Riko: Sveta noč; n.-t.-tSveti večer ; Rikot V ndvo letO|_ Slavko: vBožič v planini:, R-:.doiMaijeticaf CvetkatCigankin "božič; Željkot V nove zc.jje* Jorgovani Niko, ali še veš?-Cuješ 11,brat?; Zdenka*Zgodi sef Hinkoi Tirolskim gorami Riko»Sveti večer v tujinij. Š.S.Običaji o Božiču (Zg.Brni-ki); n.-t.-t 150 letnica Čopovega rojstva; Re-Mat Budizem; Željko:Moj ideal; Dr .Franc Mihelčič* Holizem; Miliča Iz matematičnega kabineta; Urednikov kotiček; Uganke in rešitve.
[DDflAŽlKA D^CDApA
Riko j
Sveta'noč, blažena noč - - -Odprto je nebo in zvezdice žarijo, da blagoslov na svet to noč rosijo. x
Sveta noč, blažena noč -Iz lin cerkvenih vabi in kliče nam: MNe zabi, da rojen je Gospod za te* človešiti rodr"
Naj slednja koča po dobravi Sojenega nocoj pozdravil Da bo^razlil mir, blagoslov, na naš slovenski, rodni krov.
A lučka, ki zdaj plapola preči Tabo, Kralj Vesoljni naj plameni, Ti mir srca prižgi in izpopolni!
Že dolgo let miru bilo ni v naši koči, saj vsepovsod so prav to noč umirali cvetoči.
Nad .rodni- kraj pa angel vzpluj, svoj mir razlij, nad njim kraljuj!
Moj dom, kaj skrivaš se kot' da te ni, saj- tudi zate se rodi to noč sam božji sin.
Vse moje misli tja hite,. prav .v kot aomaČe hiše, kjer lučka tik ob jaslicah po stenah sence riše.
\
n.-t. -..UU- > .
 ; i;..z
•l43
z^rt
mwm,
%, Vz.-i, ,/. ■*■ •'
'M/
•	A::.
'•••to
V-)
4—^.. v ----
| iho je naletaval sneg,. Snežinke go se 1Ovile po zraku, ^V^\se spuščale na tla kakor padalca in izginjale v snež-mor0U- Sne6 je zapadel že selo visoko in cesta je _u,„v “^aila na debelo pokrita s snegom. Le po sretii je bila \ ^shojena ozka gaz, ki mi je hitro izginjala pod r.ega-v^-.mi. Tu in tam mi je spodrsnilo in sem se komaj ujel, da nisem padel. Sneg je vedno gosteje naletaval in pričelo se je temniti. Ljudi ni bilo več na cesti> samo od daleč cem slišal ropotanje lopate. Nekje so izpred hiše odmetavali sneg.
Kakor megla je vedno niže inniže legala med hiše tema. Počasi so se začele druga za drugo prižigati cestne svetilke, sneg pa je enakomerno naletaval v gostih kosmičih.
Bil je sveti večer.
Zavihal sem si ovratnik? popravil čepico čez ušesa in zavil okrog ogla. Vse okrog mene so kot iz tal zrasle visoke hiše. povsod je iz njih sijalo bogastvo in razkošje. Povsod je lila. sko-i zi okna svetloba lestencev, fia sem še bolj občutil belino zapadlega snega. Samo ozrl sem se, s pogledom ošinil vso to lepoto in"odhitel , po ozki gazi naprej.
Prišel sem v zakotno ulico. Zavita je bila v gosto temo, obenem pa je vsepovsod vladal čudovit mir. Celo iz bližnje gostilne se ni razlegalo vpitje in krohot, kot ponavadi. Vse je bilo mrtvaško mirno, sneg pa je še vedno padal...
Prispel sem v predmestje. Pred menoj so se v megli kakor obrisi smrti pojavilo nizke in dolge barake. Okna so bila zastrta in le tu pa tam, je prodrla bleda svetloba skozi špranje ob zastoru. Zdrznil sem se, stopil k oknu in pogledal v izbo. Predsobo j sem uzrl majhen prostor. V zamazanih in odrgnjenih stenah so zevale široke špranje, skozi katere je pihala ostra burja. Ob strani sem zagledal tri postelje, prekrite s starimi in oguljenim^ odejami, poleg pa . je stala odprta omara, iz katere je 'gledalo.. ne-■=• kaj strganih cunj in stare šare. Ob peči se je stiskalo pet otrok, šestega, najmanjšega, pa je stiskala, mati v naročju, Iz oči sem ji "bral pomanjkanje in bedo. Pravkar se je dvignil k materi najstarejši in zastokalt	'	—	.
"Lačni, lačni...”
Tedajvse je mati obrnila in zagledal sem njen obraz.Lica je imela že upala in čelo razorano. Izpod ru£e ji je silil šop las na čelo, ki so bili skoro popolnoma beli. OČi so bile solzne in zasanjane v temno,negotovo bodočnost.
Zopet se je obrnila. Stopila je k omari, vzela iz* nje skodelice in dala vsakemu močnika. Dasiravno je bil neslan in nezabeljen, 'je kar naenkrat izginil v lačnih želodčkih. Ko so polizali se zadnje ostanke in postavili prazne posode na zaprašeno mizo, so se spravili spat.
Mati se je samo še ozrla nsnje,^položila v posteljo še najmanjšega, potem pa se sklonila pod križ, ki je visel na steni in zaihtela...
Sveti večer...	,	•
Vzdramil sem se in zazeblo me je. Hitro sem se prestopil in odhitel dolgih korakov dalje, da bi se ugrelj v dušo pa se mi je za vedno vtisnila slika matere - mučenke.
Sneg je škripal pod čevlji? ^ko sem nadaljeval pot. Tedaj sem se spomnil onih velikih, belih hiš, kamor nista’stopila uboštvo in laRota s svojo pošastno no&o.
A P-
Riko
(O
■j—* .	*•
©
a nebu se pori?, j a nova zarja, izza oblakov temnih, luč prižiga.
Odpira novega se leta knjiga...
Bo zopet polna boja in viharja?
Ganila žgoča solza bo vladarja?
Za vse, kar žge nas, se nihče .ne "briga, da zbrisal bi iz srca bpl - še ni &a. Kdo bo pokazal pot ^am in krmarja?
Poglej, Gospod, na narod razkropljeni, ki hrepeni po mani vedno eni, dodeli mu miru vsaj v novem letu!
Da bo slavil dan sprave kmalu z brati, _Ti daj življenja knjigo mu prebrati, »^crtaj pot vsem k domu, ne po svetu!
esec je gagajivo pokukal izza gore in pogledal'v‘do-i lino. Rumenkastozelena svetloba se je odbijala od za-J mrznjenega snega? kot da bi se sonce kopalo v dra-.
...^ L^žuljih princeskine ogrlice.	^
 Y' Od Št. Areha proti koči so se vlekle v lahno Senc® po- V
,maknjene proge smuči. Mladi športniki so že nekaj dni drzno orali postrmom snežišču.
Ozračje je bilo brez vsakega vetrčka in ie otresanje snega s pre&bloŽenih vej vitkih hojk je motilo svečano tihoto.
Tam spodaj so se odprla vrata planinske koče. Glasen hrup se je za hipec odtrgal iz notranjosti, pa kmalu'zopet zamrl. Iz kočine sence sta se izluščili dve postavi na smučeh in se pričeli vzpenjati v groben nad domom,
"Ti, Teter. Bogve, kaj počno domači.”
Nagovorjeni ni takoj odgovoril. Nekajkrat se je prestopil' in se ustavil. •
“Veš, meni	se zdi, da bi bilo skoraj lepše doma, Bolj
domače. Ta družba tu	spodaj mi ne ugaja. Tako nisem še nikoli	vi-
del pričakovati ‘Božička."
Zamišljena sta nadaljevala pot navkreber. Pod košato jelko pod vtiiOja sta se ustavila. Globoko sta se bila zasopla. Ozrla sta se nazaj. Dolgo pot sta naredila. Odpela sta smuči. Pogrnila sta jih z rutami in sedla nanj e. S hrbti sta se naslonila skupaj In se vdala premišljevanju.
Pred dnevi	sta prišla sem, da bi praznovala Božič v	planini.	So pravili, aa	je tu lepše, bolj prijetno. Tudi mati bi	bila
sinoči morala priti za njima. Pa je ni bilo/in sedaj je tako pusto.
V	lcoči na vse dru^o bolj mislijo, kot pa na JezuŠčkov prihod.
Svetonoeno občutje jima je jelo polniti srce. Stane je začel potihen poti Sveto noč. Plaho je tipal jasen glas po okolici. Kmalu S6 mu je pridružil še Peter. Sprava sta pela potihem, toda glasova sta vedno "bolj in bolj naraščal^. ±h se zlivala v mogočen slavospev božjemu Detetu. Jelka se je skrivndstno sklonila k sedečima in celo mesec se je začuden približal, da bi pobiiže vi-a:1 polnočna pevca.
"Bpavaj ,■ Dete, slaak.
je zaanjikrat zavelo preko vzpetin in glasova sta zamrla. Preplašen Zcjček je skočil preko j: se. Sv e tono čni romar če.k.
Vstala sta.. Peter je potegnil iz jopiča lepo izrezljan namizni križec in ga ponudil Stanetu za božično darilce.
"Hvala ti, brat. 'Tudi jaz imam nekaj zate. Spodaj v /koči.M
Prisrčno sta si stisnila la roki in si voščila. Ko sta se poljubila^ sta se jima srci še bolj zblizali. Ljubila sta se, da bi drug brez dru&ega biti ne mogla.
Čez čas sta se ozrla
po dolini.
''Poglej!” je vzkliknil
Petei.
