|> koleta k ec je delavski 1.1 s t za mislece ("itateijk PROLET AREC ttlttiîlo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice official organ of j. s, f. and its -educational bureau ST. — NO. 1766. dm* hNv, Im. A. 1907, at Mm (Mt afttM at CM*. M.. — â* 1 ^ - CHICAGO, ILL, 16. JULIJA (July 16), 1941. »'ublithed W^lcly »t 2301 S. Lawndale Ave. •i« LETO—VOL. XXXVI. Jeza osišča nad \\ tr agresivnostjo Zedinjenih držav BERLIN IN RIM OČITATA DRUGIM, KAR £ama UGANJATA. — POMEN ISLANDIJE V VOJNI PROTI NEMČIJI IN ZA DOVOZ POTREBŠČIN NA BRITANSKE OTOKE V Rimu so .ne Mussolinijevi uredniki bridko zjokali, ker je Roosevelt odredil ameriški mornarici okupirati miroljubno Islandijo (Iceland) in stem "pohodil svoia gesla o štirih svobodah." V Italiji ni dovoljena zoper vlado nikakToja kritika, zato ni v nji noben list in noben radio komentiral, da je Musso-lin brutalno napadel malo Gr-} zdi> P» Trd) tudi. zma. V ta namen bo WPA po- d»" v nemikem ujetn.fcvu ie t rotil. 15 milijonov dolarjev. f*.d P»I m.l.jona M>vjeUk,h yo- Idej. je jako dobra, a nevar- J.ak?V: v bl b"° *emce,m I • , a «ii.ii_ ko lahko UMfOVlti na fronti, nost ^e, da bo mnogo učiteljev . . ® . . ,. icev «_l.:u i: ^ „JLn,.«;™., kot na papirju in v radiu, bi bil ctn- Hitler že drugi teden vojne v Moskvi. V Kenoshi, kakor smo že poročali, ima od 1. julija dalje v mestnem in v okrajnem šolskem odboru večino organizirano delavstvo. Kenosha nima župana, pač pa mestnega ravnatelja (city manager), ki ga rzvofT mestni »vet To službo je dobil LeRoy Wolfe, ki je bil poleg Paula Porterja glavna sila v kampanji za delavsko listo. Prejšnji city manager Harold C. Laughlin je imel $7,280 plače na leto. Wolfe-ju je bila znižana sporazumno z njim na $5.300. Kenosha ima z bližnjo okolico okrog 70,000 prebival- takih, ki pouk o amerikanizmu bolj potrebujejo kot pa oni, ka tere bodo učili. Novi davek v lllinoisu na cigarete in alkoholne pijače, ki je stopil v veljavo 1. julija, je že prva dva dni prinesel v državno blagajno skoro dva milijona dolarjev. Višanje zveznih, državnih in okrajnih davkov je sedaj jako "v modi". Sovjetska vlada je ustanovila poseben obrambni odbor, čigar odloki so neovrgljivi. Načeljuje mu Josef Stalin. Unija premogarjev UMW je končno le dosegla sporazum z operatorji v južnih državah. Bil je po štirimesečnih pogajanjih sklenjen 6. julija. 150.000 premogarjev v južni West Vir-giniji, v vzhodnem Kentucky-ju, v Virginiji, in v driavi Tennessee bo deležnih zvišanja mezde. Iz Berlina poročajo, da sovjetske čete dezertirajo v tisočih, — do 6. julija je dezerti-ralo že 52,000 sovjetskih vojakov, sovjetski tanki in topovi se prepuščajo nemški armadi, in nemški letalci zbijajo ruska letala na tla kot snope. V pretiravanjih ne pozna nemška pro- Joseph Drasler pustil Finska vlada našteva v svoji službo pri ProletarCU proklamaciji pogodbe in dogovore, ki jih je kršila sovjetska vlada. Na državo s takim režimom se je torej nemogoče zanesti, pravi finski predsednik Risto Ryti. Najbrže trd» resnico, ker sedaj ni običaj, da bl države spoštovale pogodbe, ki jih sklenejo. Finska se je oslo-nila za pomoč v sedanji vojni na Nemčijo. In če kateri, je ravno Hitlerjev režim najbolj nezanesljiv. Kršil je še vsako pogodbo, kar jih je sklenil, in prelomil vse obljube. Za oboroževanje Zed. držav bo treba Še mnogo milijard. Dokler ne bo hitlerizem zrušen in nastane po svetu nov red vzajemnosti, se bodo Zed. države bolj in bolj pomikale v militarizem in v vojno. Japonski admiral Minoru Mayeda je v nekem tokijskem časopisu objavil članek, v katerem svari