za finansiranje nezadostno razvitih področij. )iPoglavitni smisel takšnih ustav- nih predpisov je, da mora celoten gospodarski sistem omogočiti trd- nost in nadaljnji razvoj takšnih odnosov v proizvodnji in delitvi, ki bodo sami po sebi prvo in temelj- no notranje gibalo ter nosilec ne le napredka proizvodnje in razvoja proizvajalnih sil, marveč tudi ne- nehne reprodukcije socialističnih družbeno-ekonomskih odnosov.« Samoupravljanje v proizvodnji in drugih družbenih dejavnostih je v predosnutku postavljeno, je po- udaril Kardelj, kot neodtujljiva pravica, ki jo delavci uresničujejo v delovnih organizacijah, v svojih gospodarskih in drugih samouprav- nih združenjih, kot tudi v komu- nah in drugih družbenih organih. S tem v zvezi je Kardelj dejal: »Človek ni samo občan, podanik države in vršivec državne volje na področju materialne graditve. Člo- vek je subjekt, neposredni interes njegovega dela pa je cilj celotne akcije vseh družbenih organov.« »Naša ustava je prva ustava v zgodovini, ki razčlenjuje te proble- me in odnose v takšnem obsegu in na tak način. Toda to ne pomeni, da je to nekakšen naš eksperiment. 2e desetletja so ta vprašanja na dnevnem redu družbenih dogajanj, dandanes pa še zlasti postajajo akutna ne le za napredek socializ- ma, marveč tudi za aktivnost de- lavskega razreda v kapitalističnih državah.« Kardelj je poudaril s tem v zve- zi, da je prišel ta moment do izra- za celo v visoko razvitih kapitali- stičnih državah. družbeno-ekonomske funkcije družbene skup- nosti in demokratskega centralizma »Samoupravljanje pa ne pomeni in ne sme pomeniti niti atomizaci- je družbe niti absolutno nasproto- vanje načrtom centralizacije in de- centralizacije. Nasprotno, zmeraj 21 smo (poudarjali, pa tudi praksa je to nenehno potrjevala, da je tudi v pogojih družbenega samouprav- ljanja centralizacija nekaterih funkcij in sredstev — katero vsi- ljujejo sodobni procesi ekonom- skega in tehničnega razvoja kot tu- di splošne integracije človeštva — ne le progresivna in neogibna, marveč tudi mogoča. Če je naša praksa kazala glede tega nekatere pomanjkljivosti,' je bila to posle- dica subjektivnih napak, ne pa sa- mega načela samoupravljanja. Nadaljnjega razvoja samouprav- ljanja ne more biti brez združeva- nja. Pobuda v teh procesih mora izhajati tako iz elementarnih inte- resov osnovnih nosivcev sociali- stičnih družbenih odnosov kot tu- di družbene skupnosti oziroma nje- nih subjektivnih sil. Demokratični centralizem je toj'ej mogoč in re- alen samo, če raste iz iskupnega in- teresa. Da pa bi se ljudje mogli združevati na temelju skupnega in- teresa, morajo biti v največji mo- goči meri subjekt odločanja. Vtem je tudi smisel samoupravljanja in decentralizacije. Po drugi strani pa se ta proces ne sme razvijati sti- hijsko, ker bi tak lahko škodoval razvoju samoupravljanja. Zato mo- ra družbena skupnost spodbujati, podpirati in usmerjati te procese, ne pa da jih vsiljuje država. Seve- da so tudi tu mogoče izjeme, ki jih zahtevajo konkretni pogoji... Ko je urejal ta problem, je pred- osnutek nove ustave po eni strani utrdil položaj delovnega človeka, delovne organizacije in komune kot subjekte, ki čim bolj svobodno določajo svoje torišče dela; ki čim samostojneje razpolagajo s sred- stvi, s katerimi upravljajo tako v interesu in v imenu družbe kot tudi v svojem lastnem interesu; in ima- jo odločilen vpliv na celotni pro- ces družbene reprodukcije. Po dru- ga strani pa je predosnutek za zvezne, republiške in druge druž- bene organe predvidel vsa poobla- stila, ki so neogibna tako za enot- nost in nadaljnji razvoj celotnega družbenega sistema na temelju na- čel, ki jih določa ustava, kot tudi za upostavljanje najugodnejših po- gojev za materialni razvoj jugoslo- vanske socialistične skupnosti. S tem predosnutek v celoti zago- tavlja enotnost družbeno-ekonom- skega in gospodarskega sistema na način, ki načeloma daje enak druž- beni položaj posamezniku, ki je splošni okvir za aktivnost posa- meznih samoupravnih in drugih družbenih organov in činiteljev in ki omogoča potrebno aktivnost subjektivnih sil in usmerjanje iz centra. Nihče ne more imeti nikakršnih prednosti niti glede materialnih ni- ti glede družbenih pogojev, razen tistih, ki mu pripadajo zaradi pro- duktivnejšega, bolj kvalificiranega ali odgovornejšega dela — v skla- du s kar najbolj izenačenimi sploš- nimi družbeno določenimi pogoji delitve po delu.« Glede vloge proizvajavcev je Kardelj citiral besede tovariša Ti- ta: »Nova ustava mora izraziti pred- vsem dejstvo, da odsevajo današ- nji odnosi v Jugoslaviji tisto stop- njo v socialističnem razvoju, na kateri je delo osvobojeno v tem smislu, da je nedotakljiva pravica občana, da dela in da si prisvaja ekvivalent za svoje delo, skupnost pa vzame toliko, kolikor je potreb- no za vzdrževanje skupnih služb in poslov. Izhodiščna točka v ustavi mora biti človek kot proizvajavec in upravljavec, medtem ko je drža- va le koordinacijski faktor .. .« (Iz izjave tovariša Tita ob 15-letnici razglasitve republike, 29. novem- bra leta 1960.) Ko je poudaril družbeno odgo- vornost vseh, ki upravljajo z druž- benimi sredstvi, je Kardelj dejal: »Tovarne in ustanove niso lastnina delovnih kolektivov, marveč ti ko- lektivi z njimi upravljajo v imenu družbe in v njenem interesu, pri tem pa uresničujejo hkrati v tem okviru tudi svoje lastne material- ne in druge interese, zasnovane na 22 njihovih enakoipravndh pravicah in dolžnostih. Zato nihče ne more razpolagati z družbenimi sredstvi za proizvodnjo in delo in z drugi- mi družbenimi materialnimi mož- nostmi izven okvira in v nasprotju z načeli, ki jih družbena skupnost določa enakopravno za vse. V tem smislu predvideva ustava tudi pra- vice skupnosti do ustrezne kontro- le, da bi vsakdo upošteval svoje pravice in dolžnosti; ima pravico, izvajati sankcije proti kršiteljem prevzetih družbenih odgovornosti.« Ko je poudaril, da daje pred- osnutek več prostora kot prejšnji ustavni predpisi tudi vlogi družbe- nega plana, je Kardelj med dru- gim dejal: »Predosnutek daje po eni strani načelne osnove za trd- nejšo enotnost sistema in za večjo avtoriteto plana — kar mora zago- toviti potrebno plansko disciplino — po drugi strani pa daje bolj do- ločno orientacijo za družbeno funk- cijo plana, da bi se izognili na- vzkrižju med planom in sedanjimi družbeno-ekonomskimi odnosi ter ekonomskim in političnim težavam, ki izhajajo iz tega.« Po njegovih besedah daje pred- osnutek najsplošnejšo načelno orientacijo za kasnejšo zakonodajo po sistemu planiranja, ki ga sprav- lja v večjo odvisnost od osnovnih družbeno-ek o n om sk i h o d no s o v, hkrati pa ga napravi za bolj avto- ritativen in učinkovit instrument usmerjanja ekonomskih gibanj v družbeni bazi. V zvezi s problemom nerazvitih področij je Kardelj poudaril, »da izhaja predosnutek ustave s stali- šča, da je treba to vprašanje ure- jati predvsem v samem družbeno- ekonomskem sistemu, to se pravi na način, ki bi dal zveznemu druž- benemu planu čim stabilnejšo osnovo za določanje materialnih proporcev glede obveznega finan- siranja hitrejšega ekonomskega razvoja zaostalih delov države.« Ko je opozoril na poglavitna vprašanja ekonomskih odnosov in materialnega razvoja, ki jih rešu- jejo različni ljudje v teritorialnih družbeno-političnih skupnostih, je Kardelj posebej poudaril pravice, ki jih v ta namen daje predosnu- tek ustave družbeno-političnim skupnostim. S tem v zvezi je Kar- delj dejal: »Ko utrjuje široke sa- moupravne in demokratične pravi- ce delovnih kolektivov občin ter drugih politično-teritorialnih skup- nosti — ki so nujne kot okvir za razvoj socialističnih odnosov in na- stajanje svobodne skupnosti pro- izvajavcev — hkrati ustava zago- tavlja družbeni skupnosti vsa tista regulativna sredstva, organizacij- ske oblike in instrumente za nad- zorstvo, ki so neogibni, da bi se vsakdo zares gibal samo v okviru svojih pravic in obveznosti, ne pa na račun drugega. Ce ustava ne bi zagotovila teh instrumentov, ne bi mogla zagotoviti niti socialističnih ekonomskih odnosov niti samo- upravljanja niti nacionalne enako- pravnosti niti vseh drugih atribu- tov demokratičnega sistema.« politične osnove samoupravljanja Ko je govoril nato o političnih osnovah samoupiavljanja, je Kar- delj dejal, da temelji predosnutek nove ustave na istih načelih, kot so bila dosedanja, da pa glede na dosežene rezultate in stopnjo ma- terialnega razvoja družbeno-eko- nomskih odnosov ter politične za- vesti predlaga nekatere spremem- be, »ki vnašajo bistvene razločke ne le glede navad, pojmovanj in oblik, podedovanih iz starih poli- tičnih sistemov, marveč tudi v pri- merjavi z našim sedanjim stanjem. »Predosnutek nove ustave po- stavlja družbeno samoupravljanje kot temeljno načelo pri graditvi socialistične družbe in kot osnov- no smer za nadaljnjo evolucijo po- litičnega sistema socialistične države. Bistvo družbenega samo- upravljanja pravzaprav ni v ,pre- našanju' funkcij na delovne orga- nizacije in ustrezne organe samo- 23 upravljanja, marveč v tem, da se z njim izrazita in zagotovita nov položaj in vloga osvobojenih pro- izvajavcev in drugih delavcev v odnosu do upravljanja z družbeni- mi delovnimi sredstvi, delitve do- hodka in urejanja drugih skupnih zadev delovnih organizacij. Delavsko samoupravljanje, de- lavski sveti v proizvodnji in dru- gih delovnih organizacijah, ter po- dobni organi v samostojnih usta- novah in javnih službah postajajo nedotakljiva družbeno-ekonomska in politična osnova celotnega druž- beno-političnega sistema.