Skozi ozeK. pas borovt-v fea gozda sta uzrla vrsto svetli:., jočih se lučic. Kako lepo, kako mogočno. Kot srebrni, nežni pajki so se vile lučke po gorski poti med obsežnimi debli.
"K polnočnici gredo J”
Spogledala sta se. Bilc- sta istih misli-. Pripela sta si smuči, se zavila v ruti zdrčala mimo kočv v dolino. Preplašila sta žejno srnico, ki si je prišla k z.\mrznjen.%mu potoku gasit žejo. Odbrzela je v grmovje.
Vsa premrlih udov st; j a e bliskovito us ts vila pred gorsko cerkvico. Smuči ste poslonila ob zid in vstopila. Pravkar so zabučale 1 j- orgle.
Prerila sta se k bornim, okorno izrezljani^ jaslicam in su pot- p.1,1 a v globoko molitev.
'
- <• -
Bado*	____
IMA IR 1EII CA
ievi se se nadiheli pod božič.
Tinko in Marjetica ste samovala v kaj žici kraj feozaa, kjer se je reklo v Belečniku..
Jesenska megla in neprestano deževje sta jim« odnesla v prerani "grob drago mamico, atek se je po tudi že zgodaj poslovil s sveta in ju pustil sam >. vse te s^rbi in težave so jima n-iahlo zresnile mlaaestna licv.
Dobri ljudje so jima preskrbeli dovolj drv za preganjanje strupenega mruza in za kuho, ki je po ms.ter ini smrti ostala Marjetici._
Že.sedemnajsta ^olobic^ rojstnih dni je zletela iz nežnih rok, nedtem ko jih je Tinku šele osem prav majcenih, drobnih.
V	vseh teh dneh ji je bil bratec pravcati zaklad. Globoko v noč sta večkrat bedela na peči in prijetno kramljala. Breskrbno in naivno jo je obsipaval	z vprašanji, da	mu	večkrat ni bila kos.	Kar
mu je prišlo na...misel	je hotel veceti	in	znati. Zacnje dni pa	je I
postal nekam tih in miren; ob vsaki malenkosti bi se najraje jo^al. In res . Na badnjak ga kar ni hotelo biti ha no^ah, Ko bi kenčno tudi kag pomogel Marjetici v pripravljanju za praznike. Huda slutnja je ze prešinila sestrico; ni - li če on zbdlel? Pa ravno za praznike. Se bolj p o se je presti-, šila ob misli, d., je sama, prav sama.daleč Cd ljudi, katerin se tudi ni mogla' jiadejati v takem sne&u in mrazu.
Stekla je v	izbo. Vso odejo	je	našla razmetano, on pa je
skrčen ihtel. Komaj je izdavil, ds. ga	boli, močno boli..,.
■•Tiho bodi, saj ne bo nič hudega, . Tinko.!" £a je božala po vročem čelu. Srce ji je prešinila zla misel; kaj če ni...? Nič si ni vedela pomahati. Prav pd m^t^rinsko mu je popravila odejo in mu šepetala lepih bese...
Kratek decemberski dan- se je zunaj .nagibal k večeru. Snežilo je. Debeli kosmi in majhni so se plesaje. vrtinčili v vetru. iCnakemeino, svečano so pristaj-,li na mrtvih zemeljskih grudah. Nobene žive duše ni bilo videti nikjer. Nekaj vrabčkov je Čepelo in prezebalo z našopirjenim perjem v koruznici na podu. V skrivnostnem šelestu so trepebali njihovi rjavi listi'; smrt je pela iz njih.
Močno se je poznalo okoli samotnega aoma> :da ni pravega ^espedarja doma. Kako pa naj bi bila Marjetica vsemu kos?
Bila je šibkem telesa. Njena preprosta, a lična zunanjost je dihale prijetno domačnost sedemnajstletnega dekleta. Preko ramen sta zji valovili kiti kostanj sv ih lus. Lica ji je barvala zdrava rdečica mladega dekleta. Njene očil Dve zvezdici, ki vdqno, otožno mežikata raz temnih nebesnih višav, sta odsev njene lepe duše. Bila je	zares marjetica, ki odpira	v rosnem	jutru rožnato Rašico,	da
bi jo	našla	siva čebelica in se	na srk-la	sladke medice.
Izguba staršev jo jc zelo potrla in oslabela. Bolestne misli so jo jjrešmjale, ko je zrla drgetajoče bratčevo telo. Sveti večer i se ji je prikradle v. dušo. O, k;,ko si ga je želela J V mislih je že vse zasnovala, kako boste s^Tinkom postavljala jaslice in pričakovala majhnega, dobrega Jezuščka...
Voščena lučka bo brlela pred njima, v peči bo prijetno prasketal ogenj, soba be dihala prazničnost božica, vse bo tiho, vse b* mirno; v pričakovanju božjega Deteca.
O,	groza J Temna noč je	zijala v	izbo skozi potna ekna.
Marjetice se	je polaščala bojazen. Bratec	je težko sopel, davil	je
e
poslavljat in oznanjat glavo
/■\'VV,	x\
čudne glasove in ječal. Marjetica je utidelat ni druge pomoči, po zdravniKa in gosp«aa pojde a.
“Zbogom! Priden bodi! Ko j pridem,mu je še naročala in rahlo zaprla vežna vrata. Težko je zapuščala "bolnega bratca; nekaj težkega jo je tiščalo in bodlo v psaih. "Nebeška ^ati, pometaj I'1’ ji je prešinilo dušo, ko je utonila v noč.
Spešno si je delala gaz, de se je kar ugrela. 3e bolj vroče misli so ji kljuvale v m^žgč-nih, da ji je čelo ker žareio.
Bele zvezdice so še večno enakomerno plesale na mrtvo zemljo in ustvarjale skrivnostno tišino. Tu in tam ^raj poti, se je otresle veja pretežkega bremena in prosta dvignilo. Marjetici se je zdelo, k*t da je globoko" vzdihnila. uLolg? snežena pot je še pred mano,:‘ :
jo je zaskelela a4sel. V n.o«,ah, jo že čutilavutrujenost in rahel mraz ji je lezel iz modrih čevljev po vse*u životu. Krepko je stopila, v da bi pregnala moreč mraz. Misli so ji uhajale k Tinku in Je-zuščku, ki je nekdaj takole trepetal v mrzli noči, v hlaunem hlevu, daleč od ljudi. Misel, da jv še seM božji Otroček žrtvoval za ruis, da gre po rešituV dragemu bratcu, ji je z mehKobo navdajala dušo. Tudi bodrila jo je obenem, da 111 cmr.hovdla, ko j ti utrujenost se je jevže šiloma poiaščala. Naj lepše svilene zvezdice so se ji zatikale v* sop l.s, ki je silil izpod pokrivala ne čelo in ji spletale leden a.-Laaam.. . Toplota, ki . je puhtela izpod plašča, je stapljala sneg inm ;jo močila. Pol poti 0e že imela pod nogami, ko je sxozi ouejo obla-? kov zatrepetala prva zlata zvezdica, nato -.e aru&a, -tretja,..." do-
ni, vse neba .prijazno.vendar hlf dno zamežikc^o s tisoči in tisoči oousci. Burja je zedivjala prek belih,- v noc pogreznjenih
v^ozracjuK°t ^ planili Volituvi in zatulili v noč, je sunkoma vršalo
Marjetica ni .več čutil* ničesar. Seseala se je v blazino, ki jo je stkelo nebo. Omagala je krc.j kapelice, ki se ji je pravkar izmetala iz teme. Nagnila je trud .10 glavo in nevidna roka jo je pobožalo po oceh, da so se Čudovito zaprle, zaprle za vedno. Na rdeče ustne se je prikrauel smehljaj - Marjetica se je srečala s Trnkom v raju...
0.	Uiiti 6iasovi farnih zvonov, ki so pritrkovaii k polnočni-Sr I 1	m ^U;cjč: in zamirali v temnih planjavah
goziov. Izpod .trpeli c ne strehe ju nekaj kriknilo - črni perutnici sta zaprhutali v noc. Nad faro je nebo žarelo v čudnem siju - bežii
otrok je prihajal blagoslavljat in oznanjat slavo Bogu izl mir liu-aem na zemlji. -	/-.-»L	  k	\	.	i	J
CVvtKaz /JI *	O	*
u	O	V' r'
J60$ZAAi/ '
očvh se	ji	bi - sto soj.ze, v	črnih laseh	se ji	zbirajo
snežinka. Z	otrdelimi	prsti	drž^ gosli,	trudna	glava
ji klone na prsi, ko xočšsi stopa po sneženi "Cesti,
Tam v aaljavi se sv dtijo okna vaških hiš. Vse tiho je }.v naravi, da slišiš skoraj padanje snežink na tla. Ob esti stoje gola drevesa,
■'Gotovo jih zebe51, pomisli ciganka in Sd trudoma pomika; dalje. Tam je luč, t ra j s topla peč, ki bi se tako prilegla premrlemu telescu. Pomodrele ustnice drhte od mraza. Prazna bisaga jo tolče po nogah, strune na goslih žalostno zvenijo, ko se^zadevajo v mrzle roke. rtič drugega si ne misli ciganka, kot na peč, na luč. Kako lepo bi bilo gledati s tople peči jaslice v • kvtu in srečne otroke okoli njih. 0, zakaj je ciganka, zakaj, ni srečna, kot drugi otroci, s skrbno mamico in toplim domom. 0, ko bi živ d la v tisti sveti noči, ko se je v res^nici rosil Je zuš ček ] Videla bi angele in	tekla v hlev	movlit	božje Dete.