japonsko vlado pred "ameriško-rusko zaroto". Vladi v Moskvi in v Washing-tonu sta se po njihovi trditvi sporazumeli vzeti Japonski (Nadaljevanje na 2. strani.) Na 6. strani v tej Številki s. Joseph Drasler sporoča, da ker je dobil delo pri zvezni vladi (Civil Service appointment), ni več v službi pri Proletarcu. Pustil jo je pred dobrim mesecom (dne 12. junija). S. Drasler je prišel k Proletarcu februarja 1937 iz Forest Cityja, Pa. Delal je v našem uradu štiri leta. Nasledil je Johna Raka, ki je delal v uradu JSZ, Prosvetne matice in Proletarca 8 let in se nato izselil v Johnstown. Sedaj je u-poslen v upravnistvu Prosvete. S. Drasler piše, da dela v Rock Islandu, III. Želimo mu v njegovi novi službi srečo in uspeh. V Franciji malo brezposelnih V neokupirani Franciji je bilo 31. maja samo 62,000 brezposelnih, v vsi Franciji pa 363,000. Totalitarna oblast zna to socialno zlo odpraviti s prisilnim, zastonjskim delom, pa je problem rešen. V hrvatski koloniji v Chica-eu izha ja tednik Jugoslovanski Glasnik, ki je 'posest k or pora-cije Croatian Publishing Co„ lastnik te družbe pa Stefan Vrančič. Za urednika se podpisuje z S. Vrančič, za upravnika z S. Warnick, in za predsednika družbe z I. Vrančič. Ko je bil v Chicagu za jugoslovanskega konzula G. Ko-lombatovič, mu je bil Vrančič de*na roka. Njegov list je tudi sedaj urejevan s stališča jugoslovanskega uradnega patriotizma. Nepotrjeni očitki Med Hrvati se je Vrančiču mnogokrat predbacivalo, da mu njegov list subvencira jugoslovanska vlada. Toda ker vlade takih stvari ne podpirajo odkrito, mu prejemanja subvencij niso mogli dokazati. Toda če jo je prejemal, bi to ne bilo nič čudnega, ker je jugoslovanska vlada subvencirala že precej listov, ki so jo podpirali. Enako delajo druge vlade. Kot bizniški listi sploh, tako si tudi omenjeni tednik pomaga z oglasi, ki jih dobiva mnogo od ameriških firm, in Hrvatov, Cehov in Poljakov. S. War-nick je na tem polju agresiven in pomaga mu tudi politični vpliv. Dobra mestna služba Kongresnik Sabath je S. Warnicka (Štefana Vrančiča) spravil v službo k pravniku či-kaške občine Bametu Hodesu. Hode*, čigar služba se uradno imenuje "Corporation Counsel", je Warnicka imenoval za "inve*ti?atorja" s plačo $1,980 na leto. Te vrste službe se smatra za politične in dobe jih ljudje, ki imajo bodisi prijatelje na visokih političnh mesth, in pa taki, ki znajo politični mašini v volilnih kampanjah pridobiti mnogo glasov. Dela je v takih službah malo, toliko več pa se morajo požuriti, kadar je treba njihove predstojnike znova izvoliti. Nabiranje oglasov za jugoslovanski relif S. Warnick je dne 3. julija izdal »povečano izdajo Jugoslovanskega Glasnika, vanj pa nabiral oglase med Hrvati, Čehi in pri ameriških firmah. Nabral jih je za osem velikih strani časopisnega formata in jih tiskal v prilogi. Precej oglasov je imel tudi na prvih osmih straneh. Chicago Tribune je poročala 0 tem podvzetju "v pomoč jugoslovanskim vojnim ujetnikom?' v par izdajah. Pravi, da je Warnick iskal oglase največ po telefonu na sledeči način: "I'm Mr. Warnick of the corporation counsel's office". Tako ga je vsakdo poslušal, kajti kadar kličejo iz urada mestnega pravdnika. si nihče ne upa zapreti telefona, ali se izgovarjati, "da nima časa". Ko se je Warnick na ta način telefonič- ino predstavljal — opisuje Tribune — je začel praviti, kako 1 zelo trpe ljudje v Jugoslaviji, od kar je zasedena. Njim v pomoč bo izdal Jugoslovanski Glasnik (Jugoslav Herald) k 4. juliju "independence edition", in nato je prosil za oglas, da bo uspeh lista v ta človekoljubni