« Ko je govoril o notranji integra- ciji družbe, je Kardelj zlasti po- udaril, da predosnutek odpira po eni strani maksimalno svobodo združevanja podjetij, ustanov, ko- lektivov in državljanov na osnovi prostovoljnosti in vzajemnih po- treb ter interesov. Po drugi strani pa definira tudi drugo obliko sa- moupravnega združevanja, ki se uresničuje na področju splošno družbenih interesov prek občin, okrajev, avtonomnih enot, repub- lik in federacije. »Spričo tega,« je dejal Kardelj »poteka ta notranja integracija družbe in življenja delovnih ljudi in delovnih organizacij v družbe- no^političnih skupnostih v dveh smereh; z neposrednim in svobod- nim sodelovanjem ter medsebojni- mi odnosi delovnih organizacij, de- lovnih ljudi in posameznih služb pri izpolnjevanju njihovih skupnih nalog in interesov, kot tudi z de- javnostjo skupnih organov družbe- nega samoupravljanja in politične oblasti v družbeno-političnih skup- nostih, ki upravljajo s skupnimi družbenimi zadevami. Med te zad- nje sodijo predvsem predstavniški organi in njihovi izvršno-politični ter upravni organi, kot tudi sveti za posamezne službe in druge or- ganizacije za upravljanje skupnih zadev. V vseh teh organih in orga- nizacijah — izvzemši upravne iz- vršitve — so po načelu družbene- ga samoupravljanja na ustrezen način zastopani vsi delovni ljudje in delovne organizacije, ki tako demokratično urejajo svoje skupne zadeve. Zato so teritorialne družbeno-po- litične skupnosti v socialističnih družbenih odnosih nova, izrazito socialistična kolektivnost, v kateri urejajo delovni ljudje svoja skup- na življenjska vprašanja.« Po Kardeljevih besedah omogo- ča takšna smer postopno uresniče- vanje načela družbenega samo- upravljanja v celotni družbeni nad- stavbi. »Zategadelj,« je dejal Kardelj, »organi politično-teritorialnih enot niso samo instrument državne oblasti, marveč hkrati tudi nosivci in instrument samoupravljanja člo- veka in delovnih kolektivov, in- strument družbenega samouprav- ljanja. To se pravi, da so isti or- gani, ki najneposredneje izražajo potrebe in težnje ljudi v procesu družbenega dela, v proizvodnih in delitvenih odnosih, hkrati tudi no- sivci državne politične oblasti — vse dotlej, dokler je družbena vlo- ga države neogibna. S tem se tak- šen politični sistem najbolj pribli- žuje Marxovi tezi, da mora biti država prehodnega obdobja, to se pravi socialistična država, tip državnosti, ki jo je on imenoval .delavski razred, organiziran kot država'.« S tem v zvezi je Kardelj poudaril da posveča predosnutek bolj kot dosedanji ustavni predpisi pozor- nost vsem činiteljem politične, ma- terialne in organizacijske narave, ki_ naj zagotove funkcioniranje družbenega samoupravljanja in ga obvarujejo pred birokratsko ali tehnokratsko samovoljo in pred različnimi anarhističnimi ekscesi. »Ta mehanizem namreč postaja prav tako nedotakljiva osnova ce- lotnega našega družbenega siste- ma, kot je nedotakljiva osnova tudi družbena lastnina proizvajalnih sredstev.« 24 obCina Ko je govoril o položaju in vlo- gi občine, je Kardelj poudaril, da predosnutek ne prinaša kakih na- čelnih sprememb, marveč utrjuje vzpostavljene odnose in nadalje razvija nekatere osnovne in s prak- so potrjene elemente političnega sistema. Kardelj je dejal, da občina »ne pomeni le funkcioniranje občinske skupščine, marveč da je to specifi- čen splet notranjih odnosov, samo- stojnih funkcij in vzajemnih odvis- nosti, ki preprečujejo, da bi si po- litični oziroma administrativni ob- činski organi lahko prisvojili polo- žaj političnega monopola v odnosu do delovnih in drugih samouprav- nih organov v komuni, ali da bi, kot takšni, postali ovira za svobod- no gibanje ljudi in delovnih ter drugih družbenih organizacij ozi- roma naravnega procesa njihovega združevanja po ,vertikalni liniji', kot to običajno pravimo, to se pra- vi neodvisno od teh ali onih admi- nistrativnih meja.« Kardelj je dejal, da veljajo ta na- čela enako za vse državne organe, od komune do federacije, in po- udaril, da je bistveno to, da se zdravi odnosi vzpostavijo v sami družbeni bazi, v sistemu komun, kar bo pozitivno vplivalo na celot- no družbeno graditev. V nadaljevanju svojega govora je Kardelj dejal, da prinaša pred- osnutek v tem pogledu samo nače- la, republiške ustave pa naj bi raz- členile in konkretizirale te odnose z namenom, da bo po eni strani de- lovnim organizacijam zagotovlje- na svobodna akcija v okviru nji- hovih pravic in interesov, to se pravi, da bodo obvarovane pred bi- rokratskim vmešavanjem ali poli- tičnim pritiskom, na drugi strani pa z namenom, da lahko občina uve- ljavi poseben vpliv in nadzorstvo Toda tudi obratno, politika in ak- tivnost komune morata biti pod stalnim nadzorstvom delovnih ko- lektivov in državljanov nasploh, ki morajo prav tako imeti možnosti, da tudi neposredno in ne le prek občinske skupščine nenehno vpli- vajo na to politiko. Predsednik ustavne komisije je nato opozoril na načela, s kateri- mi določa predosnutek pristojnost občin v celotnem političnem siste- mu, v neogibnih okvirih enotnega sistema. »Pomembno mesto daje pred- osnutek ustave tudi krajevnim skupnostim kot specifični obliki sa- moupravljanja v občini in nosivcu oziroma organizatorju razširjene materialno-tehnične baze za,vsak- danje usluge družini in gospodinj- stvu ter občanu nasiploh. Le-te so predvidene tako v mestu kot tudi na vasi. Njihov status mora dolo- čiti statut občine. S statutom ob- čine bi določili tudi način, kako fi- nansirati krajevne skupnosti. Zlasti pomembno vlogo bodo kra- jevne skupnosti lahko imele tudi pri ustanavljanju družbenih potroš- niških skladov na področju druž- bene prehrane, otroških ustanov posameznih komunalnih služb in drugih uslužnostnih dejavnosti, ki morajo vsak dan preskrbovati ob- čana in ki so pri nas še zelo ne- razvite.« Glede odnosov med komunami in republikami predvideva Kardelj, da bodo zlasti na področju material- nih odnosov določene razlike. »To pa ne le, da ni slabo, mar- več je tudi nujno v pogojih večna- cionalne države, kjer ni razlik le v ekonomski razvitosti, marveč tu- di v političnih, socialnih in kultur- nih pogojih ter tradiciji in menta- liteti. Prav ta neogibnost je tudi razlog, zakaj zvezna ustava po- drobneje ne določa položaja komu- ne, še zlasti pa se ne vmešava v odnose med komuno in republiko.« Ko je navajal potem po republi- kah podatke o udeležbi socialistič- nega sektorja pri nacionalnem do- hodku, o aktivnosti prebivavstva socialističnem in zasebnem sektor- ju in strukturi prebivavstva glede na dejavnost, je Kardelj dejal: 25 »Vsi ti podatki kažejo, da poli- tika pomoči za hitrejši razvoj za- ostalih delov države ni le ekonom- ski, marveč tudi socialistični inte- res skupnosti. Nezadostno razviti socialistični odnosi v enem delu države zavirajo razvoj teh odno- sov v drugem delu, kar vsekakor mora ustvariti določene politične probleme. Ti podatki pa hkrati tu- di potrjujejo nujnost določenih razlik v političnem mehanizmu re- publik. V tem smislu se znotraj re- publik tudi odnos med centralizi- ranimi in decentraliziranimi, samo- upravnimi in državno-regulativnimi funkcijami ne postavlja kvantita- tivno povsod na isti način. Smer je, seveda, enotna, toda v konkretnih kvantitativnih odnosih in organi- zacijskih oblikah so določene raz- like neogibne.« Ko je poudaril, da bodo občine sprejele svoje statute na temelju zvezne in repaibliških ustav, je Kardelj govoril o vlogi okraja. Dejal je, da so okraji še zmeraj nujni, čeprav so zdaj obči- ne bolj sposobne opravljati svoje funkcije kot prej. »Ce bi odpravili okraje,« je de- jal Kardelj, »bi v današnjih razme- rah nujno prišlo do večjega repub- liškega centralizma. Z namenom koordinirati delo občin, bi morala republika v republiškem centru ustvariti aparat, ki bi bil daleč od občin. Zaradi tega bi bil manj učin- kovit, povzročal pa bi najrazličnej- še težave birokratskega in podob- nega značaja. Toda urejanje pro- blemov z nekakšnimi republiškimi izpostavami ne pride v poštev za- radi slabih izkušenj s prejšnjimi in podobnimi institucijami.« Kardelj je poudaril, da so okraji, vzeto v celoti, kljub nekaterim ne- gativnim vidikom imeli zelo pozi- tivno vlogo, brez katere v tako kratkem obdobju ne bi bilo mogo- če stabilizirati komunalnega siste- ma. »Povsem gotovo je,« je dejal Kardelj, »da bo okraj kot iskupnost komun tudi v prihodnje lahko imel precejšnjo vlogo pri pomoči obči- nam, pri zadovoljevanju njihovih skupnih potreb, racionalnem zdru- ževanju sil, v boju za boljšo admi- nistracijo, pri ustanavljanju raznih strokovnih služb za potrebe občin, glede razvoja upravljanja itd. Za- to predosnutek načeloma predvi- deva obstoj okrajev v vseh repub- likah.