Zapre oči	in	vidi pr e a	seboj	lepo razsvetljene jaslice,
nad njimi pa angela, pravega angela z napisom v roki "Glorij .h: excelsis Deo!" K e ve, kaj pomenijo te besede, toda biti moro ne j* a j v e lik« ga, sicer bi jih angel ne dr žel v rokah. Jc zuš čok se. ji. smehlja, Ciganka odpre oči in se sprva niti ne zave, kje je „ V usta	ji sili mrzel sneg,	vsa ae nekam pogreza. S silo''se Iv-i^ne
in stoi’a naprej po cesti.	Z rokami si otepava sneg	ž bo^ne. ::blekce,
"Vas, toplota,- luč! 1 šepečejo ustne. Toda vas se ji zdi vedno bolj deleč, lučke vedno manjše.
"Luč,toplota! a kje so gosli?”	- -
Ciganki zastane koral;.. Sunkoma se obrne in steče nazaj. Zgubila j in je, ko je padla.	<-
"Kje je oni kraj?"
Tema' je. Nič več se ne spominja, koliko" č-iSa je hodila od onega kraja. Začne tipati po snegu.
JGosli, gosli,	mojd ljube gosli".
Žalostno zveni	klic v zasneženo tihoto.	Nič odgovora,
le t^mna gluha noč jb obdaja. Hoge gazijo sneg, roke tipljejo za goslimi, glava ce nizko klanji?, skoro- do tel.
"Gosli, gosli1" Bile so njena edina tolažba. V dolgih nočeh, ko ni imela nikjer prostorčka za spanje, so jo tolažile.Ko ni nikjer našla človeka, ki bi se je usmilil, je zaigrala nanje in položila v strune vso sv jjo n eizmerno zapuščenost. Strune so brnele zdaj divje, zdaj spet milo tožeče o žalostnem ciganskem življenju. Včasih so se odprle vr^ta in preu ciganko je kdo vrgel košček kruha. Spravila je &osIi, ‘pobrala kruh in odšla delje po beli cesti v svet iskat' usmiljenih src. Gosli so ji odpirale pot do človeških src, gosli so jo, tolažile v najgrenkejših urah življenja. Gosli, njen zaklad, njeno vse!
Nič več ne čuti rok, ki tipljejo po sne&u. Noge komaj
premika.
SgSSS
• /# V V («.iv	‘	-
4 H (' i va
®Fw
S i*; ' ! , Š!
Gosli, moja ljube gosli!”
Sneg naletava in pade na lase, na hrbet in na gosli, ki zapuščene leže nekje v sney.ii, V daljavi mežikajo lučke in vabijo prezeblo ciganko k sebi v svetlobo in-toploto. Ciganka jih ne vidi, oči iščejo v temo, v sneg, roke tipajo za goslimi, ki s potrganimi strunami leže v snegu.	x
'•Gosli, gosli!M Ne more več klice ti, le ustnice premika.
A ne dobi nič odgovora, prvtrgane strune niti zabrneti ne morejo.
*	"Tam so, tam!1' svetlo pomisli ciganka in se opoteče
proti temni lisi v snegu. Roke zadenejo v vejo, utrujeno omahne v sneg in zaspi, »iehka toplota jo oblije. Gosli zabrne in vse svetle in lepe vise nekje v zraku in pojo, pojo tako lepo kot še nikdar. Toda - ali jih ne drži lepa roka in mehko brenka ob strune. Ciganki se oči širijo... Tako lepo je ležati tu na toplem in poslušati sladko, uspavajočo godbo svojih goslr. Stegne roke, da bi jih dosegla, a gosli se odmaknejo in pojo še lepše, pojo o sreči, ki je ni na zemlji in ki čaka ubogo,, zapuščeno ciganko nekje deleč, daleč. Kdaj bo dosegla to srečo?
Nekje daleč zagleda svetlobo, ki se vedno bolj bliža svetlobi je rajsko lepo Dete, ki se ji smehlja. Ciganka vstane in pohiti proti Njemu. Dete jo objeme. Gosli zapojo: "Gloria in excelsis Deo, et in terra pax hominibus, bonae voluntatis!"
Ko so sli ljudje zjutraj k zgodnji maši, so našli v snegu zameteno trupelce. V' črnih očeh i:a na bledem obrazku se je zrcalila nedopovedljiva sladkost in sreča.
Željko:
s>
Gledaiu našo zemljo jo v bolesti občudujem. Gledam jo, - sedaj zakleto -
•	in takole premišljujem*
Z   	.
Kakor zarja a e. n naznanja
>	 "	prej, ko zl. to sonce vzide,
f	/	.. prav tako noš čas oznanja
}	novo srečo, xi še pride 1
z
Jcr&rvant
ilo je neKoč...
Kakor lepa pravljica.
jt; spomin na one dni. K# bi
nikdar ne bilo r^s, tako dolgo sa mi zcii že od ta-JX§1krat, pa vendar ni ju živo v spominu.kakor, da bi bilo včeraj.
_ ' :i|f	Prav	tak	je	"bil	oni večer v decembru,kakr-
šiii^so'večeri'v skromnin "barakah mrzle tujine. Srebrni plameni luninih žarkov so prav tako skrivnostno osvetljevali vrhove Snežnika in Javornika, ko osvetljujejo v begunskih večerih tirolske gore. Le samote, te moreče more ni bilo tedaj...
Utrujen . od dolge in naporne^pobi, sem. se vračal oni večer z ostalimi tam iz Loške dolina, čez sv.Ano proti Grahovem.
Lahna sapica je zavela prek žirovniških polj in nam prijetne hladila lica", razgreta zaradi burnih dnevnih dogodkov. Tanka, kot pajčolan prosojna meglica je uspavala pod seboj speče Cerkniško jezero, ki je sanjalo sen skrivnostne zimske noči v varstvu Slivnice in mogočnega Javornika«
Visoko, nad nami se je	vozila	luna po	gosto zvezdnatem
nebu in	si^raaovedno ogledovala	bledi	obraz v	temnih jezerskih
globinah. Čarobno so se lomili njeni žarki ob mirni gladini, da je izgledalo, kot biser, skrit ob vznožju zasneženih vrhov*
Kakor temna, vijoča kača smo se bližali Grahovemu, drug. za drugim po ozki gazi.
Kadarkoli sem moral skozi to	vas, me	je spreletelo neko
čudno	čustvo. Bilo mi je, da se	bližam	svetemu	kraju. Vstajale so
pred menoj poš stne slike iz onih strašnih grahovskih noči, ko so goreli junaki...
Iz takih težkih misli mo je predramil glas zvena, ki je priplaval tam od Križne gOre in naznanjal Marijin večerni pozdrav. Polagoma se je zgubljal njegov glap-prek sneženih planjav.
V	Martinjaku je zarožljal:; veriga pod oknom. "Oh, Miklavžev večer je danes, sem se spomnil," "kako tiho in neopazno se je približal.” Trudni smo se pomik.11 skozi vas. Na rosnih, mealo osvetljenih oknih pa smo uzrli radovedne otroške obraze, v katerih je žarelo pričakovanje in odseval svet strah.
Vedno bolj negotov jc postajal truden korak na spolzki, sneženi poti in breme je postajalo čez.dalje .teze. Mat o pred Cerknico sem uzrl postavo, ki se je izluščila iz mraka in bliž.la s hiK.i trim korakom, čudno se mi je zdelo. Kdo naj bi hodil ob taki uri iz trga? Postava je postajala jasnejša in v njej sem spoznal: -"brata.
“Ti tuKaj, Niko?"
"Jlvala Bogu, da si prišel,” je veselo vzkliknil in nam krepko stisnil roko.
nKaj se je zgodilo?" sem ga začudeno vprašal misleč, da mora biti nekaj posebnega, da mi je prišel naproti.
”0, nič hudega. Da si le zopet tu, vse mogoče smo že ugibali, ko vas ni bilo nazaj . Zaskrbelo me je že, da so te morda..." glas mu je obstal.
"Ne Niko. Bo sedaj še ne. Kes, da je bilo precej vroče, toda izšlo se je dobro. In ravno nocoj naj bi me na pred večer tvoje ga godu.
"Saj res, skoro bi bil na to pozabil, ko te tolike časa ni
Tudi ostale jb že skrbelo. No, bo p„\ s c alej bolj vesel o, mi je de j-l z vidnim zadovoljstvom.
•Letos bo po atc brez n-.ju godov,-.1 , Sym ga opomnil čez P^s. ~	v
•‘Mislim, ut o c- to le tv znanje. Cv bu božj.. volje, bomo ’ prihodnje zopet vsi skupaj kot, ne^d.* j.
'Pojdi z menoj n malo m?licu‘j, mu ju povabil, kot n- -v ,cno, k.;Oc r me je hotel presenetiti s čim boljšim.
Sel sem.
Polfto sv., govorila v skromni, toplo zt kurjeni izbi j o atu, domučin in vsemogočem. Tako zgovoren ju bil tisti večer, kot n-: Vedno ni bil. Razkrile. sv c. si najglobljo skrivnosti, o katerih preje nisva nikdar govorila.
Pozno sem odh. j;.1 od njega. Vso pot sem premisije l njegove besede, ki mi jih je zaupal.
Sele sedv j sem mogel prav razumeti njegov značaj in donmati njegove vzore ... od katerih som bil sam tako, t.-ko dal-č, Takrat sem selu spoznal njegovo voliko skrb in ljubezen do mene, kut er e x-.. mu nisem znul vračati. ‘Ni^c, da je tc leto zadnja ,... u si ni dejal takrat. Toda ti si upal zadnje brez dragih domačih, ne zaan.><5 med nama.