namen tudi gmotno čim-boljši. S to metodo je uspel nabrati veliko oglasov, kot že omenje- (Nadaljevanje na 5. strani.) Privatna lastnina v kongresu dobro zaščitena Zbornica poslancev je minuli teden a veliko večino odbila dva predloga, ki sta določala, da ako delodajalec v industriji, ki ima vladna naročila, v slučaju spora z delavci ne bi hotel uporabiti vseh sredstev zvezne vlade za dosego sporazuma z unijo, ima predsednik republike pravico tako podjetje prevzeti in ga obratovati pod vladno upravo. "To bi privedlo v socializem",, so svarili nasprotniki predloga,! drugi pa so tarnali, da ako kongres tak zakon sprejme, postanejo Zed. države druga Rusija. Omenjenima predlogoma, ki so jih sponsirali pristali administracije, ao nasprotovale tudi unije, posebno CIO. Smatrajo, da ako bi imel predsednik moč prevzeti tovarne ali rudnike, v katerih je stavka, bi jo zaduii-lo zvezno vojaštvo, kakor se je dogodilo pred nekaj tedni v Californiji. Večina k on grešnikov ni glasovala proti predlogu unijam na ljubo, ampak iz bojazni, da pomeni vsak tak zakon nevarnost za privatno lastnino. Njim ni za delavce, ne za unije, ne za stavkarje, ampak za varovanje privatnih bogastev. Neki kongresnik je v argumentiranju proti zaseganju privatne lastnine dejal, da se Roosevelt že poslužuje te pravice. ker se čuti diktatorja, kakor Hitler in Stalin, vsled tega mu kongresno dovoljenje sploh ni potrebno. Ameriški kongres je glede svetosti privatne svojine ena najbolj občutljivih zbornic na svetu. Poslanci so pripravljeni prepustiti vladi ljudi in ji izročiti njihova življenja. Ce bi potrebovala milijon, ali dva ali tri milijone ljudi, jih ji bi dovolili, dasi so tudi življenja "privatna svojina'*. Toda v tem slučaju se gre za ljudi, ki niso bogataši, nego delavci in farmarji. Bogataški krogi se že kako odkupijo, da jim ni treba v armado ali na fronto, in ako že morajo iti, se ravna z njimi obzirno in se jih ne tira v nevarnost. Dobe sarže, boljše službe v armadi in smejo se svobodno gibati. Ta dvojna mera je v običaju povsod. V mnogih uradih, kjer vpisujejo nabornike, so že odkrili graft. Tudi preiskave so že ponekod v teku, s katerimi pa se ponavadi malo doseže, kjer ta polemika v kongresu vsaj odločuje daner. Vendar pa je poučna za ljudstvo. Vratolomni dogodki, ki pretresajo «vet Naročnik iz Pennsylvanije piše uredniku med drugim: "Navduševali smo se za Francijo, za njeno demokracijo in njeno ljudsko fronto ter upali, da bo ona potisnila Hitlerja na kolena. Pa se je dogodilo, da je ljudska fronta s sklenitvijo pakta med Berlinom in Moskvo razpadla, Francija je bila tepena, in sedaj se tepe na Hitlerjevi strani s svojo bivšo zaveznico Anglijo. Simpatizirali smo s Finsko, ko je Rusija udarila vanjo in se navduševali za dežele, kot je švedska. Sedaj je Finska zaveznica Nemčije in Švedska jima pomaga. Turčija je bila zaveznica Anglije (na papirju je še) in prijateljica Sovjetske Unije. Nedavno pa je sklenila prijateljstvo s Hitlerjem in mu obljubila, da bo ostala nevtralna. Rusijo je ves demokratični in liberalni svet obsojal, ker je sklenila zvezo s Hitlerjem in mu pomagala v vojni. Sedaj se mora isti demokratični svet privaditi simpatizirati z Rusijo, ker je v vojni s Hitlerjem. Diktatorski režimi so v zvezi z demokratičnimi in obratno. Na primer Rusija z Anglijo, demokratična Finska in Švedska pa z Nemčijo. Tudi Jugoslavija in Grčija sta bili diktaturi, ameriški listi pa so pisali, da se borita za demokracijo. Simpatiziram z uredniki, ki morajo motriti zmedo in te čudne pojave po svetu, in jih čitate-Ijem pravilno tolmačiti, ako se jim posreči. Vsem se ne. Čestitam pa Proletarcu, ker to nalogo iz-borno vrši." ProUUrac, July t«, IMI P R O L E T \ R E C MED N5M$K0 ,N $0VJET*!