« skupščine in volilni mehanizem Ko je govoril o vlogi skupščin in volilnem mehanizmu v predosnutku nove ustave, je Kardelj dejal: »Predosnutek nove ustave prina- ša tri poglavitne spremembe glede strukture skupščine. Prvič, vse skupščine izhajajo neposredno iz občine in delovnih organizacij, drugič, spreminja se sestava dose- danjega zbora proizvajavcev, in, tretjič, uvaja se sistem omejitev ponovne volilnosti na vodilnih po- litičnih in državnih funkcijah ter v zvezi s tem rotacija, t. j. obnovi- tev polovice volilnega telesa vsa- ko drugo leto. Te spremembe so odsev temeljnih koncepcij našega ustavnega sistema, o katerem smo prej razpravljali. Nova struktura skupščin, ki jo predlaga predosnutek, ni za nas ni- ti povsem nova niti ne neproučena, Pravzaprav gre za nadaljnjo raz- členitev sedanjega zbora proizva- javcev. Svoje čase smo z ustanovitvijo zbora proizvajavcev v ljudskih skupščinah in ljudskih odborih sto- rili velik korak k neposrednemu izhajanju predstavniških teles po- litično-iteritorialnih skupnosti iz de- ' lovnih organizacij in k neposredni udeležbi proizvajavcev oziroma njihovih organov samoupravljanja pri s,prejemanju sklepov predstav- niških teles, ki se nanašajo na pod- ročje njihovega dela. Zbori pro- izvajavcev so zares pokazali lepe uspehe pri svojem delu. Toda ti zbori so bili omejeni na področje gospodarskih organizacij, kjer seje ta čas začel razvijati mehanizem delavskega samoupravljanja. Razen 26 tega so imeli zbori proizvajavcev v pogojih, ko je bil delavski raz- red še razmeroma maloštevilen, tu- di ineko posebno družbeno-politič- no funkcijo, namreč, da so zagoto- vili delavskemu razredu vodilno vlogo v mehanizmu neposredne de- mokracije v komunah. Zdaj ni več treba z izrednimi ukrepi v strukturi skupščin zago- tavljati delavskemu razredu vodil- ne vloge, ker je že pognal svoje globoke korenine v sedanji druž- beno-ekonomski strukturi družbe, ki se v tej smeri še naprej razvija ter vlogi socialističnih subjektivnih faktorjev. Razen tega družbeno sa- moupravljanje ne obsega več samo gospodarske organizacije, marveč tudi področje zdravstva, socialnih služb, prosvete itd. in očitno kaže, da je povsem sposobno zaobseči in prežeti vsa področja družbenega življenja. Zatorej ne moremo več ostajati v okvirih zbora proizva- javcev, marveč moramo vzpostavi- ti takšno strukturo predstavniških organov, ki bo lahko zajela vse samoupravne delovne organizacije. Še en razlog govori v prid takš- nemu sklepu. Kolikor se bodo v naši družbi spajale funkcije nepo- srednega dela in izvrševanja s fimkcijo upravljanja v proizvodnji in delu ter administraciji in koli- kor bo ta proces prežel celotno družbo, toliko se bo pravzaprav tu- di pojem delavskega razreda če- dalje bolj stapljal s pojmom delov' nega človeka in ljudstva sploh. Dandanes na primer ni več mogo- če ločiti širokih področij družbene- ga samoupravljanja na torišču družbenih služb, na primer v zdrav- stvu, prosveti itd., od družbenega samoupravljanja v proizvodnji. In- teresi delovnih ljudi se tesno in če- dalje bolj povezujejo med seboj v skupnem interesu, da bi vsa pri- zadevanja ljudi in celotna njihova aktivnost na vseh področjih druž- benega življenja služila za razvoj družbene materialne baze, proizva- jalnih odnosov, delovne produktiv- nosti, znanosti in tehnike ter vse- ga drugega, kar materialno krepi družbeno skupnost kot celoto, s tem pa tudi izboljšuje življenjske razmere za vse ljudi in za razvoj kulture ter civilizacije. Zatorej se, čeprav imajo elemen- ti revolucionarne diktature prole- tariata v naši družbi še določeno vlogo, socialna baza te družbe če- dalje bolj razširja s procesom nje- nega razvoja v smeri graditve svo- bodne skupnosti proizvajavcev. Le- ta ne postaja takšna samo zaradi svojega demokratizma, niti niso demokratične oblike same po sebi odločilni činitelj za ta proces, mar- več postaja takšna zaradi čedalje bolj neposrednega stapljanja admi- nistrativnih funkcij države in vseh družbenih služb s procesom druž- benega dela, v katerem se vsi de- lovni ljudje povezujejo z osnovni- mi skupnimi interesi, to se pravi predvsem z interesom svobodnega dela kot osnovo vseh svobod; z in- teresom hitrejšega razvoja proiz- vajalnih sil kot osnove nenehnega izboljševanja življenjskih razmer za vse: kot temelja za neogibne prizadevanje in pobudo vsakega posameznika v skupnem delu in kot sredstva za postopno odpravo ekonomske neenakosti kot princi- pa. Ravno v teh procesih odseva dozorevanje socialistične družbe kot svobodne skupnosti proizva- javcev, ki je že zdaj samoupravna v elementarnih funkcijah proizvod- nih in delitvenih odnosov, ki pa je še avtoritativna v vseh tistih funk- cijah, ki zagotavljajo optimalne pogoje za družbeno organizirano delo. Ravno tem procesom daje dolgoročnejše okvire takšna struk- tura skupščin in političnega siste- ma, kakršno predlaga predosnutek. To velja predvsem za uvajanje ne- kaj samoupravnih zborov v sestav zvezne in republiških skupščin in volilnega sistema na podlagi kom- biniranih delegacij komun in sa- moupravnih delovnih organizacij. Na vprašanje, ali bi postavljeno nalogo lahko rešili s poljubno raz- 27 širitvijo sedanjega zbora proizva- javcev, je Kardelj dejal: »Med dosedanjimi obravnavami se je izkazalo, da to ne bi zadosto- valo in da bi lahko celo nekoliko deformiralo vlogo takšnega samo- upravnega zbora. Takšen zbor pro- izvajavcev bi bil namreč neke vr- ste vrhovni delavski svet v okviru ustrezne skupščine teritorialno-po- litične skupnosti, njegovo delo pa bi hkrati dobilo zelo splošen zna- čaj. Člani taiksnega zbora bi se, kot tudi člani zveznega zbora, morali praktično ukvarjati z vsemi teko- čimi problemi naše družbene skup- nosti, kar pomeni spričo čedalje večjega delovnega obsega skupšči- ne, da bi bili praktično ločeni od svojega profesionalnega delovnega mesta. S tem bi pri delu zbora pro- izvajavcev izgubili prav tisto, kar je za delo tega zbora temeljno, to je najneposrednejša povezanost z delovnim človekom, delovnim me- stom, delovnim kolektivom, s kon- kretnim procesom družbenega de- la.« Kardelj je dejal, da je nujno tre- ba organizirati družbeno funkcijo ki jo opravlja zdaj zbor proizva- javcev, tako da bo omogočila lju- dem z delovnih mest, ki prihajajo v skupščino kot delegati delovnih kolektivov, kvalificirano in odgo- vorno razpravljanje in odločanje o problemih, ki so tesno povezani s področjem njihovega dela.« »Nujno se je vsilila takšna reši- tev, po kateri je skupščina prav- zaprav sklop nekaj skupščin, zdru- ženih in povezanih med seboj z ustrezno delitvijo dela, vzajemno odgovornostjo in s potrebnim me- hanizmom za skupno delo in uskla- jevanje sklepov. Vsaka izmed njih ima tudi svojo specifično funkcijo hkrati pa je organski del enotne družbene funkcije skupščine kot celote.« Kardelj je dejal, da v občinski skupščini, v primerjavi z zvezno in republiškimi, ni predviden obstoj več samoupravnih zborov zatega- delj, ker se občina neposredno opira na delovne kolektive in ure- ja probleme v najbolj neposredni povezavi z njimi. »Tako,« je dejal Kardelj, »dobi- mo v občini enotni razširjeni sa- moupravni zbor oziroma zbor de- lovnih skupnosti. Odnosi se v ob- čini še bolj poenostavijo s tem, ker bodo skupnosti in odločanje obeh zborov praviloma skupne.« Kardelj je dodal, da je tudi okrajna skupščina, v katero volijo občinske skupščine svoje delegate, zamišljena kot enodomno telo. Ko je pojasnjeval kombinirani delegatski volilni sistem, ki ga predlaga predosnutek ustave, je Kardelj najprej opozoril na razli- ke med tem sistemom ter večsitran- karskim in enostrankarskim siste- mom, ter dejal: »V pogojih samoupravljanja so volitve oblika neposrednega odlo- čanja v zadevah, takšnim potre- bam pa klasični reprezentativni si- stem ne ustreza več niti v svoji večstrankarski niti v enostrankar- ski obliki. Vloga subjektivnih činiteljev — takšnih, kakršni so pri nas ZKJ, SZDL in druge družbene organiza- cije — ni v teh pogojih nič manj odločilna in neogibna za družbeni napredek. Takšna vloga teh čini- teljev se vse bolj kaže kot notra- nji faktor samoupravljanja, kot iz- raz najbolj napredne zavesti, kot činitelj idejnega in političnega usmerjanja aktivnosti delovnega človeka, ki pa ostaja subjekt v vseh družbenih odnosih, ne pa či- nitelj, ki kot splošni reprezentant volivcev pravzaprav vlada name- sto ljudstva. Zato je tudi vsebina našega pojmovanja ,predstavniške- ga organa' drugačna od buržoazno- demokratične. Le-ta pri nas ne predstavlja ljudstva prek strank, marveč neposredno, to se pravi na temelju odnosov v proizvodnji in pri delu ter vsakdanjem zadovolje- vanju človeških interesov in te- ženj.« Ko je opozoril na prednost nove- ga volilnega sistema in strukturo 28 sikuipščin, ki jih predlaga pred- osnutek, je Kardelj najprej pouda- ril, da se širok mehanizem družbe- nega samoupravljanja tako verti- kalno povezuje s političnim siste- mom države v ožjem smislu. »S tem izgubljajo funkcije države obliko nekake samostojne organi- zacije nad družbo in se tesno po- vezujejo s potrebami delovnih lju- di ... Državni in družbeno-politič- ni sistem postajata čedalje bolj se- stavni element organizacije druž- benega dela.« Drugič, pri kandidiranju za re- publiško in zvezno skupščino se državljani ne odločajo za tega ali onega splošnega političnega repre- zentanta v višjih skupščinah —kot je to v klasičnem parlamentu — marveč sestavljajo in volijo svoje delegacije, ki zajemajo s svojim sestavom vsa področja družbenega življenja. To daje skupščini zna- čaj delovnega ne pa parlamentar- nega telesa. Tretjič, takšna skupščina je, po besedah Kardelja, tudi jez proti bi- rokratskim in drugim deformacijam političnega sistema, hkrati pa za- gotavlja tudi večjo avtoriteto državne oblasti. Četrtič, zaradi te strukture po- staja skupščina bolj kvalificiran in bolj sposoben organ za urejanje vseh problemov, ki jih vsebuje njen dnevni red. »Očitno je,« je s tem v zvezi poudaril Kardelj, »da bodo v takšne sipecializirane zbo- re, kot so gospodarsko, upravno- politični, socialno-zdravstveni, pro- svetni. Zvezni zbor in Zbor na- rodov zares voljeni ne samo za- vestni borci za socializem, ampak hkrati tudi politično in ekonomsko izobraženi ljudje, ki poznajo svoje delo in svojo nalogo bodisi kot ne- posredni proizvajavci, bodisi kot strokovno ali družbeno-politično kvalificirani delavci na posameznih področjih družbenega življenja.