In seua j je Žk, drugič sv, MiK.lav ž od tč krat - tebe po
J3.3. • •• •
Ali se res ne boš več vrnil v»čer, brezskrben in lep kot tokrat?
Isti:
wz n
Cvje$ ih
Cvetonočni zvonovi pojo Kot takrat in zvezde utrinjajo v svetli se noči, gloria v zborih doni kot takrat, goreča molitev se dvig:, v koči.
Cuješ lijbrat...?
Prostor v kotu čaka tv vrezen, kjer g-islice lupe si st vi jel nekd,. j, proč šla je sreča, vsi šli smo nert zen in mamica joče - to kliče nazaj.
Jo čuješ liybrat...?
Ovčke postavlja zdaj sestrica sama katere postavljal ti si takrat Ob hlevčku zciaj moli in joka z<> nama# ■‘0 griditu k meni vsaj šc enkrat !'*
Jo cuješ li, br ...t. . . ?
5uješ li,brat
pesem zvonov, ki plava prek trat.
Njih melodije, ki Vcčn:> so nove, niso li istu icakor takrat -
-	mar li nc se^-. jo tudi v grobove.-.. ? povej mi, o brat!
4l)
Zdenka $
ijj
c) O- d 1 ,s e
C\/
tv
rno noč je razsvetljevalo januarsko zvezdnato nebo. Zvezde so mig] jale in mežikale na njem#
.zdaj pa zdaj je zdrsel po	nebu	svetal-utrinek,
•Pojavi;). se je nenadoma iz	teme	in praznine, v ši-
roke''.;'loku je potem zakrožil po nebu in izcimi, Tih,	zahrbten mraz je -srl.il	za nohte,	rahel	veter
je vel	sfc grmovje.	Suho gabrovo listje je	šelestelo	v njem,kot
bi bilo iz stanjola. Ostro je 3 .ripel sneg pod nogami, slabo raz-hojena cesta se je- kojpeM razločila v temi.
Dve postavi ste. se skero neslišno spenjali navkreber proti.vasi. Izvidnic-ai Ohlapen vojaški-plašč je zakrival sloko postavo. Izza dvignjenega ovr tnika je Živo žarelo' dv.oje prikupnih oči. Lepe, kom?-j vidne poteze nekam otožno priostrene., Čep&J.'a je visoko dvignjena in na gladkem čelu med obrvmi je začrtana rahla gubica.	•*	v:''
Noga se podzavestno pomika. Oči so	zasanjane	nekam	v višavo,	kj€£ je-pravkar,	ugasnil velik utrinek in nato še	eden.	Tu je-
vasi Posluhi Vsene okoli v .la d.m grobna tj. 5 in a« Sto korakov nižje .Škriplje, sneg«, Ves se za izvidnico pomika'navzgor. Vas j$. prazna in mirna, o	sovražniku ni nikakega e.leou.v
t,	".počakaj "me tu, Milan1*, je dejal.	Drago, “v ono le hišo
stopim in poleve***« Pognal se je o.'.ccog vogla in potrkal. Lesoerba v izbi se je nemirno zazibala t plah glas je vprašal; “Kdo je.?”
“Drago 111 'Se je•glasil odgovor. Ključ je zaškripal, vrata so,‘Se odprla.
Duh't-ople domačnosti je planil iz sobe. Drago je truden omahnil na klop, 1 puška, mit je zdrsnila z ramen, ustnice so stavi j a-
*	la običajna vprašanja, duh, pa je bil čisto drugje.
Toplota ga je prevzela, ljubka postaVa.je priplula nekje iz daljave in se tesno prižela k njemu. Okoli njega je vzvalovilo novo življenje i “Kako bo lepe I11 rje šepetalo srce, ustne so govorile čisto nekaj drugega- "Kolixo j^.h je?” V katero smer? 'S kakšnim orožjem?” - Ura na steni je leno tiktakala« Zunaj vasi j;e skovikala sova, poleg nje še drhga ih na nasprotnem konetc. tretja. Kaj •
je to? -	-v
Izdajstvo 1 - Privid se jo razblinil v nič, roka je zgrabila za puško. Drago je Skočil pokonci in planil proti vratom. Divje so zaregljale strojnice in pO durih je zabobnelo kot toča po s trehi.	-	V
“Naglo, resi sel"' mu je klicalo iz daljave.
Planil je skozi vrata,oe prepozno!vZačutil je skelečo bolečino, sam ni verjel kje. Koi^ha so se zašibila, klecnil je...
Zopet je prišel k zavesti. Privezan je bil le k drevesu.
V	gozdu j& plapolal ogenj. Pošastne postave so ko spake plesale okoli njega. Udarec je pada?- za udarcem. Bajonet mu je prebodel lice iz desne v levo. Puškino' .kopito ga je udarilo po nosu in mu ga zdrobilo. Oči so bile zalite $ krvjo, a ostale so uprte v daljavo. Tam- med svetlimi zvezdami so se risali znani, ljubi obrazi.«» Naglo so bežali v daljo, postajali so vedno manjši. Njegove trudne oči so jim pa klicale $ “Zbogom. J Na svidenje j Kmalu, kmalu - -Končno je, ‘ostal le še šmarni križ, ki se je raztegnil preko nebes." Kristus se je Sklonil raz njega in mu podal roko. “Zgodi se Tvoja volja!” je šepnilo trudno srce in zastalo.
Drago-ta amo pokopali- Strašno je bilo razmesarjeno nje-
govo telo. Ubogi naš fant! Ni Ti bilo usojeno uresničiti svoj sen, kajti domovine ukaz, je velel drugače. Ob težkih zvokih žalne pesmi so spremili izmučeno telo k zadnjemu počitku.
In glej! V črnino odeto sem videla tam med spremstvom tudi ono postavo, ki je bila vsak trenutek v tvojih mislih in'vselej zvezda tvojih sanj. Solze so ji tekle po bledih licih, a ustne so šepetale tvojo poslednjo molitev4 “Zgodi se..."
Hinko 1
r
v
i tro s
■it ^ I	v
3.101 CjOran?
lepe v novem snegu,
Pozdravljene gore!
Ko gledam vas, vse v nebo kipeče in v meglice nežne povite kakor dete, drhtim od tihe sreče«».
Sao na.3im ste goram sestre s
-	vse ciste ste in svete.
Pogled na vas srce mi dviga k Bogu, ko tavam truden, neprespan, v spomine mračne zakopan, po tihem logu. -	-
Gore tirolske, božje zemlje kras 1 Vrhovi vaši kažejo v nebo ,x .1 kjer dom pripravljen je za nas,, izgnance rodne grude, domovine -dom večen in krasa/i, a v njem1'nekdo, ki OČe naš se imenuje s On ve za naše silne bolečine.•,
Pozdravljene gore I
Pod vami v mah pogreznem naj glavo,
a ve pošljite v spomine le^še in z lic obriše
vetrič j da za zib.1 me, zapre oko mi solze.
je
f/' * ‘V M tl
Mhi
X.
.	v	■■	"V
f«
Piko:
:
•#
Sneži... Polahko se sneži — pobeljena je cesta, pobeljen dol je, hrib in bregt le zvon se čuje iz mesta. Prisluhnem v noč..,
Čuj iz daljave zvoke, sp.nri av e, mobkooke.. •
Poznan je glas domačih lin, poznan je ^las srebrni.
Pred Tano.dnevi črid.
m zgi: zajeti
hc c o
m
mi
sreča S J. c c *
le
Saj sveta 0,, noč
.
uo;
no c ji danes I pričakovana,
čj-ovesl-vu dana!
Saj rojen nem jo Pcšcnik, Luc, upanje in mana
kn.r
.ace,
nekoč
* i
 A
' ^3 1
T -j
V.\6
.^
v rešenje vseh poslana
In misel tja v kot hiti preč jaslice domače, kjer mati ljubljena kleči in Bog, pred $abo Zgubila vse je, je njo srčno ljubilo„ a zdaj pa vse so ji na mah le v sanje spremenilo.
Usliši, Bog, te prošnje glas, usliši jo in resi nas, pripe1ji v domovinoj IT j o ljubimo edino !
Mir svoj razlij in blagoslov na naš slovenski rodni krov J
Sneži, nalahno še sneži
in v solzah se leskeče, v očeh od tihe sreče...
Zvonil bim, bom... Oj, zbogom, dom.-j
zbogom, noc presvet mlja je otetal
c-»
"■.v. '..--m
a; F V'
>&?•' vJM/l-S-
M
ame je božič naj lepši praznik v letu.
Že ko se prične adventna doha, štejem vsak dan dneve, da vem,^koliko dni je še do svetoga vc-če-ra in do lepih običajev, ki so s tem časom združeni. Adventni dnevi^se neskončno vlečejo, posebno še, če ni snega. Božič brez snega in mraza ni tako lep,kakor ce je vsa narava pokrita s snegom in da ma vsem kraljuje hud mraz, Ze nekaj dni pred božičem sva šla vsako leto s sestro v gozd po mah, da se do svetega večera nekoliko osuši. Pregledala sva družinico pastirjev in čredico ovac, ako je morda kdo potreben kakega popravila. To je bilo dela, ki 'sem ga opravljal z veseljem in skrbno brez vsakega godrnanja. Mnogo dela je imela tudi mama pred prazniki s čiščenjem, pospravljanjem in peko. Pri nas je taka navada, da gospodinja peče kruh v noči pred svetim večerom.Biti mora sama. in to zato, da bi st kdo ne čudil,l^pim in dobrim potL-e<, Ako bi se jim namreč kdo čudil, med časom, ko jih mati deva v peč, bi potice škodile vsakemu, kdor bi jih jedel.