<0 ARMAÇO NAJy^CJf VZGODOYIHI — n ■■i ni m i>aarwyvt. 7 " " «■■RM&AUHAMai, Jsewm LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iidaja Jugoalovanska Delavika Tiakovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah *a celo leto $3.00; za pol leU $1.75; m četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Val rokopisi in oglasi morajo biti v naaetn uradu najpoaneje do pondeljka popoldne sa priobčite v v številki tekočega tedna. P R O L E T A K E C Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1900. Editor___________________________________________________Frank Zaitz Business Manager.......................................Charles Pogorelec Asst. Editor and Asst. Business Manager.........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, II.L. Telephone: ROCKWELL 2*64 Hitlerjeva 'sveta vojna' proti komunizmu dobila malo odziva Ko je Adolf Hitler odredil svoji armadi datum za vpad v Rusijo, je ob enem svetu sporočil, da je to storil "v korist civilizacije". Za svoje poslanstvo si je določil uničenje barbarizma, ki se imenuje komunizem, in sedaj bo to nalogo izvršil. S svojim apelom je preslepil nekaj ljudi, a v Angliji in v Zed. državah ni dosegel učinka kakršnega je pričakoval. Winston Churchill se Hitlerjevi potezi ni dal ujeti, niti ne predsednik Roosevelt. Anglija ni prijateljica Sovjetske Unije, a tudi ne njena sovražnica. Anglija je bila med prvimi, ki je priznala boljševiško Rusijo. Dokler je bil komisar vnanjih zadev Maksim Litvinov, je sodelovala z njim, dasi ne toliko, kolikor bi bil Litvinov rad, da bi mu pomagala. V načrtih za spopad s Hitlerjem je Anglija |>oslala skupno s Francijo v Moskvo komisijo, da sklene zvezo z USSR. Josef Stalin jo je avgusta 1939 osmešil s sporočilom, da kar se kampanje proti Nemčiji tiče, Rusija ne bo v nji več sodelovala. Sklenila je s Hitlerjem nenapadalni pakt in novo trgovsko pogodbo. V interesu Sovjetske Unije je, da je z Nemčijo v prijateljskem razmerju in da obe deželi sodelujeta druga z drugo, je pojasnil narodom USSR in ostalemu svetu v Stalinovemu imenu Vjačeslav Molotov. Dve propagandi sta ob oznanilu sklenitve tega pakta hipoma prenehale: Hitlerjeva proti komunizmu in Rusiji ter komunistična proti fašizmu in tretjemu rajhu. Molotov in Stalin sta po 22. juniju to leto svetu zagotovila, da se je Rusija pogodbe z Nemčijo točno držala, kar svet ve, tudi če bi mu tega ne bila znova poudarila. Dogodilo se je le, da se je Hkler odločil storiti to, kar je že davno imel v načrtu. Škilil je na vzhod, pred vsem v Ukrajino, še predno je postal diktator Nemčije. Svoj roparski pohod je odel z belo haljo borbe proti "barbarskemu komunizmu" in računal, da bo s tem ustvaril zmedo v politični javnosti Zedinjenih držav in v Angliji. Ob enem pa, da bo v tej "križarski vojni" z njim vsa Evropa, Japonska, Južna Amerika in Vatikan., Odzvala se mu je španska vlada, ki je odredila v vseh mestih demonstracije proti "komunizmu" in obljubila poslati Nemčiji na pomoč v vojni z boljševiki "prostovoljce", kakor sta jih poslala španskim fašistom v času civilne vojne Mussolini in Hitler. Tudi francoska vlada v Vichyju se je odzvala Hitlerjevemu klicu v "sveto vojno" za "uničenje komunizma". Maršal Petain in podpredsednik njegove vlade admiral Darlan sta prekinila diplomatične stike z Rusijo, odslovila sovjetske zastopnike in dala aretirati vse Ruse v Franciji, ki jih je v neokupiranem delu kakih 10,000. Po par dneh so bili izpuščeni, ker so dokazali, da so belogardisti, razen par sto, ki so osumljeni, da simpatizirajo s sedanjo rusko vlado. A s tema zaveznicama — namreč s Španijo in Francijo — je Hitler v vojni z Rusijo malo pridobil. Moralno nič, materija!