« »Naposled,« je dejal tovariš Kar- delj, »postajajo takšne skupščine — zlasti kadar upoštevamo tudi sistem omejitev glede ponovne vo- lilnosti in rotacijo — izredni druž- beni vzgojni faktor. Skozi te skup- ščine in njihovo delo bo šlo pre- cej najsposobnejših državljanov naše države. Le-ti ne bodo vnašali v te organe samo težnje in razu- mevanja potreb delovnih ljudi in njihovih delovnih organizacij, tem- več bodo hkrati iz teh skupščin prenašali na široke množice spo- sobnost, povezovati posamezno in kolektivno življenje, gledano skozi prizmo skupnosti in skupnih inte- resov, sposobnost, spoznati, kje so dejanske sile in dejanske slabosti družbe itd. ...« Volitve bodo v novem sistemu, po besedah Kardelja, postale bolj del vsakdanje udeležbe državlja- nov v političnih zadevah. Ko je poudaril, da je normalno, da bo ob- čina, ki je najtesneje povezana z interesi in s potrebami delovnih organizacij ter ljudi, nosilec vo- lilnega sistema, je Kardelj pod- črtal, da pripada v procesu kandi- diranja na vseh ravneh zelo po- membna vloga zavestnim silam, or- ganiziranim v ZKJ in SZDLJ. »Te so,« je dejal Kardelj, »zagotovilo za demokratične volitve, pa tudi zagotovilo za izvolitev sposobnih kadrov, ki bodo mogli nositi ve- like odgovornosti člana skupščine ali drage družbene funkcije.« Ko je govoril o kompetencah in funkcijah skupščine, je Kardelj med drugim dejal, da ne gre le za vlogo skupščine na področju zako- nodaje in pri dajanju splošnih norm. Predosnutek predvideva,« je poudaril predsednik ustavne komi- sije, »aktivnost skupščin, zlasti pa njenih samoupravnih zborov tudi na področju prostovoljnih spora- zumov in neobveznih priporočil, ki lahko postanejo sčasoma zelo po- membna opora za dejavnost držav- ljanov v organih družbenega samo- upravljanja, s tem pa tudi zelo po- memben prispevek h krepitvi druž- bene odgovornosti vseh samo- upravnih teles in njihovih funkcio- narjev. 29 Tafcsna dejavnost bo olajšala skupščinam, da se bodo češče po- javljale ne le kot zakonodajna te- lesa oziroma telesa, ki sprejemajo samo obvezne pravne norme, mar- več tudi kot organizatorji širših političnih akcij, skupaj z vsemi ostalimi zainteresiranimi družbeni- mi činitelji. To bo še ena spodbu- da, da se bodo skupščine čedalje bolj pojavljale kot organi družbe- nega samoupravljanja in omejeva- le pri tem ukrepe državne prisil- nosti dejansko samo na področja, na katerih je ta prisilnost sedaj še neogibna in progresivna. To prav gotovo velja za delo samoupravnih zborov. Vse to bo omogočilo in spodbujalo, da bo postala družbe- na iniciativa v skupščinah inten- zivnejša, kot je bila doslej, ne da bi se~ pri tem omejila le na politič- no-izvršne upravn-e in podobne or- gane.« V posebnem delu o Marxovih in Leninovih pogledih na oblike dr- žave in samoupravljanja Kardelj poudarja, da koncepcija ustavne- ga in političnega sistema v Jugo- slaviji ni le neposredni izraz jugo- slovanske prakse samoupravljanja, marveč je zasnovana tudi na zna- nih idejnih in teoretičnih postav- kah marksizma in leninizma. Seve- da, je poudaril nato Kardelj, niti Marx niti Lenin nista mogla dati vnaprej točne in nezmotljive slike gibanj, ki jih bo uveljavila praksa. »...Sovjetska oblast prva na svetu (strogo vzeta druga, ker je prav isto delala tudi Pariška ko- muna) — poudarja Lenin — prite- guje množice, in to prav izkorišča- ne množice, k upravljanju... So- vjeti so neposredna organizacija samih in izkoriščanih množic, ki na vse mogoče načine olajšuje tem množicam, da same urejajo državo in upravljajo z njo...« (V. I. Le- nin, Izbrana dela. Kultura 1960, zv. 12, strani 372, 373.) V takšni organizaciji države, na- daljuje Kardelj, je bil razbit fetiš države kot posebne kategorije iz- ven odnosov v proizvodnji in de- litvi. Sovjeti so postali zametek socialističnega družbenega samo- upravljanja. — Lenin je to vpra- šanje imel za tako pomembno, da je celo v imenu prve socialistične države, ki je nastala v Oktobrski revoluciji, vnesel naziv sovjetska država, sovjetska Rusija, Zveza sovjetskih socialističnih _ republik. S tem je hotel simbolično poudari- ti, da to ni več politična država klasičnega tipa, marveč nova dr- žava, in sicer takšna, ki je, ko- likor se le dá, nqposreden instru- ment delovnih množic, ki same upravljajo z družbo, neposredno, komunistična partija pa je tista, ki jih — kot pravi Lenin —• ,dviga, vzgaja, uči in vodi za seboj'. Progresivna Leninova misel pa je šla na nekaterih področjih pred možnostmi tedanje sovjetske druž- be. Praktično uresničenje te kon- cepcije je sčasoma na:letelo na ve- like težave. Stalinska ustava iz le- ta 1936, zlasti pa stalinska praksa sta se dokaj oddaljili od te kon- cepcije. In medtem, ko je Lenin menil, da je »...odmirajoče drža- vo na določeni stopnji njenega od- miranja mogoče imenovati nepoli- tično državo«, je Stalin uveljavil teorijo o neogibnosti nenehne kre- pitve funkcije države, kar praktič- no pomeni, da bi morala biti če- dalje bolj »politična«. Toda XX. in XXII. kongres KP SZ sta dala novo realizacijo leninske smeri. Ko je navajal Lenina in njegove misli o sovjetski oblasti, je Kardelj na koncu poudaril, da »naša praksa naravno, kar zadeva obliko, ni v vsem identična z odnosi v lenin- skem sistemu sovjetske oblasti. Naša socialistična družba nastaja v precej drugačnih notranjih in zu- nanjih pogojih, kot so bili pogoji socialistične Rusije neposredno po Oktobrski revoluciji, toda očitno je, da so izhodiščne ideje in .teore- tične ter politične postavke iste.« 30 omejitev ponovne volilnosti in rotacija »Tretja velika sprememba,« je nato dejal Kardelj, »ki jo predlaga predosnutek nove ustave zaradi zagotovitve socialističnih in demo- kratičnih načel, o katerih je bile govora prej, in zaradi tega, da bi bilo čim manj možnosti za defor- macije v razvoju socializma, se na- naša na pogoje volitev in določa- nja funkcionarjev na položaje z javnimi pooblastili in na druge vo- dilne družbene in državne položa- je. Predosnutek nove ustave nam- reč predlaga uvedbo načela ome- jevanja ponovne volilnosti glede nekaterih političnih funkcij na eno ali največ dve volilni obdobji, predlaga pa tudi sistem rotacije v skupščinah z namenom, da bi za- gotovili potrebno kontinuiteto pri delu skupščin. Predosnutek predla- ga tudi obvezno ponovno izvolitev oziroma ponovno določitev tam, kjer so bili doslej nekateri funk- cionarji voljeni ali določeni brez roka, na primer na vodilnih mestih v gospodarstvu. Tesno povezan z vsem tem je končno tudi predlog, da praviloma en človek ne more združevati več družbenih funkcij, zlasti kadar gre za funkcije, ki so kakorkoli med seboj odvisne. Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da je uvedba teh načel v naše družbeno življenje ena izmed najbistvenejših naprednih reform ki jih nova ustava vnaša v naš po- litični sistem. Čeprav ta načela v politični praksi niso v nobenem po- gledu nova, vendarle niso niti v enem ustavnem sistemu bila tako široko uporabljena kot v naši novi ustavi.« Kardelj je poudaril, da ima ta sprememba dva pomembna vidika: prvič, pomen rotacije kot sredstva socialistične družbe in njenih na- prednih sil v boju proti raznim ne- gativnim posledicam in pojavom do katerih pride lahko v pogojih preveč počasnega kadrovskega ob- navljanja vodilnih organov države in komune, in drugič, omejitev ponovne izvolitve kot ene izmed demokratičriih osnov sistema druž- benega samoupravljanja. Ko je govoril o negativnih po- sledicah počasnega kadrovskega obnavljanja, je Kardelj navedel med drugim rutinerstvo, samozado- voljno odrevenelost, izgubljanje perspektive, birokratski konserva- tizem, samovoljo itd. »Ena izmed naših pomanjklji- vosti te vrste,« je dejal Kardelj, »je tudi dejstvo, da se zelo počasi menjavajo kadri med federacijo in republikami z ene in republikami in komunami oziroma okraji z dru- ge plati, prav tako pa tudi gospo- darsko-upravnih, političnih in obratno. Zato mnogi republiški kadri ne poznajo v zadostni meri problematike na ravni federacije in narobe, kar povzroča ponekod nepotrebne težave v odnosu med organi federacije in organi repub- lik, oziroma se nekateri kadri pre- več izgubljajo v gospodarskem, drugi pa v organizacijsko-politič- nem prakticizmu.« »Načelo omejit- ve ponovne voMlnosti,« je pouda- ril Kardelj, »bo bistveno pripo- moglo k temu, da bomo te pomanj- kljivosti odpravili ali vsaj omejili.« Ko je opozoril, da bo gibanje najsposobnejših kadrov, kakršno predvideva predosnutek, olajšalo da se bodo vse družbene funkcije skladneje razvijale, je Kardelj de- jal: »Pri nas se tudi sicer kaže zdaj negativna težnja, da so nekatere državne funkcije preveč poudar- jene s samo kadrovsko razdelitvi- jo, da pa nekatere funkcije v druž- benih organizacijah ter pri ustvar- jalnem delu na področju znanosti in kulture ali družbenih služb pre- več podcenjujemo in kadrovsko zanemarjamo. Gotovo je, da bo na- čelo omejitve ponovne volilnosti prispevalo h koristnejši razdelitvi kadrov. Drugo, kar je treba poudariti gle- de družbene vloge načela o ome- jitvi ponovne voMlnosti, je to, da 31 to načelo bistveno pripada sistemu družbenega samoupravljanja, da je to načelo pravzapirav eno iamed njegovih demokratičnih temeljev.