Pred svetim večerom začnemo graditi jaslice in sicer vedno tako, da so do zvenenja avemarije že postavljene. Ob avemariji ne sme goreti v hiši nobena luč. Ko pozvoni avemarijo, vzame oce iz peči, v kateri se je pekel kruh, žerjavico, ki se je ohranile se od jutra. Nato jo dene v lonec, ki je bil nalašč za žerjavico in nanjo natrese dišečega kadila« Ko se je začelo kaditi iz lonca, ga je vzel^v levo roko, z desno^se pa prekrižal, začel moliti avemarijo in šel skozi vrata.- Za očetom smo se lepo razporedili vsi otroci in molili. Ko je končal s pozdravi Mariji, je začel dodajati Ocenase za srečo pri živini, za polje, zdravje itd. toliko časa, dokler ni blagoslovil s kadilom in ni pokropil z 'blagoslovljeno vodo vseh predmetov zunaj in znotraj poslopja. Nazadnje smo šli v hiso in šele takrat prižgali luč, ki je morala potem goreti vso noc. V hiši je oče še enkrat natresel kadila na žerjavico. Posodico z blagoslovljeno vodo pa je najsterejši sin"postavil na mizo. Nato smo se vsi z njo pokrižali. Oe je morda kje na kaki kljuki visela obleka, jo je oče, takoj snel in dal mami, naj jo odnese iz sobe.
Ker kolikor kosov obleke visi na ljene jaslice, toliko kož živine
sveti večer v sobi, bo viselo čez letoi
kjer so postavki bo zaradi
bolezni poginila. Oče je tudi prepovedal sestri, da*gotovo ne bo svetega večera do Stefanovega jutra pometala sobe. S oometan.ie bi pometla vso
do Stefanovega jutra pometala sobe. S pometanjem srečo za prihodnje leto« Nato je mamo prinesla
od
J™ L 3
mrzlo večerjo in jo postavila na vogal jnize. Ne na sredo, kot običajno. Bili so kuhani krhlji in potica. Prinesla je tudi po-prtnjak, ki je ležal na mizi do poldneva svetega dne. Na sveti dan ga je pred kosilom vzela z mize in ga spravila v mišnico, kjer je ležal do praznika sv.Treh kraljev. Po večerji smo vsi pokleknili okrog jaslic in zmolili vse tri dele svetega rožnega venca.
Ko smo odmolilit se je izvila iz prsi najlepša božična pesem:
"Sveta noč, blažena noč” in za njo še veliko drugih.
Mama je začela pripovedovati razne zgodbice o svetem večeru in nas svarila naj pazimo, da ne bo kdo med potjo padel,ko bomo šli k polnočnici, ker tisti bo namreč v prihodnjem letu umrl. Vsako, leto nam je povedala tudi pravljico o prekletem gradu, katerega razvaline se se danes vidijo. Pravila je, da je v onem gradu živela graščakinja, ki ni hotela iti v cerkev, odkar so prenesli faro iz Šmartna v Cerklje. Nekoč je zahtevala od kmetov, mj kupijo škrlata in z njim pogrnejo pot od gradu do fare Cerklje. Namenila se je iti k sveti maši. Ko so Janet je z veliko težavo spravili skupaj toliko denarja, da sc mogli kupiti škrlata in ga pogrniti po poti, se ■ je graščakinja premislila in se zaklc-la, da v j se rajši spremeni v kačo, kot pa da hi šla v , Cerklje k sveti maši. Oni dan popoldan se je sprehajala po gozdu. In ko je. bila'žejna, se je sklonila $ da bi pil;., vodo. V tistem trenutku se .je spremenila v kačo, ki je izginila plazeč se med skalami, hkrati pa je izginil tudi njen grad, samo temeljni kamni so še ostali. Rešil jo bo pa desetletni Flegarjev sin,, ki bo šel na sveti večer opolnoči k potoku in bo udaril kačo trikrat po glavi z onoletno leskovo pslico. V istem trenutku se bo kača spremenila v črno oblečeno ženo in se mu bo z ••.hvalila za rešitev ter mi dala v zahvalo grajske ključe. Grad bedo zopet postavili in .postal bo njegova last.
v e du j v,jo pri; nas na sveti večer po vseh hišah.
To pravljico pripo
Ko so se oglas šali vsakih pet minut od
J.i močni streli moznarjev, ki ;najste do dvanajste ure, smo s
so so ogla** e odpravili.
k polnočni masi. Coma je ostala samo mama p Ko smo se vrnili, so nas na sredi mize čakale pečene krvavice, ki jih je mama medtem, ko smo bili pri polnočnici, spekla, Ko .smo drugič' pevečarjalii smo še nekaj časa kramljali in nato pospali po klopeh in za pečjo. Saj tudi sveta družina
ni spal*a na posteljah.
Sveti dan je bil tako velik prazniti, da nismo smeli iti
nikamor drugam, kot le' k sveti masi. Zato pa smo tudi prejeli obi-
lo	blagoslova od Novorojenega.
m
orSi Jpf
n. t.
aj se učenost in ime, čast tvoja, rojak ne, pozabi dokler tebi drago v Kraj1ni slovenstvo živi J
Ce bi ne bil Čop ničesar napisal, nam ne zapustil nobenih pisem, bi se morali vendar zamisliti ob treh pomembnih Prešernovih pesnitvah, ki nosijo njegovo ime nad veličino- moža, ki ga"sam Prešeren imenuje "velikana učenosti", ki ua slavi kot svojega mojstra in vodnika.	■	„
Matija Čop se je rodil 16.januarja 1897 . v Žirovnici na Gorenjskem. Prvi pouk je dobil od upokojenega .duhovnika Jož. Pogačarja, jeseni leta 1807* pa ga je oče peljal v Ljubljano, da bi še tam hodil v normolko.
Ko pa so prišli 1.1809« na Kranjsko Francozi, je zbežal domov. Tu ga je poučeval mladi ljubljanski profesor Janez Kersnik tako uspešno, da je postal l.^Bop , ko se je^v.rnil, odličnjak. Naslednje leto je prestopil v gimnazijo in v štirih letih dovršil tretje leto filozofije -estetiko.
Njegovo pismo profesorju Ramovšu kaže, da je imel že tedaj zelo trezno in zrelo sodbo o literaturi. Ko se je naslednjega leta vrnil v Ljubljano je po materini želji stopil v bogoslovje, kjer je med drugim poslušal tudi Metelkov pouk o slovenščini. Ker pa ni imel veselja za duhovski poklic je	1*1819. zaprosil	za	mesto
profesorja nemščine v. Zadru«,	Imenovali so	ga za profesorja v	Du-
brovniku, a je službo odbil.
Sele naslednje leto - bil je	tretje Teto	bogoslovec - je	dobil
službo humanitetnega je užival vsestran-bil tudi pri dijakih na Reki je bilo za se je pri angleškem ne, dočim je bil pro-njegov učitelj za Ko je 1.1822 cesar karlovški okraj Hr_ tamošnje avstrijske Dalmacijo ali Istro, to humanitetnega preje seznanil s polj-in literaturo.
% ^ '“k i' fcVVs i >] '‘"w ' •**
m. "š ? lWn v I' v,
M
profesorja na Reki.Tu
skc spoštovanje in je • priljubljen. Bivanje Copa važno zato, ker konzulu naučil anglešči-fesor Bazilij Klučenko poljščino in ruščino. Franc vrnil reški in vaški krajini in so uradnike prestavili v je Čop zaprosil za mes-fesorja v Lwovu. Tu se skim in ruskim jezikom
Čop pa je tudi v tujini jstal v zvezi ž domom. Andrej Smole mu je vedno poročal o knjižnih novostih in ga drezal, naj kaj "kranjsko” piše.
Sreča za naše slovstvo pa je bila, da se je 1.1827» vrnil v Ljubljano. Naslednjega leta je postal začasni, 1830. pa stalni knjižničar na licejski knjižnici, 7 nekaj letih je knjižnico na novo uredil, se trudil za redno prihajanje novih knjig in bil prvi ljubljanski knjižničar, ki se je zavedal, da spada med njegove glavne nalogei zbiranje slovenskih in drugih slovanskih knjig.
Ko je prišel 1828. v Ljubljano še Fr.,Prešeren, nista mogla največja slovenska duha svoje dobe mirovati. Osnovala sta "Kranjsko čebelico1*, ki je prvič izletela na pomlad 1830. Urednik in izdajatelj je bil Miha Kastelec, glavni čebeličarji poleg Pre-
f
šema pa še: dr, Jakob Zupan, Blaž Potočnik, Andrej Smole in drugi. Duša podjetja pa sta bila Prešeren invČop, ki ga je kot cenzor branil proti intrigam nasprotnikov. “ČebelicaM je bila namenjena predvsem za slovensko, nemško vzgojeno izobraženstvo, ki ga je hotelo opozoriti na slovenski jezik in zbuditi zanimanje za napredek slovenske poezije.
Kopitar, ki je hotel, da bivbrezpogojno posnemali srbsko narodno poezijo, je nastopil proti "Čebeličarjem", ki jih je odločno branil čop; hotel je Slovencem ustvariti umetno poezijo.