-no pa tudi ne dosti. Več je Hitler dosegel na Finskem. Finsko ljudstvo ve, da njegova prejšnja vojna z Rusijo, oziroma njen konec, ni pomenil konec spora. Sovjetska vlada je imela v načrtu vzeti vso Finsko pod Rusijo, kakor je bila pod carizmom. Vsled te nevarnosti se je Finska obrnila za pomoč na Nemr čijo že v prejšnji vojni, a Hitler je hotel najprvo obračunati s Francijo in drugimi evropskimi državami, predno bi se lotil Rusije. Finska je bila vsled tega osamljena in ostali dve škandi-navski deželi — Norvežka in Švedska, sta proglasili nevtralnost. Bali sta se enako Rusije kot Nemčije, ki sta se tedaj delale, da vršita svoja osvajanja sporazumno. Ko je Nemčija opravila s kontinentalno Evropo in odložili svoj načrt za invazijo v Anglijo, je poslala svoje ljudi na Finsko, da ji Um pripravijo teren. To jim ni bilo težko, ker so mo-rali finski socialisti po premirju z Rusijo iti iz vlade. Nadomestili so jih člani drugih strank, ki so prijatelji Hitlerjeve Nemčije. Finska je vstopila v to vojno v zavesti, da če bo Nemčija poražena, bo tudi finske neodvisnosti konec. Švedska v tem konfliktu večinoma aimpatizira s Finsko in Nemčijo vsled nordijske solidarnosti in pa ker povprečen Sved Rose mrzi, pa naj -bodo caristi ali Stalinovi komunisti. A v Angliji Hitlerjeva poteza ni uspela. Mnogi toriji so se ob pričetku nemške invazije na Rusko sicer razveselili, a premier Churchill jih je posvaril in obljubil Sovjetski Uniji vso mogočo pomoč Velike Britanije. Churchill je realist. On ve, cja Hitler ni udaril v Rusijo zaradi sovraštva do komunizma, ampak iz golih osvojevalnifc namenov. Njemu gre za ukrajinsko žitnico, za sovjetske oljne vrelce in sovjetske rude. Boj proti "komunizmu" mu Je le pretveza. Nem ¿ka vojaška komanda «rdi, da ja glavna »evjet »ke armada a* strta ia si ao bo mogla voc opomoči. V Moskvi pri sna v a jo, da jo aovjetska armada morala propoatiti oeo-aki lo proco j caemlja. toda ago ga Nemci plaiali s ogromnimi ftrtvami. Uradni Mf^iki komonik« pravi da »o vnaaat« neenake ¡sgtabe do IS. julija on milijon moi ofcitak in raojooik. aovjo«ake po le četrt' milijona.'t>aljo eo iagakili Nemci do omenjenega dno 2,300 earoplanov, Kosi pa oo t moč; Nemci 3^)00 taokov. Roei pa llM. To »o aeveda orodne itevilke is Moskvo, nemčke pa »o ravno obratno. Na goro ji «liki je moet nekje v Koal ji. Id'so ga rasatrelÜi »ovjetaki vojaki na omiko, aravon pa aemiki vojaški moet, po katorom nemške čete a svojimi stroji oadaljojejo prodiranje. Nemci prisaavajo, da ao aovjot. •ko armada sijajao brani. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje ■ 1. strani.) mornarici kontrolo nad severnim Pacifikom. V zaroti je u-deležna tudi Velika Britanija, pravi Mayeda, ki velja na Japonskem za veščaka v mornarjih in političnih zadevah. Sploh se na Japonskem propaganda proti Z od. državam čez-dalje bolj širi. Norveški kronprinc Olaf je na nekem banketu v Londonu dejal, da je 90 odstotkov nor-vežkih pilotov v angleškem letalstvu in tisoče norvežkih mornarjev služi v angleški mornarici. Na ladji Maasdam, ki je bila potopljena prvi teden v juliju, je bilo 2,018 vreč ameriške pošte. Spijonaia je posebno v vojnem času silno nevaren posel, vzlic temu se peča z njo tisoče ljudi v vseh deželah. Dne 9. julija je bil v Londonu obešen 