« Kardelj je s tem v zvezi posebej puodaril, da boj za to, da vsak člo- vek upravlja z družbo in državo, ni votla demokratična parola, marveč eden izmed bistvenih pogojev za stabilizacijo socialističnih družbe- nih odnosov. »Taista načela so osnova predosnutka za našo novo ustavo,« je dejal Kardelj. Ko se je dotaknil razprav o novi ustavi v začetnem obdobju in ide- je, da samoupravni zbori v skup- ščinah ne bodo sestavljeni iz stal nih poslancev, marveč da bodo skupščine komun določale od časa do časa v te zbore delegate v zve- zi z značajem vprašanj, ki so na dnevnem redu, je Kardelj dejal: »Verjetno je, d¿ bi takšen meha- nizem načelno najbolj ustrezal si- stemu družbenega samoupravlja- nja, toda v današnjih pogojih te- ga še zmeraj ni mogoče uresničiti. Še zmeraj smo v položaju, ko ne smemo dovoliti labilnosti državnih in družbenih funkcij, od katerih sta odvisna socialistični red in stabil- nost celotne družbe, ki je še zme- raj v fazi, ko ustvarja začetne ma- terialne pogoje za naglejši sociali- stični razvoj. Toda rotacija je vse- kakor pomemben korak v tej sme- ri. Znatno bo prispevala k hitrejši zamenjavi ljudi na vodilnih polo- žajih, k dokaj širši pritegnitvi spo- sobnih ljudi na funkcije družbene- ga upravljanja, s tem pa tudi k znatno hitrejšemu idejnemu in po- litičnemu obnavljanju družbenega življenja na socialističnih osnovah. Hkrati bo z vsako takšno funkcijo vezana povsem določena družbena odgovornost, ki bo onemogočila svobodno sprehajanje ljudi skozi razne funkcije, oziroma preprečila takšno razosebljenje funkcij, ki bi praktično privedlo do ukinitve od- govornosti.« Ko potem zavrne argumente kri- tikov s pozicij klasične buržoazne demokracije, češ da je večstran- karski sistem uspešnejši način me- njavanja ljudi na vodilnih politič- nih položajih kakor pa omejitev ponovne volilnosti, Kardelj sicer ne zanika pozitivne vloge, ki jo je imel večstrankarski sistem v raz- voju meščanske demokracije, po- udarja pa, da bi prenos metod bur- žoazne demokracije v pogoje soci- alistične družbe tudi na področju selekcije kadrov moral dati nega- tivne rezultate. V tej zvezi je de- jal med drugim: »V pogojih zmagovite socialistič- ne revolucije je naravno, da vo-, dilna revolucionarna partija delav- skega razreda prvi trenutek izbere in razporedi kadre na vodilne po- litične položaje. Bez tega bi bile na ] kocki zmaga in pridobitve revolu- cije. Subjektivna merila pri tej po- \ litjki in pri menjavanju kadrov na ! vodilnih političnih položajih v dr- žavnem in družbenem upravljanju pa lahko sčasoma postanejo zelo resen problem za politično življe- nje družbe in se lahko pokažejo kot resna zavora za njen demokra- tični napredek. Takšna merila po- stanejo nemogoča zlasti z razvojem organov družbenega samoupravlja- nja. Prav zato so se pri nas od zmage revolucije do zdaj znatno spremenile tudi metode kadrovske politike. Od pretežno centralnega odločanja in ozkih kadrovskih ko- misij smo prehajali na čedalje šir- še demokratične oblike volitve kadrov.« Kardelj je poudaril, da rotacija hkrati omogoča državljanom, da pravilneje ocenjujejo delo posa- meznih funkcionarjev in realneje uveljavljajo svoje volilne pravice. »Hkrati pa lahko tudi organizirani politični činitelj naše družbe,« je dodal Kardelj, »to je Zveza komu- nistov, Socialistična zveza delov- nega ljudstva, sindikati ter mladin- ske in druge družbene organizacije opravijo v tem procesu pomembno vlogo usmerjanja selekcije politič- nega vpliva na sklepe državljanov ipd.« 32 Po besedah tovariša Kardelja so kadrovske komisije, ki bodo v skla- du s predosnubkom ustanovljene pri vse skupščinah, pomembna de- mokratična dopolnitev tega siste- ma. V zvezi z nekaterimi nepravilni- mi tolmačenji rotacij je Kardelj izjavil: »Tako imenovana ,menjava gene- racij' ni potekala nikoli v zgodovi- ni mehanično, z dirigiranjem iz centra ali na osnovi nekakšnih for- malističnih pravnih kriterijev. To še posebej ni mogoče, kadar gre za kadre, ki so izbojevali sociali- stično revolucijo in nosili na svo- jih plečih vsa bremena graditve prvih temeljev socialistične druž- be. Velika izkušnja teh naših kadrov je velika politična sila in veliko bogastvo naše skupnosti, ki ga je treba ohraniti in ga postopno prenašati na mlajše generacije. Za- to zaradi rotacije ni treba upoko- jiti nikogar, ki sicer še ni za po- koj, in nikogar, omejevati pri jav- nem delu, ki ga želi opravljati.« Kardelj je izrazil prepričanje, da bo uveljavitev tega načela zaneslji- vo pokazala, da nimamo preveč kadrov, in dodal, da mora rotacija pospešiti vzgojo in dozorevanje novih kadrov, ki bodo skupno s starejšimi izpolnjevali vse širše in številnejše naloge razvite sociali- stične družbe. Ob zaključku razlage o omejitvi ponovne volilnosti in o rotaciji je predsednik ustavne komisije Ed- vard Kardelj izjavil: »V predosnutku je predvidena tudi možnost izvolitve predsedni- ka republike največ dvakrat zapo- red. Predosnutek pa dela izjemo glede osebnosti tovariša Tita s tem, da z ničemer ne omejuje njegove izvolitve. Dodati moram, da je tovariš Tito vztrajno ugovarjal vključitvi te iz- jeme v predosnutku, vendar ustav- na komisija ni upoštevala njegovih pripomb. Ustavna komisija je sodi- la, da Zvezna skupščina s tem, da vključi v ustavo to določilo, daje tov. Titu priznanje, ki mu ga dol- gujejo narodi in delovni ljudje Ju- goslavije za njegove zgodovinske zasluge pri ustvarjanju te skup- nosti, in poudari pomen njegovega dela za našo socialistično družbo. Vseh teh velikih pridobitev našega socialističnega in demokratičnega razvoja, katerih odsev je ustava, ki je danes na dnevnem redu, si ni mogoče niti zamišljati brez zgo- dovinske revolucionarne vloge to- variša Tita in njegove lostvarjalne misli. Zato tudi določba v.ustavi, da je osebnost tovariša Tita izvzeta iz vseh volilnih omejitev, ni izjema, temveč načelen ustavni sklep.« demokratizem, ustavnost in zakonitost O enotnosti družbeno-političnega sistema Jugoslavije je Kardelj de- jal: »Ta enotnost sistema ni formali- stična, absolutna, uniformna in ni enotnost zaradi enotnosti. Njen smisel in obseg sta pogojena in hkrati omejena s potrebo, da vsi činitelji delujejo v svoji samostoj- ni praksi v tistih okvirih, ki zago- tavljajo enake in splošne pravice za vse in socialistični napredek in demokratični značaj te prakse ter ugodne splošne pogoje za njeno uresničevanje. V tem smislu ustav- ni sistem ščiti avtonomnega člo- veka pred samovoljo organov ob- lasti, hkrati pa tudi skupnost pred samovoljo posameznikov ali posa- meznih skupin ali partikularističnih interesov.« Kardelj je dodal, da predosnutek predvideva v tem smislu tudi po- trebne organe družbenega nadzor- stva. V razlagi te novosti — ustav- nega sodišča — je Kardelj pouda- ril, da bo to sodišče prispevalo k hitrejšemu in učinkovitejšemu od- stranjevanju neustavnih in nezako- nitih pojavov in negativnih teženj, hkrati pa bo vneslo v urejanje ta- kih problemov znatno več demo- kratičnih metod in prožnosti, ustavno sodišče v naših pogojih 33 vsekakor ne more biti čisto sodni organ, ki bi samo statično, se pravi formalno^pravno obravnaval posa- mezne pojave in probleme na po- dročju ustavnega reda, temveč naj jih ocenjuje glede na objektivno, družbeno in politično vsebino pro- cesov, iz katerih se porajajo ti pro- blemi. V tem smislu bo ustavno so- dišče prožno dajalo tudi ustrezne politične pobude v skupščini in v drugih družbenih organih, da bi preprečilo formalno-pravne spore ali kadar bo menilo, da določeni predpisi zavirajo pozitivno prakso, Potem je Kardelj govoril o polo- žaju sodstva in javnega tožilstva v predosnutku nove ustave. Pouda- ril je med drugim, da na tem po- dročju niso predvidene znatnejše spremembe. Dejal je, da predosnu- tek določa bolj kot je bilo dosJej, da obramba ni samo nekakšna splošna pristojnost federacije in njenih organov, temveč dolžnost in pravica vsakega državljana, delov- nega kolektiva, samoupravnih or- ganov in družbeno-političnih skup- nosti sploh. V zadnjem delu razlage o demo- kratizmu, ustavnosti in zakonitosti je Kardelj poudaril, da predosnu- tek za razliko od sedanjega stanja predvideva tudi možnost upostav- Ijanja institucije namestnika vr- hovnega komandanta, ker raznoli- kost dela na tem področju druž- benih funkcij zahiteva takšno orga- nizacijo. V. Federacija Zadnje poglavje referata obrav- nava vlogo in ustroj federacije, njene pristojnosti in organizacije ter odnose med narodi Jugoslavije in njihovimi republikami. »Predosnutek nove ustave, ki iz- haja iz istih načel nacionalne sa- moodločbe in enakopravnosti, ka- kor tudi naša prva ustava in ustav- ni zakon iz leta 1953,« je dejal Kardelj, »konkretneje in precizne- je kot prejšnji ustavni predpisi ure- ja odnose med federacijo in repub- likami. Osnova za obdelavo teh od- nosov je načelo, da je — vse ti- sto, kar ni določeno v ustavi kot splošno načelo za vse, ali kar ni kot pristojnost izrecno preneseno na federacijo — pravica in dolž- nost ter materialna in politična od- govornost republike. Pri tem se predosnutek naslanja na dosedanje Izkušnje s področja odnosov med federacijo in republikami. Nova ustava teži za tem, da bi čim na- tančneje določila in razmejila od- govornost federacije in republike, da se bo dejavnost zveznih in re- publiških organov na ta način kar najbolj uskladila in dopolnjevala. To se nanaša zlasti na področje gospodarstva, kjer so bili doseda- nji ustavni predpisi premalo pre- cizni.