Poleg tega je pa še tedaj divjal abecedni boj, ki sta ga pričela v celovški "Carinthiji" Zupan in Burger, Prvi proti me-telčici, drugi -za njo. V III. zvezku 0‘belice" je posegel v abecedno vojsko še Prešeren, ki jo je v sonetu "Kaša’vl imenoval - pravdo o oslov i /. senci. Nato, pa je posegel v me s še čop, v opombah prevoda spisa Čelakovskega, ki kaže slovenski javnosti pomen 0*belice in pesnika Prešerna in hvali njegovo sodbo o tem prepiru, še huje je nastopil Čop z 'razpravo "Schlovvonisclier ABC - Krieg". Na neznanstven odgovor je odgovoril z "Slov;«, ABC Krieg Nr.2". Nato se Metelkovci niso Več. upali ugovarjati. Hudo je nastopil Kopitar, na kar je Oop zopet odgovoril in končno zmagal, da je bila Metelčica vladno odpravljena* iz Šole
Za vsem tem bo.iem pa se je skrival še drug, zakulisen boj za IV,zvezek "Č'bolice". .Janzenistični duhovnik in cenzor slovenskih knjig je dosegel, da so ovrgli Čopovo cenzuro, ter poslali rokopis vrhovnemu cenzorju Kopitarju, Ta je hotel Pavškovo ovaduš-tvo opravičiti, toda Čopu se je posrečilo, da je njegove zanke raztrgal in Č'beli©o izdal 1„ 1334«. Radi tega se je cenzorstvo omajalo, ih Kastelec ni upal dati V, zvezka v cenzuro do 1848.leta, ko je Č'belica rojila pet.ič in zadnjič, >
Neprecenljivih zaslug za naše slovstvo pa si je pridobil Čop, čeprav kot pisatelj nic deloval za in se radi zgodnje smrti in svojega odlašanja ni mogel razviti» Bil je najpomembnejši prijatelj našega Prešerna in mentor, s katerim je bil že znan od otroških let. Kot mož"obširne svetovne vsebine in filozofske izobraženosti je bil kot nalašč za to., da bi bil vodnik pesniškega genija po svetovnem slovstvu.
Ko je 6, jul. 1855 iskal s prijateljem Kastelcem hladila v Savi, so ga zagrnili valovi in Prešeren, zrel in izkušen mož je zajokal.ob njegovi tragični smrti in mu, kot nobenemu drugemu postavil tri neuoirjoče spomenike«
Popolnoma se je izvil iz neuslišane ljubezni zmagovito k novemu pesniskemu delu. Bil je to Krst pri Savici, spev o njem in prijatelju.
Črtomirov duhovni preobrat Prešerna, ko^se je iz človeka, ki veruje v ustvarjalno moč ljubezni, spremeni v človeka, ki hrepeni po miru, smrti 'in grobu.
Tako je Prešeren postavil častno in trajno mesto v naši kulturi in slovstveni zgodovini velikemu Slovencu - Čopu, ki
Pero zastavi komaj, stare SLAVE buditi rod - odnese val ga Save*
Al
Re-Ma:
udizem pr.Kr.
se je začel razširjati v zadnjem tisoči, tju in sicer v Indiji,
Buda je zgodovinska osebnost, princa Gobana iz rodbine Sakijev v Nepjlu. Deloval je kot pridigar, asket ih učitelj. Buda, kakor se je sam .1...'^ >•-val je tisti,, ki pozna in so ga pozneje imenovali	tu-
di ostali tako, se je hotel dokopati do spoznanja; kako sebu in ljudi oprostiti zla, odrešiti. Učil je, da priae Človek v odrešenje z vstopom v Nirvano. Budisti namreč .primerjajo Nirvano z krščansko”vita aeterna”. Buda ni bil popolni pesimist, učil je le nenavezanost na stvari. Zato zahteva njegov nauk mnogo odpovedi* Njegov vzor je samostansko življenje, ki sloni na dveh naceliht
1) Priznati Budo
2) priznati darmo, t,j. njegov nauk
3.) priznati sango, t. j. skupnost budistične vere.
vZnanih je zlasti pet Budovih zcpovedit ne ubijaj, ne kradi, ne nečistuj, ne laži, ne pia opojnih pi^jač. Najbolj privlačuje budizem	radi	svoje krotkosti, dobroti in sočutja do bližnjega.	Budistom je	od	naših svetnikov najbolj priljubljen sv.Frančišek
Asiški. Na Japonskem so celo Budisti celo ustanovili« Budistično frančiškansko družbo.
Današnji budizem v glavnem še vedno temelji na budističnem nauku, ki je obsežen v budističnem sv. pismu. Glede na razpolago in živijensko aplikacijo budističnega nauka so se budisti razdelili v dve šolit
Prvotna je H£nayana (mali voz), potem pa Mahayana (veliki voz). Bistvena razlika med njima je v tem, da mali voz uči skrajni individualizem, to je težnje za zgolj osebnim odrešenjem in po lastni zaslugi, medtem ko ima veliki voz za glavni cilj odrešenje.vseh ljudi. Mali voz nadalje pričakuje odrešenje od o-sebnega prizadevanja, veliki voz pa po 'milosti budističnega odrešenika, ki bo dal vsakemu milost, kdor koli ga bo prešil. Toda ta odrešenik je le brezosebna višja, a resnična bivajoča bitnost. V malem vozu je mogoče doseči Nirvano le menihom, ki se imenujejo "bonci.
Bonec sme imeti pri sebi le najpotrebnejše stvari za življenjei posodo za beračenje, britev, ki se z njo obrije ob vsaki polni luni, glavo in obrvi. S seboj ima cedilo s katerim precedi vodo, da ne popi jo z n,jo vred kakega živega bitja. Zjutraj vstane zarana in sicer, ko je toliko svetlobe, da more razločiti žile na roki. Nato gre po miloščino, zavit v rumeno haljo od hiše do hiš v. Pri vratih hiše spusti gospodinja v pozlačeno kupo, ki ,io bone c nudi naproti, riž, zelenjavo, sadje, včasih tul-, u.ua. vr-niti se mora še pred poldnevom. Kajti popoldne mu jv prepovedano zaužiti kako gosto jed. Zjutraj in zvecer se tudi udeleži molitev
v	svetišču. Z podvitimi nogami na klasičen način sedi pr^d ogromno Budovo soho, pred njo pa gore sveče in palčice kadila in bere molitve napisane na široke palmove liste. Štirikrat na leto uči vernike učiteljevih zapovedi in sicer ob luninih spremembah, V deževni dobi od junija do oktobra zapusti samostan in gre pridigat,
V	suhi dobi pa mora poromati na grič Phra Bat blizu Lob-puri, da tam počasti odtis Budove noge.
—	•24 -
ce
Novinec j*= sprejet v samostan z veliko slovesnostjo. Kandidat prijezdi' do samostanskih vrat na konju, oblečen v belo in okrašen s cvetjem. Spremljajo ga prijatelji in sorodniki, ki mu poklanjajo obilne darove. Ob zvokih cimbal in bobnov gre trikrat okoli svetišča in nato vstopi.' V sredi svetišča se^i na svilenih blazinah glavni bonec in drugi njemu ob strani in strme v novo došlega.molče in dostojanstveno kot številne pozlačene sohe, ki jih je svetišč polno. Po kratkem zaslišanju med katerim kandidat pove svoje, dobre namene. Nato sleče belo.tuniko in si nadene rumeno haljo. Končno obljubi, da bo zvest samostanskim pravilom. Tako postane bonec. Kadar se bo tega življenja naveličal bo prav tako preprosto zapustil samostan, kakor je vanj vstopil. Obesil bo meniško haljo na drevo "bo", ki je posvečeno Budu, "da bo veter in dež poskrbel za to, da se raztrga.in uniči.
(Tako je življenje bonca, ki uživa pri siamskem ljudstvu tak Ugled. Na videz.je tako življenje res poduhovljeno. Bonec je Često brez prave izobrazbe, vedno prost, da se vrne v svet, preži-
vi	velik del svojega časa v sladkem brezdelju. Skrbi samo zato, da na zunaj izpolni predpise stroge retiovnišk;: discipline.
Vendar ima bonec pri s”o.y-m ljudstvu tak Ugled, da se mu najvišji državni dostojanstvenild. Ar. aradniki umaknejo s poti. Povabljeni 'so k vsem javnim in državnim ^lovesrioetim, kjer jim pri-' prvo mes'i;o, Piav bo.ko prisostvuje bonetv pri vseh slovesnej-
od prvega blagos* do dne ko truplo budističnega ver.
£>ada
sih dogodkih v življenju družin in posameznikovs lova, ki ga da novorojenčku ne.ic&j dni po rojatvu,
siamskega
so l.:ia
umrlega zgori na grmadi. Zadn(J nika je, da bi mu stal ob smrtni postelji in molil.Njegovo največje upanje je, da bi se v prihodnjem življenju rodil v deželi, kjer so . bonci.
ito.1 \l> (f
Ze 1 j ko 1	'.J
Kakor je čisto in modro nebo, kakor so čiste in jasne planine, kakor so čiste morj a .gladine,
- tako naj bo čisto moje oko 1
Kakor so svetle zlate zvezde, kakor je svetlo sonce žareče in .kakor luna, ki se v noči leskeče, tako naj bo svetlo moje srce!
Kakor je čista modrina nebai kakor so čiste snežne gor6, kakor je čista gladina morja,
- tako naj bo čisto oko in srce!
Bili so č~si > sed...j so z*.'n; mi,'ku sc n'.r;5.voslovci, močno , d.;, kar preveč poudarjali individualno vrednost pdedinca, njegovo polno nvodvisnost v naravi, ki so jo smatrali za skupek, a-gr-gat živega iti ne živ v ga. 'fo je prihajalo zlasti do izraza v spisih mehanistcv ih materialistov, posebno ša v vseh zagovornikov descendenco. Pa tudi poizkusi, ki so jih pripravljali s poedinimi, iz lastnega okolja vzetimi rastlinami in živalmi ter jih postavlja-
li	v' novo, zanje po vsem tuje okolja, da so opazovali njih odgovarjanje, nakazali njihovo velike1 vero v popolno neodvisnost in samostojnost individua, poedinoga bitja. Vse to je šlo seveda v r...čutn njihovemu materialističnemu nazoru.