30 letni George J. Armstrong vsled špijoniranja v korist Nemčije. Imel je zveze z nekim nemškim konzulatom v Zed. državah, kateremu je sporočal angleške vojaške tajnosti. V Moskvi so cerkve baje spet polne. Ko je Nemčija napadla Rusijo, je patriarh ruske pravoslavne cerkve apeliral na verni narod, da naj bo zvest sovjetski vladi in Ji pomaga v borbi. Dasi je bolan, je šel v cerkev in molil za zmago sovjetske armade. Nemčija se pripravlja na mirovno ofenzivo Čim bo Rusija poražena. To sta izvedeli angleška in ameriška vlada. Hitlerjev pogoj baje je, da naj mu Anglija in Zed. države prrzna-jo nadvlado nad Evropo, Anglija pa naj si ohrani, kar ima. Neuradno poročajo, da je z« Churchilla in Roosevelta tak "mir" nesprejemljiv. Churchill jc tudi izjavil, da se angleška vlada ne bo nikoli pogajala s Hitlerjem. Ako hoče torej Nemčija mir z Anglijo, bi moral Hitler odstopiti, r S Poljaki ima tretji raj h veliko težkoO. Zasovražili so Nemce in uganjajo sabotažo kjer morejo. Beda med njimi je velika in zahtevajo od okupacijske oblasti živil. Hitler bi rad ta ¡problem za Nemčijo olajšal in išče za Poljsko takega Quis-linga ali "poglavnika", ki je bil med poljskim narodom spoštovana, ugledna oseba. V Londonu, ki so o nemških mahinaci-jah na Poljskem dobro «poučeni, pravijo, da so dosedaj vsi ugledni poljski politiki nemško ponudbo odbili. Posebno si nemška vlada prizadeva, da bi prevzel službo "poglavnika" grof Rostworowski. Bil je član poljskega senata, v politiki je konservativec in po stanu veleposestnik. "Avtonomni" Poljski bi dala Nemčija tudi precej sovjetskega teritorija, ki ga je zasedla v sedanji vojni, vjetski poslanik v Berlinu. Ko V. G. Dekanozov je bil so- je izbruhnila vojna, je s svojim štabom vred odpotoval v Carigrad, da se od tam vrne v Rusijo. A tu je zvedel — kakor pravi depeša fe Carigrada dne 9. julija, da mu bo, ko se vrne, slaba predla. Kakšen poslanik neki je bil to, ki niti s svojimi špijoni ni mogel uganiti, kaj plete Nemčija proti Rusiji! Ako bi bil vlado v Moskvi o Hitlerjevi nakani obvestil, bi se sovjetska armada boljše pripravila in ne bi bilo tolikšnih izgub. Tako pa je Dekanozov Moskvo le obveščal, da so odnosa j i med njim in nemško vla- — ali pa še močnejši od Samsona, da ostane pri življenju zraven vseh barbarskih malenkosti', katere spremljajo Človeško življenje. Ti po načinu komarjev pijejo človeško kri, iz-jijejo jo in zastrupljajo, cepijo v človeka mrzlico hudobije nezaupanja in prezira do ljudi. Človek mora biti slep Samson, da se pretolče skozi oblake zastrupljenih nesramnosti in da ga to ne okuži, da ga ne podvržejo pod svojo oblast. Blodil sem z odprtim srcem skozi malenkostne zlobnosti in Čez odurnosti Življenja, prehajal kakor čez šiljaste žeblje in steklovino. Včasih se mi je zdelo kakor da sem že enkrat živel,1 kakor da nisem Imel ničesar več pričakovati in videti. Kljub temu sem hotel živeti, hotel videti lepoto in čistost, ker tudi to obstoji, tako vsaj govore knjige velikih pisateljev sveta — obstoji lepota, obstoji čistost, torej jih moram tudi jaz najti! Če je življenje grdo in zamazano kakor kakšno staro zapuščeno pogorišče, ga je treba o-čistiti in olepšati na račun lastne duše, lastne volje potom fantazije. Do tega zaključka sem na koncu prišel. Ali če bi vedeli s kakšnim navdušenjem sem to delal in kako pogosto se moram danes smejati sam sebi, ko se spomnim, kako neplodni so bili vsi moji poskusi, da polepšam življenje ter da z. duševno svetlobo razsvetlim temno praznoto, katera me je obdajala. šihta.' Potrtrežba je bila jnie-nitna. Naj omenim