« Potem ko je Kardelj poudaril, da federacija kakor tudi katerakoli druga oblika države ni statična tvorba, temveč živ organizem, je izjavil, da ustavna komisija, čeprav je skušala kar najnatančneje dolo- čiti pristojnosti federacije republik, zato vendarle ni smela niti hotela utesniti razdelitve pristojnosti v okvire preveč podrobnih predpi- sov, ki bi utegnili kmalu postati preozki za živo prakso. Potem ko je poudaril, da pred- osnutek nove ustave utrjuje jugo- slovansko federacijo kot svobodno skupnost narodov in njihovih re- publik in kot samoupravni organi- zem delovnih ljudi Jugoslavije, ki jih povezujejo skupni družbeni in- teresi, je predsednik ustavne komi- sije nadaljeval med drugim: »Po novi ustavi — prav tako kakor po prvi in drugi — federacija ni okvir za ustvarjanje nekakšne- 34 ga novega jugoslovanskega naro- da oziroma takšne nacionalne inte- gracije, o kakršni so nekoč sanjali razni protagoniisti hegemonizma in denacionalizatorskega terorja, tem- več skupnost svobodnih, enako- pravnih in samostoj'nih narodov, združenih na temelju skupnih inte- resov ter naprednih družbeno-eko- nomskih, političnih in kulturnih te- ženj in gibanj delovnih ljudi v do- bi socializma. Proces druževanja narodov ni v nasprotju z idejami samoodločbe svobode, samostojnosti in enako- pravnosti. Nasprotno, lahko se raz- vija prav s tem, da izhaja iz brez- pogojnega spoštovanja teh načel. Nasilno združevanje lahko prinese samo reakcionarne rezultate. Zato predosnutek naše nove ustave iz- haja iz tega, da je spoštovanje in zagotavljanje uveljavljanja načel samoodločbe, samostojnosti in ena- kopravnosti narodov eden izmed osnovnih pogojev za sodobno so- cialistično združevanje ljudi kot svobodnih proizvajalcev, združe- nih ljudi izven okvirov nacionalnih meja na osnovi njihovih skupnih interesov. To je hkrati tudi izho- dišče sleherne sodobne integracije, ki ni obremenjena z imperializ- mom, hegemonizmom ali neokolo- nializmom. V tem smislu pomeni jugoslovanska socialistična federa- cija z vsemi svojimi izkušnjami znaten prispevek k zavestnim na- porom sodobnega človeka v tej smeri. Po drugi strani pa naša ustava na more biti pasivna do nasprotnih teženj, t. j. do manifestacij reakcio- narnih oblik nacionalizma, izpod- kopavanja prijateljstva ali širjenja sovraštva med narodi, prepreče- vanja naravnega sodelovanja in zbliževanja ipd. Nova ustava prav kot dosedanji dve priznava načela samoodločbe glede federacije in ne dovoljuje, da bi bila ta načela upo- rabljena kot kritje za reakcionar- ne in protisocialistične cilje, prav tako pa ne dovoljuje, da bi bilo na- čelo enotnosti uporabljeno kot skrivališče kakršne koli oblike he- gemonije ali za odstranjevanje sa- moniklosti in enakopravnosti jugo- • slovanskih narodov. Dvojno nalogo torej izpolnjuje predosnutek s tem, da* obravnava federacijo kot zvezno državo ozi- roma kot federativno državno skupnost narodov in njihovih re- publik, hkrati pa tudi kot sociali- stično, razvijajočo se samoupravno skupnost proizvajavcev. Po eni strani ščiti narode Jugoslavije in njihove republike pred vsakršno hegemonijo, okrnjevanjem nacio- nalnih pravic, ekonomskim izkori- ščanjem, pritiskom na njihovo kul- turo in jezik ter sploh na njihovo samostojno nacionalno življenje. Pri tem izhaja iz pojmovanja, da se lahko progresivno združujejo samo svobodni ljudje in svobodni narodi. Po drugi strani pa pred- osnutek s celotnim družbeno-eko- nomskim in političnim sistemom daje osnovo za svobodno povezo- vanje, zbliževanje in sodelovanje delovnih ljudi vse dežele ter za vse procese gospodarske, politične, civilizacijske in kulturne integra- cije, ki so značilni za sedanje ob- dobje. Se posebej značilni so za skupnost narodov, kakršna je naša, v kateri so narodi usodno poveza- ni in imajo za seboj tako bogato skupno revolucionarno zgodovino. V pristojnost federacije postav- lja predosnutek samo tiste zadeve, ki jih je glede na njihovo naravo in zaradi enakopravnosti med na- rodi in republikami Jugoslavije tre- ba reševati na ravni federacije, ter je glede na skupne interese naro- dov Jugoslavije najbolj smotrno, da so urejene na ravni federacije. Te funkcije federacije so naštete taksativno, vendar tako, da ostaja dovolj možnosti za progresivne spremembe, ki jih utegne življenje vnesti v te odnose. Razen tega, da čim določneje ugotavlja državno-pravne odnose med federacijo in republikami, si prizadeva predosnutek, da bi tudi 35 njihove družbeno-ekonomske od- nose postavili na take temelje, da bi se mogla republika razvijati čim svobodneje kot nacionalna oziro- ma samostojna družbeno-ekonom- ska skupnost. Natančnejše določanje odgovor- nosti republiških in drugih orga- nov do federacije na področju ure- janja zadev v zvezni pristojnosti omogoča, da se zagotovita red in vsestranska, popolna odgovornost za vse postopke in ukrepe, ki so nujni, da bi mogla družbena skup- nost delovati normalno, brez po- sebnih intervencij političnih čini- teljev. V tem smislu predosnutek jasno formulira vse odnose, sredstva in odgovornosti politično-izvršnih in upravnih organov federacije — vsekakor bodo isto določale tudi republiške ustave ^glede notranjih odnosov v republiki — ki so po- trebni, da pridejo pristojnosti fe- deracije na področju usmerjanja in vsklajevanja materialnega raz- voja zares učinkovito do izraza. Po drugi strani predosnutek krepi tudi materialno samostojnost re- publike na gospodarskem področju. Doslej so se na ravni republik centralizirala razmeroma majhna sredstva za gospodarski razvoj, zato je bila tudi odgovornost re- publike bolj organizatorska in splošno politična kakor pa kon- kretno materialna. Prav zato je po eni strani prišlo do sorazmerno precejšnje centralizacije skladov v federaciji, po drugi pa do tega, da je federacija včasih morala pre- vzemati odgovornost tudi za nalo- ge, ki ne sodijo v njeno pristojnost in ki jih tudi ni mogoče dobro iz- polnjevati iz centra. Ustavni pred- pisi dajejo osnovo za bolj naravno razporeditev gospodarskih skladov in za širšo normativno dejavnost republik na gospodarskem področ- ju pa tudi za učinkovitejše usmer- janje in vsklajevanje iz federacije.« Kardelj je potem dejal, da je podrobna obdelava te tvarine pre- puščena zakonom, ki bodo seveda morali upoštevati ustavno določe- ne odnose v sistemu upravljanja. Po Kardeljevih besedah to pomeni, da se popravki v sedanjih metodah centralizacije družbene akumulaci- je ne omejujejo na preprosto de- centralizacijo po republikah, tem- več se nanašajo na bistveno spre- membo metod koncentracije sred- stev za gospodarski razvoj, in si- cer tako, da bo naravna ekonom- ska integracija dobila solidno ma- terialno osnovo. Decentralizirana sredstva tako ne le ne bodo prinašala negativnih vidikov »politične teritorializacije« sredstev, temveč bodo izhodiščna točka za dejansko združevanje. Glede normativne dejavnosti ima federacija pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz njene vloge in funk- cij, določenih v ustavi. Vse ostale družbene in pravne odnose nor- mira vsaka republika kot državna in družbeno-politična skupnost v soglasju s svojim ustavnim redom in v skladu z enotnim družbeno- ekonomskim in političnim siste- mom, določenim v ustavi Jugosla- -vije. V nekoliko spremenjeni obliki ureja predosnutek ustave tudi pro- blem avtonomniii pokrajin oziroma oblasti. Tudi na tem področju sta bolj poudarjeni pobuda in odgo- vornost republike. S stališča zvezne ustave sodi v pristojnost federacije v teh odno- sih zaščita pravic manjšin, kakor tudi načelno ugotavljanje obstoja avtonomnih enot, drugi odnosi pa načeloma sodijo v pristojnost re- publik. Na druga področja pravic re- publik in odnosov med federacijo in republikami ustava ne prinaša nikakršnih načelnih sprememb. Kardelj je potem konkretneje obravnaval nekatera vprašanja v zvezi s spremenjeno strukturo skupščine in določene bistvene spremembe v odnosih in položaju nekaterih organov federacije. Tako je dejal, da je Zvezna skupščina najvišji organ oblasti in 36 hkrati nosilec funkcije družbenega samoupravljanja na ravni federa- cije. Zvezni zbor ima v bistvu status splošno-političnega zbora z vsemi zakonodajnimi in političnimi pri- stojnosti, ki za skupščino izhajajo iz pristojnosti federacije, medtem ko samoupravni zbori enakopravno z Zveznim zborom na kvalificiran način sprejemajo zakone in druge pravne akte samo takrat, kadar so na dnevnem redu skupščine vpra- šanja iz njihove pristojnosti. Razen sprejemanja aktov v ena- kopravnem deležu z Zveznim zbo- rom gospodarski, prosvetno-kultur- ni, socialno-zdravstveni in politič- no-upravni zbori prav tako samo- stojno obravnavajo načelna vpra- šanja s svojega delovnega Območ- ja in imajo v tem smislu pravico, dajati priporočila delovnim samo- upravnim organizacijam in držav- nim organom. V določenih pri- merih lahko sporočajo svoje mne- nje v zvezi sklepa drugega zbora. Takšna koncepcija organizacije Zvezne skupščine po zborih je de- jansko — seveda po obliki, ne pa po vsebini — sipecifična inačica dvodomnega sistema, ker pri spre- jemanju zakonov in drugih aktov nastopa vzporedno z Zveznim zbo- rom samo eden izmed drugih štirih zborov, kadar so na dnevnem redu zadeve iz njegove pristojnosti. Glede na vlogo in mesto Zvezne- ga zbora v Zvezni skupščini je mo- goče postaviti vprašanje, ali pri taki strukturi ne bodo samoupravni zbori po svojem položaju