Dandanes so se časi spremenili $ ne le, da so.1ol.ni znanstveniki obsojajo tako gled.-::j na stvari,-kot hi bile naaire* druga o> drugi brez kakih zvez druga z drugo, obsojajo tudi p -izku--se z živini bitji, ki jin iztrgajo iz okolja, ter presadijo v Ju-je okolje. Vsako bitje, tako pravijo sodobni" znanstveniki, ima svoje okolje, je zanj preračunano, si g‘- skuša prisebiti in je v svojem sestavu in življenju odvisno od okolja v katerem živi. Hi-cer .se zdi, ds si navedene'trditve, 51 živ o bitje je odvisno .od okolja"1 in ‘'bitje si ustvarja lastno okolje1', nasprotuj e ta, pa si ne, kajti vsako bitje je ustvarjeno za neko določeno okolje, ki si ga 'oblikuje,, oziroma skuša oblikovati na’ sebi lasten način.
Kaj	je torej	“holizem"? Lae je iz grške besede	“holos”,
ko.r pomeni	''cel'1. Holizem je namreč nauk, ki uči, da je	narava
celota, podona nekakemu tkivu, ki je sestavljeno iz nešteto niti, ki druga drugo podpirajo, dopolnjujejo, sš druga z drugo prepletajo in končno vse skupaj sestavljajo tkivo. Slično tudi holizem o naravi, ki mu je celota, enota, odnosja, to je skupek odnosov med živimi stvarmi in neživo prirodo, v tem odnosu se prepleta živo z neživim in	je	drugo na	drugo preračunano, drugo v drugo	vokvirje-
no, tako,	da	povzroči	vsak nasilen poseg vanj, motnje v	..celoti,
Holizem je v opreki z mehanizmom;* kajti le ta uči popolno samosto^* no st bitij, holizem pa odnostnost med njimi. Sklepa takole: V vsakem bitju je sleherna stanica samostojna enota,, je obenem ...del višje enote staničjaj prav tako. staničja sicer zase enota,'pa je istočasno del višje enote, ki je cigan, le-ta je zopet samostojna celota, toda je obenem del višje celote, \io je organizma, ki je sicer individium, toda vendar član višje enote in celote, nekega oinosja, ki je travnik, gozd, ribnik, reka morje, to odnosje pa je, čepre-v sartiostojno, vendar del viš jr; celote1, pokrajine, zemskega pasu in končno vse zesilje itd. E:lizem gleda v naravi nek": organizacije, nekak organizem, v naspr:. c ju z mehanizmom, ki vidi v njej vsoto,, agregat, skupek živih in neživih delov prirode, V tem or-
ganizmu, ki je narava, se vse prepleta, dopolnjuje, stvar'potrebu-je stvari, neživo živega in živo neživega? druga na drugo vplva, nižje služi višjemu in višje vpliva zopet oblikujoče in izpopolnjujoče na nižje. Keživo in živo je preračunano drugo na drugo. Žolna n.pr je v svojem ustroju gozdna ptica* njeno telo, njeni_udj e,noga, kremplji, kljun, vratj gl^vas letanje, perje, jajca itd. so preračunani za tak način življenja v gozdu, kot ga živi žolne« Poljski škrjanec je poljska.ptiča, in je v vsej svoji zgradbi, v svojem ustroju preračunana na življenje na polju; celo barva njegovih jajec je primerna za gnezd'njs v poljskih razorih. Se moremo si misliti žolna, take kakršna je na polju in ne škrjanca plezati po gozdnem drevju.
V	tej tesni povezanosti•živega z neživim nam govori obtok snovi, "bodisi ogljika, dušika ali katerekoli druge snovi,Vzeti hočem iz vsega le dva primera; rodovitna humozna ali črnična zemlja v gozdu nastane po sodelovanju nežive prirode rastlin-in živali, ki dajejo iz razpadlih kamenin nastali pusti ih nerodovitni zemlji rodovitnost. Njihovih odpadkov'in razpadkov se ham'r- , reč polastijo plesni in gl -v3 cepljivke, razne žuželke in njihove * li*činke,, črvi in diuge drobne živali, ki jih kar mrgoli v- gozdni zemlji. Po delovanju teh dobi zemlja potrebne hranilne snovi,vki se jih potem polasti rastlina, ds sr-, more uspešno razvijatiVOe bi rastlinskih in živalskih odpadkov in 'razpadkov ne_bilo in če bi se jih našteti organizmi preoblikujoč, ne polastili, bi v zemlji, vkor.eninjene rastline hirale. Zato stremi^današnji študij zemlje- _ gojštva za tem, da išče načina, kako povečati število, teh v zemlji živečih bitij in pospešiti njihovo delovanje.
Fa še drug^obtok snovi si oglejmo. Slika nar Sj.u^a^pri-, . kazati na nazoren način ta obtok. Zelena rastlina služi rastlino-^ jedim živalim v hrano; rastlinojede živali so .plen'"mesojedih zveri,
obojih pa sefpclasti človek in' vsejede '	živali. Odpadki in rtzpaaki zveri	vso-
j e dih živali in rastlin priv.e jd*Ve	r,l -
j\	\	ljo, k j ei dajejo zopet hranllne7 sho\ : ,	:
katerimi se okoristijo druge', ras'tlir.v (glej sliko)«	-	•	•	"1	•
Tako vidimo, da vlada med i e-v o in neživo prirodo odnos je, kar p.o"„ ju j., nauk hol.izma, da je narava neiJ> lota in enota. Isto, le v manjši meri vidimo.v odnosju med cvetlicami in žuželkami. Cvetlice potrebujejo žuželk ■ opiašiufIjio in žuželke potrebujejo cvetlic,, ki jim dajejo hrano, medičino in pelod. Brez teh bi ne mogle živeti. Tesnej se odnosje vlada med v sožitju živečimi rastlinami, živalmi in rastlinami ter živalmi. Ene so navezane na druge in bi druga "brez druge ne- mogle obstati. Toda mogli bi v potrdila tega., celost narave potrjujočega,Odnosja^napisati še nešteto primerov iz .rastlinstva in živalstva (parati-zem, sprofitizžm), vpliv podnebja, na tla in rastje ter obratno.'
Kakor dandanes," tako je bila v preteklosti narava , celota. Ko je bilo a; zraku malo kisika,.so uspevale glede kisika malr zahtevane rastline., te s svojim delovanjem, večale množino ki-, sika v ozračju in s tem pripravljale ugodnej še’okoliščine, za rastline, ki potrebujejo večjo množino kisika. Le-te so dale
možnost, aa se je razvilo živalstvo, ki se je hranilo z njimi in za tem živalstvo, ki se je hranilo z.živalmi.
To je torej nauk holizm^t narava je božje-tkivo, enota in celo^ta, v kateri ni nič neodvisnega, nič samostojnega, vse se prepleta, vse se dopolnjuje, nič ne živi drugo oh drugem, temveč le.dru6o z drugim, kjer pospešuje cli ovira njegovo življenje in udejstvovanje.
In kaj pravi k temu krščanstvo? JJolizem je nauk v smislu krščanstva, kajti holizc-m Kakor krščanstvo vidita v naravi neko delo. višjega Uma, ki razodeva načrtnosti, namernosti in smotrnosti v naravi svojo neskončno popolnost, v kateri se neizmerna globina in pestrost kreposti druži v čudovito in nedoumljivo enotnosl
M ji)	\i i	- v. f. - ]/T<; if
(f."	>*<
\ T ZJ
J?" 7a ^ -'r-~ & |> %/
P
^nViA-
/,/ ( 1, 't/\ >-
_ -X .
Sah poznaš; šahovska deške je razdeljena na 64 polj,32 belih in 32 č$nih kvadratov. Izumitelju te igre - .ime mu je bilo Sessa - je bogati indijski kralj ponudil za odiuip igre pravice,da si sme sam izbrati kakršno koli nagrado. Pretkani Sessa je prav ' skromno prosil:^"Veliki kralj! Oe si res tako navdušen nad mojo igro, kot praviš, potem mi dovoli, -da ti povem enot Na prvo polje mi daj eno pšenično zrno, na .drugo polje--2 zrni, na tretje polje 4- zrna, na četrto polje 8 zrn itd., za vsako naslednje polje mi daj dvakrat več zrn kot za prejšnje.” Kralj je zečudenb gledal izumitelja- te i ga pomiloval, češ za tako'odlično igro pa tako smešno nizko ceno. Zviti Sessa pa je skromno vztrajal pri svoji zahtevi. Tedaj* je kralj velel svojim služc bnikom, naj greao takoj v kašče ter naštejejo zahtevano pl^či^p. Oni so odšli, kot jim je.bilo ukazano'- in se danes bi ostali v žitnici, ko bi... Saj naročila sploh_.no bi mogli izvršiti. Zakaj žita bi prej zmunjkalo-pa bi tudi časa in ljudi."
.Nemogoče, boš dejal. Pa premislivaJ
Število pšeničnih zrn bi bilo Zd posamezna polja: 1,2,4, 8,16,32,64,12R,256,512,1024,2048,4096,8192,16384,3276»,65536, 131072,262144,524288' (zdaj sva šele pri 20.polju) itd. Na 64,polje bi bilo treba položiti y 223 372 o3& 854 775 808 (berii 9 trilijonov 223 372 bilijonov 36 854 milijo .jv y?5 808 zrn.)Za vseh'64 polj bi bilo treba našteti čez 18 trilijo-. ov pšeničnih zrn.
Vzemi zdaj(zaraai enost vnt^šega račun8iyu), aa je vsako pšenično zrno dolgo 10 mm, debelo oz.široko pa po 2 mm, t.j. da je vsako zrno veliko 4o^mm\ Potem sme^areči, da gre na liter 25^)00 zrn (v praicsi jih računajo. 22 000, toda mora biti zrnje zelo lepo). Pdtem_.tak.em bi 18 trilijonov zrn napolnilo posodq., ki bi držala ?20 bilijonov litrov. To bi bila kocka z vsebino 720 kubičnih kilometrov, ogromni zaboj, dolg in,visok in širok po 9 km. Drugače povedano: Zaboj bi bil več kot trikrat višji kot naš Triglav, pa prav toliko tudi dolg in širok.	x
Če računava, da tehta liter pšeničnega zrnja? kg, tedaj "bi vse žito tehtalo y \ 0 ' ira 1ijard ton.. Naloživa ga zdaj'V mislih (po tedanjem načinu)	na' kamele, vsaki po	180	kg na grbo,	ter te
kamele'lepo ureuiva v vrsto tako, de -bo	vsaka zavzela 5	m. V "jej
karavani bi.koračilo 3 bilijone karavl, kolon,- sama bi bila dolga 15 milijard kilometrov« Odaljenost lune	od	žemlje Računajo blizu
400 000 km, oddaljenost zemlje	od sonca	pa	na pribl.	150 000 000	km.
Torej bi bila karavana natovorjenih kamel skoraj 40 000 krat daljša kot. razdalja med zemljo in luno ali - karavana bi bila 100 krat daljša nego	razdalja med zemljo	-in	soncem.
Rekla sva,	a a bi žito tehtalo	540	milijard ton. Naloživa
ga'v mislih na železniške vožove, na vsakega po 10 ton. Potrebovala bi za to 54 milijard vagonov, Beciva, da vsak vagon zavzame 7>5m prostora; potem bi bil najin vlak dolg nad 400 milijonov kilometrov. Obseg ekvatorja je 40 000 km. Torej bi se moral najin vlak oviti 10 000 okoli zemlje. In če bi ta vlek drvel mimo naju, Ki bi lepo tam nekje ob ekvatorju sedela pod kako palmo, z brzino 100 km na uro, tedaj bi morala	dočakati	Matuzalemovo	starost, da
bi vlak prevozil do konc-_. mimo	ličju. .
Letni pridelek pšenice je bil v letih 192? - 1931 povprečno nad 120 milijonov ton. Najinega žita pa je.bilo 540 milijard ton. Da bi zemlja obrodila toliko pšenice, bi bilo treba 4 5u0 t> altih, dobrih letin. To pa pove, da zemlja doslej še ni obrodila toliko pšenice, kolikor jo je od bogatega Kralja zahteval duhoviti izumitelj šaha.
Ko bi kralj takole računal, kot sva zdajle miava, bi najbrže skromnemu Sessi odgovorila "Dragi moj, kar zahtevaš, to do-biš^ toda naštej si zrna sam!1"’ Ubogi :Sessa bi še danes čepel v kašči in stel in štel...
VLo/jlACo^	■■
Katere koli število, ppmnczi‘s 7, dobljenemu produktu prištej 2 kratnik prvotnega števila; dobljeni znesek deli s tri, .kvocientu pa prištej 5 kratnik prvotnega števila, dobljeno vsoto pa deli z 8. Za rezultat dobiš prvotno število.
, . -	ZANinivO /iirvlo :
Število 142857 je kaj zanimivo. Če gu, pomnožiš s 7, dobiš name enake številke v produktu, če ga pomnožiš z '2 , ali 3, ali 5, ali.6, dobiš v produktu iste številke,,kot jih -ima multiplikand, le v drugačnem vrstnem redu. - - - Pa še to: če razdeliš vsakokratni produkt v dva dela po 3 številke in oba dele .-ešteješ, - dobiš zmerom vsoto 999»	•	•	•	‘
N.pr. 142857	-	4 = 571428
142 + 85? = 999i 571 + 428 - 999
' 'PravkSia DrItw»
Jože in ivliha imata moko, ajdovo moko - ne dosti, ampak za enkratne žgance dovolj z Prvi • 5 in drugi merice. Vso to ga-logo' deneta v lonec in kubot?.. Prav .tedaj pride na obisk Jaka. že več dni je’ le repo in zelje pa mu naj kdo zameri, če se., kar sam povabi na žgance? - In ko so z veliko slastjo pospravili žgance iz skupne sklede, je dal Jaka Q . cigaret gostiteljema, češ za v^ako merico moke l cip-areto. Jože si brž vzame 5 cigaret, ostale 3 . pa pusti Mihi, Ta se čut-i prikrajšanega" misleč,, da mu pripadi polovica cigaret, t„j« 4. -Zato se obrne na J.ko., ki pa odloči čisto drugače: Jože, ki je dal-5 meric moke, <^obi. '/ cigaret,'
Miha pa, ki je prispeval 3 merice moke, dobi 1 cigareto, Ko, k.' ,.
začudeno sta pogledala oba, Joži in Miha, Zdaj pa odloči ti - kal de treba pravično deliti in zakaj tako!
(Rešitev prihodnjič.-)
]L 0 L i IC 0	]	6	9	T	A	U.	%
Na vprašanje, koliko jo star, je odgovoril nekdo, ki š<= živi; " V letu x sem bil star x let.i;
(Rešitev prihodnjič,)
Re/itv'
a) Zviti problem: Oče je zdaj star 48 let,1 stric pa 36 let.	■■	,
b) Dediščina : 2 400 šil.
Pravilno šta rešila Gantar Kajetan in Bizjak Franc.'1 Zglasita se naj pri uredništvu v baraki 2/8 Za v bodoče pat rešiti je treba ne samo probleme, temveč tudi izračunati vse nakazano računanje in pravočasno poslati.
0--? v
Nič nisem nametaval tokrat spregovoriti , pa vendarle morem. Srečo imate, da so pred durmi božični prazniki, ker bi vas sicer moral temeljito ošteti. Tako vam pa nečem kvariti prazničnega razpoloženja in veselja.
■ Pravite, da ste zaposleni. Niti trenutka nimate prostega. Ne vidite se iz dela.
Morda. Nojjhrže bi pa la tik o tudi kje drugje 'iskali v vzroka) da ne najdete za list pravega smis  _____________
la. Želel in prosil bi, da na to malce pomislite,prihodnjič druga.. d3 bi mi ne bilo vedno treba vas nadlegovati,kot Lojze;Vaši pesmici tokrat. Pa - brez.zamere,	sta še brez prave
Kot vidite, je številka obširnejša,kot vsebine in oblike navadno. Smo nsmlreč decembeisko in januarsko šte-Koristilo Vam bo, vilko združili. Zato smo po bili prisiljeni zvi- da se pobliže sesati tudi ceno.
^Spr;. šujete, koliko znaša uredniška mesečna plača. VbSte, toliko, da si bova kmalu ku-
Cvetka:Iskrena hvaia, da ste ob-1j ubo tako ime nit~ no izpolnili. Pa še kaj.
Amara»Nisem mogel priobčiti.Prevec naročeno se mi je alo.Vam tudi?Pa
pila vsak svoj nebotičnik in podpirala pe^gešk
študente-, ki bodo takrat 1janskih hiralnicah.
'zastonjkar oi’
znanite s pesniškimi merami in pa, kar je glavno;ve-L liko vadite! po ljub- Jorfeovan:Tudi Vam bi podobno sveto-
Za najlepši prispevek dveh tipkanih . val.Želel bi da
strani, ki naj bo literarnega značaja, Xazpisujemsi izbirate di lepo nagrado,. Pošljite do 15.
0anuar3a.
Urednik Dva problema: Nasnkaj naravo, kakor jo vidi od rojstva slepi j naslikaj smrt, kakor jo pojmuje umirajoči otrok.
snov.
Riko»Vaše po. mi všeč. pr .. pet se lep. v pesniške dir:. Sicer bo pa to prišlo c.
z
30ZICN0 OZNANILO
spor. luo
3.) ZEMLJEPISNA VERIGA
V	polja ' od 1 do-.24 'vstavi "besede,_ .ki pomenijo :
od; 1* do '? slap v Sloveniji, ed 5 reka v Franciji, od 9 - 13 zemljepi. jem,: od. 12 - 18 mesto V Sibiriji, 21 'gora. v Julijskih Alpah, od 21 -rov je’ v Južni Ameriki, od ,23 -* k Slovensk-ra' Primorju.
Rešitve pošljite do 15.januarja uredništvu v baraki ^8 Lepa na iabr.. nemu ^prliv gotovo ne uide.
'TJ G' a N E IZ 2. 5 T E V I L K E
1,) English Crossvord:
Vodoravno t 1. Cambera, 9*P.S.
11* opal, 12.Nou&at, 13.pr©ud, 14.liano, 15* Himmel, 16.ever, 17.Elijah, 20.rest, 21.Tel Aviv, 24.Arni, 26.Unišon, 2y.Erin, 26.Ari, 29-pudci.in‘i,, 30 Cobere, 31.fcets, 33» clerk, 34.relic>.
Navpično: 1. Cophetna, 2-.'Apxil,
3» Naomi, 4. BI um, 5 • Endeavour, 6. Roli, 7-. ruler-, 8.A&ave, 9»panes, lO.Stortin^,,
18, Ja spe r”, 19. Binder, 22.tin.rol, 23.Lith^ 24.>nel, 25.Aint, 2*7 .Ed* e, 29.cc, 29.S.C
2.) Proverbium ‘Latinujn Fortuna caeca est.
3.) Inscripcio Latina Supra p,ontem an^e
4.') Posetnica lorum, dijakinja. - višje-
. šolka.
\