neenako- pravni glede na Zvezni zbor. Ven- dar ni tako. Ti zbori so namreč na- čeloma predvsem organi družbene- ga samoupravljanja, to je neke vrste najvišji delavski sveti na po- sameznih področjih dela in samo- upravljanja. V tem smislu so nji- hove funkcije popolnoma določene in prav s temi funkcijami — ne z nekakšnimi splošno političnimi — ti zbori dejansko morejo in morajo dopolnjevati Zvezni zbor v njego- vih funkcijah. Na teh področjih so ti zbori popolnoma enakopravni, izven teh funkcij pa bi se takšni zbori nujno spremenili v formalni privesek Zveznega zbora. Ce bi težili za tem, da bi bili sa- moupravni zbori odgovorni za ce- lotno dejavnost in odločanje Zvez- ne skupščine, bi dejansko napra- vili iz njih nekakšna splošna re- prezentativna telesa, kar bi jih lo- čevalo od družbene baze in jih de- formiralo kot instrumente nepo- sredne demokracije, ter bi s tem oslabilo tudi njihov pozitivni vpliv na dejavnost skupščine. Ti zbori bi s tem dejansko izgubili svojo kvalifikacijo, z njimi pa tudi vsa skupščina. In naposled, če bi tudi za vse to našli formalne rešitve — navsezad- nje bi verjetno zares našli rešitve, ki bi odstranile omenjene nega- tivne posledice, o katerih je bilo govora — je vendarle treba reči, da naša družba zdaj ni niti poli- tično niti družbeno-ekonomsko pri- pravljena na to. Notranja proti- slovja naše družbe, ki izhajajo iz njene relativne zaostalosti, so še takšna, da zahtevajo učinkovit dr- žavni mehanizem na določenih po- dročjih družbenega življenja, ki mora biti sposoben za operativno odločanje. To potrebo mora naša skupnost upoštevati pri graditvi celotnega političnega sistema, pa tudi pri oblikovanju skupščine. Ta stabilnost in operativnost, nakaza- ni v sedanjem predlogu ustave, za- gotavljata po eni strani specifične funkcije Zveznega zbora skupno z Zborom narodov, po drugi strani pa vlogo in položaj funkcij, kot so predsednik republike. Zvezni izvrš- ni svet, upravni organi in Svet fe- deracije. Vsi ti organi so sicer sa- mostojni, vendar v okvirih, ki jih določa ustava, hkrati odgovorni Zveznemu zboru glede na njegove specifične funkcije, ter celotni skupščini glede funkcij, ki enako- pravno pripadajo samoupravnim zborom in Zveznemu zboru. Z dru- gimi besedami, samoupravni zbori 37 so sestavni del skupščine samo v določenih funkcijah in na določe- nih ipodročjih njene vloge, pa tudi voljeni in sestavljeni so prav za potrebe teh in ne kakih drugih funkcij. Če bi odstopili od teh na- čel, bi nedvomno vnesli mnogo la- bilnosti in negotovosti v celoten političen mehanizem. Na nekaterih področjih, ki ne posegajo neposredno v družbeno samoupravljanje, bo Zvezni zbor skupaj z Zborom narodov nastopal samostojno kot Zvezna skupščina. V vseh drugih primerih sestavlja- ta sikupščino dva popolnoma ena- kopravna domova. Tovariš Kardelj je potem govoril o razlogih, zaradi katerih predvi- deva predosnutek nove ustave prav štiri samoupravne zbore, to je gospodarskega, socialno-zdrav- stvenega, kulturno-prosvetnega in politično-upravnega. V odgovoru na vprašanje, ali sta tudi Zvezni skupščini nujno potrebna socialno- zdravstveni in kulturno-prosvetni zbor, ker je večina zadev s tega področja v pristojnosti republik, je Kardelj opozoril na dvoje dej- stev. Prvič, tudi na teh področjih sprejema federacija splošne zako- ne, to je splošna načela za enotni sistem na teh .področjdh, razen tega pa ima tudi določene konkretne pristojnosti, ki jih določa zvezna ustava. 2e zaradi teh funkcij fede- racije, pa čeprav so kvantitativno še tako omejene, bodo takšni zbori koristni in celo nujni v novi ustav- ni koncepciji. Drugič, v federaciji kot družbeni skupnosti delovnih ljudi Jugoslavije, ki povezuje celo vrsto njihovih skupnih interesov ne glede na to, ali so v zvezni ustavi formulirani kot zvezna ali rapubliška pristojnost ali pa sploh ne, je cela zbirka vprašanj, ki de- jansko ne sodijo na področje dr- žave in prisilnega urejanja zadev. Na tem področju bodo zbori Zvezne skupščine delali predvsem kot organi družbenega samouprav- ljanja, to je kot činitelji prosto- voljnega sporazumevanja in vskla- janja ter svobodnega dogovora raz- ličnih činiteljev naše družbene skupnosti. Osnovni instrument teh zborov ne bo zakon, temveč pripo- ročilo, ki ga bodo nekatere ali pa vse republike upoštevale svobod- no in prostovoljno glede na svoje potrebe. V nadaljnji obdelavi skupščin- skega mehanizma je Kardelj dejal: »Med obravnavanjem predosnut- ka je ustavna komisija — po moje upravičeno — največ razpravljala o politično-upravnem zboru. Res se glede na področje svojega delo- vanja ta zbor nekako razlikuje od drugih treh samoupravnih zborov. Td namreč ne gre za določeno po- dročje družbenega življenja, v ka- terem delujejo specializirane samo- upravne delovne organizacije, tem- več za obliko družbene dejavnosti ki posega na vsa področja družbe- nega življenja, še posebej pa se nanaša na vsa področja samo- upravljanja. Gre namreč za pod- ročje družbenega ustroja kot ta- kega. Ker se bodo s številnimi proble- mi družbene graditve v okviru svoje pristojnosti ukvarjali tudi drugi trije samoupravni zbori in ker ima Zvezni zbor povsem dolo- čene funkcije na področju splošne politike, se zares zdi upravičeno vprašanje, ali naj ohranimo pose- ben politično-upravni zbor? Ustavna komisija pa je kljub te- mu sklenila predlagati ustanovitev takega zbora. Očitno je, da obstaja vrsta pro- blemov družbene graditve, ki se nanašajo na družbo kot celoto hkrati pa posegajo tudi na posa- mezna področja družbenega samo- upravljanja. Potemtakem ne bi po- vsem ustrezalo celotni koncepciji naše nove ustave, če bi bilo reše- vanje teh problemov prepuščeno izključno Zveznemu zboru brez enakopravnega soodločanja ustrez- nih samoupravnih zborov v okviru Zvezne skupščine. Neposredno in enakopravno soodločarije Zvezne- ga zbora in samoupravnega zbora. 38 v katerem bodo izvolili svoje pred- stavnike samoupravni organi na vseh področjih družbenega življe- nja, namreč po občinskih skupšči- nah, bo vsekakor prispevalo, da bodo sklepi Zvezne skupščine tudi na tem področju pod najbolj nepo- srednim vplivom zainteresiranih delovnih ljudi in delovnih kolek- tivov in torej kar najbolj vsklaje- ni s potrebami vsakdanjega živ- ljenja. Razen tega narekuje takšno re- šitev tudi praktična potreba. Če- prav potreba sama po sebi ne bi smela biti odločilna, ker bi ji bilo kot. taki mogoče ustreči tudi dru- gače, jo je vendarle treba upošte- vati pri razpravi o tem vprašanju. Problemi družbene graditve nam- reč niso takšni, da bi jih bilo mo- goče urejati z znanstvenimi oziro- ma s strokovno-upravnimi merili in sredstvi. Ker ti problemi posegajo v ele- mentarne družbene odnose in vpli- vajo na družbeni položaj vsakega človeka in vsake samoupravne or- ganizacije v naši državi, je jasno, da so hkrati tudi politični proble- mi v upravnem pomenu besede. Za- to mora biti na tem področju delo- vanje subjektivnih sil socialistič- ne družbe, še posebej pa znanstve- na in strokovno-upravna dejavnost pri praktičnem urejanju teh pro- blemov tesno povezana z realnim vplivom delovnih ljudi v organih družbenega samoupravljanja. Poli- tično-upravni zbor skupščine kot samoupravni zbor zagotavlja po- vezavo obeh činiteljev. Družbena skupnost bo v tem zboru vsekakor lahko zbrala na temelju volitev delovnih organizacij in ' skupščin komun skupino predstavnikov družbenega življenja iz neposred- ne prakse, predstavnikov, ki bodo združevali tako strokovno sposob- nost in znanje kakor neposredno politično odgovornost za vsakda- nje probleme in potrebe dela samo- upravnih organov. Mislim, da bo lahko tak organ v sestavi Zvezne skupščine — kakor tudi v sestavi republiških skupščin — vsekakor zelo mnogo prispeval k bolj kvali- ficiranemu in bolj iniciativnemu delu skupščine in njenih organov pri reševanju vrste neurejenih pro- blemov, ki jih že ima ali jih bo imela družba.« Predsednik ustavne komisije Ed- vard Kardelj je dejal, da se ne bo spuščal v značilnosti preostalega dela skupščinskega mehanizma, ker se ne razlikuje bistveno od seda- njega in ker je tudi besedilo pred- osnutka v tem pogledu jasno, na- to pa je dejal v zaključnem delu referata: »S tem, da načelno ostaja v okvi- ru sedanje osnovne ustavne kon- cepcije o funkciji predsednika re- publike kot politično-izvršnega or- gana federacije, predosnutek usta- ve predvideva, da se funkcija pred- sednika republike loči od funkcije predsednika Zveznega izvršnega sveta. Razlogi za takšno ločitev so praktičnega pomena, se pravi, ta delitev funkcij zagotavlja smotrno delitev dela in natančnejše razme- juje odgovornosti. Ta sprememba je nujno pripelja- la do tega, da se znatno spremeni tudi funkcija predsednika republi- ke glede vloge in pristojnosti, to je, da se okrepijo tiste njene iz- vršno-politične funkcije, ki niso bile potrebne doslej, ko je bil pred- sednik republike tudi predsednik Zveznega izvršnega sveta. Te spremembe so podrobneje razčle- njene v pravni obrazložitvi; tu naj opozorim skupno zasedanje samo na tri vprašanja. Prvič, zaradi posebnega pomena in narave funkcije predsednika re- publike v novih pogojih je bolj kot doslej poudarjena njegova samo- stojnost pri izvajanju njegovih ustavno določenih funkcij. Vsekakor najpomembnejša spre- memba v značaju funkcije predsed- nika republike je njegova vloga pri formiranju Zveznega izvršnega sveta in pri uresničevanju politič- no-izvršne funkcije tega sveta. 39 Dosedanja praksa namreč kaže, da je v sedanjem političnem siste- mu določena razlika med stvarnost- jo in formalno vsebino odnosov med skupščino in Izvršnim svetom. Po ustavnem zakonu voli Zvezni izvršni svet Zvezna ljudska skup- ščina v celoti in posamično na te- melju predlogov skupine poslan- cev. Z drugimi besedami, skupšči- na lahko z večino glasov sestavlja Izvršni svet po subjektivnem skle- pu poslancev, neodvisno tudi od volje predsednika republike kot stalnega predsednika Izvršnega sveta, ki je odgovoren za nje- govo delo. V stvarnosti je skupina poslancev vselej dajala svoj pred- log na pobudo in v soglasju z zvez- nim odborom Socialistične zveze. To je bilo nujno ne le s politične- ga stališča, temveč tudi zaradi smo- trnosti pri sestavljanju tako po- membnega organa, kot je vrhovni politično-izvršni organ federacije, ki mora biti organizirano ,moštvo', da more prevzeti vso odgovornost. Ta korektura, ki jo je prinesla praksa, pa ni povzročila načelnih sprememb. Očitno je, da tak odnos otežuje razvijanje popolne osebne odgovornosti na določenih druž- beno-'političnih položajih. Podobno je tudi s splošno odgo- vornostjo Izvršnega sveta skupšči- ni glede dejavnosti na njegovem delovnem območju. Izvršni svet je po ustavnem zakonu odgovoren skupščini za vse svoje delo in sklepe. Skupščina lahko bodisi uki- ne, bodisi spremeni njegove odlo- čitve, lahko tudi zavrne predlog Iz- vršnega sveta s področja zakono- daje in drugih aktov, ki jih spre- jema skupščina, ter sprejme druge, nasprotne. V vseh primerih je Iz- vršni svet dolžan sprejeti sklepe skupščine in jih brezpogojno iz- polnjevati. Ustavni zakon sicer ne prepoveduje odstopa, vendar je ostavka glede na celotnega duha našega sedanjega ustavnega in po- litičnega sistema politično diskri- minirana oziroma velja za dejanje, ki moralno-politično ni v skladu z bistvom našega celotnega politic- : nega sistema. Takšni odnosi med skupščino in Zveznim izvršnim svetom, ki so s formalne plati zelo demokratični, v praksi prinašajo pomembne po- ' manjkljivosti v delu tako enega kakor drugega organa in celo sti- hijsko spreminjanje teh odnosov. Ce bi namreč skupščina v celoti uveljavila svoje pravice in celo po- litično odgovornost, ki ji jo daje ustavni zakon, bi se mogla nepo- sredno vmešavati v vse operativno delo Zveznega izvršnega sveta in mu odvzeti sleherno samostojnost. Zvezna ljudska skupščina tega se- veda ni delala, ker je vsak posla- nec dobro vedel, da bi to paralizi- ralo delo celotne državne uprave. Ker pa je zaradi tega začela izgi- njati meja odgovornosti, je prav Zvezna ljudska skupščina izgub- ljala dobršen del družbene pobude. Predosnutek nove ustave si pri- zadeva tudi za odstranitev te po- manjkljivosti. Načelno novega ne prinaša ničesar, pač pa prevzema iz dosedanje prakse demokratičnih sistemov nekatere znane oblike. Po tej koncepciji je predsednik repub- like kot politično odgovoren čuvar ustavnosti in politike Zvezne skup- ščine na področju izvajanja odgo- voren tudi za takšno sestavo Zvez- nega izvršnega sveta, da bo zago- tovljeno eno in drugo. Prav zato predsednik republike določa man- datarja za sestavo Izvršnega sveta, t. j. kandidata za predsednika Iz- vršnega sveta. Ker je mandatar oz, bodoči predsednik Izvršnega sveta po ustavi osebno odgovoren za de- lo Izvršnega sveta, v soglasju s predsednikom republike tako sesta- vi Izvršni svet, da bo zagotovljeno izpolnjevanje nalog, in Zveznemu zboru skupščine sporoči predlog za celotno sestavo Zveznega izvršnega sveta. Zvezni zbor skupščine seve- da lahko zavrne predlog v celoti ali pa zahteva zamenjavo posamez- nik Izvrš. sveta vrniti mandat, če se ne strinja s sklepom skupščine. 40 Vloga predsednika republike gle- de usmerjanja dela Zveznega iz- vršnega sveta se kaže tudi v pra- vici predsednika, da lahko vključi določena vprašanja v dnevni red sej sveta, in v pravici, da predse- duje sejam sveta, na katerih je navzoč. In končno, predosnutek uvaja novo institucijo v naš ustavni si- stem, namreč Svet federacije, ki ga predsednik republike sklicuje po potrebi. Svet federacije je prav ta- ko eden izmed instrumentov, po katerih lahko predsednik republike vpliva na izvršno politiko. Svet fe- deracije se sklicuje k obravnavi politike in stanja v deželi ter delo- vanja politično-izvršnih in uprav- nih organov in zaradi predlaganja stališč in ukrepov odgovornim dr- žavnim organom. Clane sveta ime- nuje Zvezni zbor na predlog pred- sednika republike, in sicer iz vrst zveznih in republiških državnih funkcionarjev, kakor tudi odgovor- nih funkcionarjev družbeno-poli- tičnih in drugih organizacij ter predstavnikov javnega življenja. V tej obliki nova ustava zagotav- lja formalne pogoje za neposredno posvetovanje z državnimi, politič- nimi in drugimi odgovornimi čini- telji na področju izvršne politike, kakor tudi pri neformalnem usmer- janju in vsklajevanju dela, če se pokaže potreba za to. Čeprav Svet federacije ne siprejema nikakršnih obveznih sklepov, je lahko v tem smislu pomembna opora tako funk- cije predsednika republike kakor vseh drugih organov federacije. Predosnutek nove ustave natanč- neje določa tudi odnose in pristoj- nosti skupščin in politično-izvršnih oziroma upravnih organov. Načelna novost na tem področju je nekoliko spremenjena fiziogno- mija izvršnih svetov in vodilnih organov uprave. Izkušnje naše prakse od sprejema ustavnega za- kona doslej kažejo, da je organiza- cija teh organov v glavnem upra- vičena, zato tudi nova ustava ne predvideva bistvenih sprememb na tem področju. V odnosih med temi organi pa je praksa pokazala ne- katere pomanjkljivosti, ki jih sku- ša odpraviti predosnutek nove ustave. Poglavitna pomanjkljivost v teh odnosih je vsekakor neza- dostno izražena osebna odgovor- nost članov izvršno-političnih teles in šefov državne uprave, kakor tu- di drugih samostojnih funkcionar- jev na dolžnostih političnega po- mena. V prizadevanju, da bi od- stranili negativne posledice admi- nistrativno-ipolitičnega upravljanja ter postavili osnove družbenega samoupravljanja, smo pred časom močno razvili načela in oblike ko- lektivnega vodstva, zapostavljali pa smo nekatere vidike osebne od- govornosti na področjih, kjer je ta nujno potrebna. To je v nekaterih primerih pripeljalo do tega, da so bili upravni organi premalo samo- stojni v odnosu do izvršnih svetov, kar je oviralo, njihovo pobudo in odgovornost, izvršni sveti pa so morali izpolnjevati mnogo sekun- darnih upravnih nalog. Prav zato prinaša predosnutek nove ustave določene spremembe, ki natančne- je opredeljujejo pristojnosti, pra- vice in dolžnosti posameznih poli- tično-izvršnih teles in organov ka- kor tudi upravnih in drugih funk- cionarjev. Razen tega predosnutek jasneje določa tudi odnose med skupščino in Izvršnim svetom s tem, da v pravem pomenu besede zožuje funkcije Izvršnega sveta na poli- tično-izvršne. Vendar Zvezni izvrš- ni svet samostojno sprejema skle- pe, ki jih more sprejeti. Skupščina sicer lahko te sklepe ukine ali spremeni, bodisi na zahtevo pred- sednika republike, bodisi na lastno pobudo, vendar sme predsednik Zveznega izvršnega sveta v prime- ru, če se ne strinja s takim skle- pom Zvezne skupščine, sporočiti odstop Izvršnega sveta v celoti. Dosedanja praksa kaže, in pred- osnutek to tudi sprejema, da so ra- zen članov Zveznega izvršnega 41 sveta, iki jih voli Zvezni zbor, po svojem položaju člani sveta tudi predsedniki republiških izvršnih svetov, kakor tudi zvezni državni sekretarji in zvezni sekretarji. To je najbolj smotrna rešitev, ker omogoča Izvršnemu svetu, da opravlja svojo vsklajevalno funk- cijo v najugodnejših pogojih ter mu zagotavlja potrebno operativ- nost. Zaradi učinkovitejšega dela pa predvideva predosnutek, da Zvezni izvršni svet lahko sprejema sklepe tako v ožji kakor v širši sestavi. Takšna rešitev je nujna glede na dosedanjo prakso. Za sprejemanje mnogih tekočih sklepov je Izvršni svet v širši sestavi preveliko telo, razen tega pa tudi ni treba, da bi pri urejanju takih vprašanj sode- lovali tudi tisti funkcionarji, ki imajo specifične naloge. V širši se- stavi bi se Zvezni izvršni svet se- stajal samo zaradi določenih vpra- šanj ali svojih aktov. Glede položaja in vloge zvezne uprave predosnutek ustave ne vse- buje bistvenih sprememb. Vendar je ta tvarina zdaj v predosnutku obdelana dosledneje, vnesene pa so tudi nekatere novosti tako za krepitev samostojnosti in odgovor- nosti organov uprave, o čemer sem govoril prej, kakor glede neposred- nejšega političnega nadzorstva skupščine nad delom uprave. Spremembe v položaju uprave naj razrešijo Zvezni izvršni svet vrste upravnih irJ tehničnih zadev ter ustvarijo pogoje, da bo Svet postal pravi politični, koordinativ- ni in direktivni organ na področju izvršilnosti in uprave. Po drugi strani naj bo Zvezni izvršni svet skupaj s samostojnimi funkcionarji v zveznih organih uprave vsestran- sko odgovoren pred skupščino. Takšen položaj uprave bo hkrati olajšal izvajanje tiste politike in tistih ukrepov, za katere je federa- cija odgovorna po ustavi. Predosnutek nove ustave obrav- nava vse te odnose za federacijo, hkrati pa daje tudi načela ali orien- tacijo za podobne odnose v repub- likah, komunah in drugih politično- teritorialnih enotah, da bi bila za- gotovljena enotnost sistema v ti- stih okvirih, ki so nujni za skladni razvoj naše družbene skupnosti,« je zaključil predsednik komisije za ustavna vprašanja Edvard Kardelj. BELEŽKE BELEŽKE BELEŽKE