tudi Toneta V» lentinčiča, ki je pobiral oziroma zbiral "copake". Bil je namreč blagajdik priredbe. Na ta posel se dobro razume (enake tudi podpisani 'večni popotnik'). Oba rada zbirava $, prav jih morava nato do centa točno pošteno oddati. V pojasnilo "Big Tony ju" v Ca Uf orni jI naj omenim, da na nJegoVr predlog nismo pozabili. Dobil sem nadaljnih pet podpornikov. Ti so; John Bogatay, Girard, O.; on je delegat društva št. 49 SNPJ ; George Smre-kar iz Aliquippe, Pa., je tudi pristopil v ta krog podpornikov predloga. George je delegat društva SNPJ iz njegove naselbine. Matt Tušek, Power Point, ki bo na konvenciji SNPJ zastopal društva ondotne okolice. Odzval se je enako prijatelj.sk > tudi Jože Irman iz Akrona, in pa Paul česnik iz Painsville. Vsi so naši somišljeniki in trdno verujejo v naš delavski socialistični program. V imenu "Big" Tonyja in Proletarca vsem tem iskrena hvala. Anton Jankovich. Ako Rusija pade, bo sicer njenega komunizma konec, kajti upravo in posest nad njim bi prevzel nacizem in ruske prirodne vire izrabljal za "nemški življenjski prostor". S poraženjem Sovjetske Unije bi se Hitler iznebil v kontinentalni Evropi zadnje države, ki jo še smatra za nevarno svojemu rajhu. Ob enem bi si pridobil prirodna bogastva, ki bi silno dvignila njegovo moč. Tudi angleški toriji si ne morejo želeti takega izida vojne med Nemčijo in Rusijo. Kajti čim bi se Hitler po uspešni invaziji v Rusijo nekoliko odpočil, bi se Velike Britanije znova lotil in jo raabil. Tak je njegov načrt in prepričan je, da ga izvede. Se največ uspeha je imel Hitler s svojim apelom za vojno proti "komunizmu" v Zed. državah. Chas. Lindbergh, Wheeler, Nye, Norman Thomas, Wood itd. so pospešili svojo kampanjo proti podpiranju Anglije, češ, sedaj je jasno, da to nI vojna za demokracije in Roosoveltove "Štiri svobode" in v dokaz so nekateri poudarjali, da ako zmaga Stalin, bo to za svet večji udarec, kakor ya, ako zmaga Hitler. Predsednik Roosevelt in člani njegovega kabineta tudi niso dremali in v protidokaz navajali, da bi padec Sovjetske Unije pod Hitlerja n« le povečal nego tudi pospešil nacijsko nevarnost za Zedinjene države. Predsednik Roosevelt je vladi Sovjetske Unije sporočil, da ji želi v njeni obrambni vojni uspeh in da ji bo ta dežela pomagala. Se največ škode delajo Rusiji sedaj komunisti v Angliji in v Zed. državah. Njihova nova taktika je tudi sedaj kakor voda na mlin Hitlerjeve propagande. Qni sicer mislijo, da delajo dobro za Rusijo, kakor so mislili do 22. junija, ko so tolkli po Angliji, Rooseveltu in po "imperialistični vojni". Ker niso ne tu ne v Angliji vpliven faktor, bo njihovo delovanje lahko prezreti. Glavno je, da se Hitlerju ni posrečilo pridobiti večino ameriške in angleške javnosti proti Rusiji in pa da sta ji angleška in ameriška vlada pripravljeni pomagati. do "nespremenjeni" torej uradno prijateljski. Dekanozov vsled tega greha baje ni hotel skončati svoje poti v domovino nego je ostal v Bolgariji. MOJE SANJE Maksini Gorki časopisi so ie objavili nekaj mojih povesti. Znanci so me hvalili in prerokovali, da postanem še znamenit pisatelj. Ali jaz nisem verjel takšnim prerokbam. Zdelo se mi je, da niti sami preroki ne verjamejo v to kar mi prerokujejo. Biti pisatelj — o tem tedaj še sanjal nisem. V mojih očeh je bil pisatelj nekaj, kakor Ča-robnik, človek, kateremu so odprte vse tajnosti In vsa srca. Ena dobra knjiga se je dotikala mojega srca, kod godalo velikega umetnika, po tem je pelo moje srce. stokalo od srditosti ali žalosti ali se veselilo— kakor je pač pisatelj hotel. Ne v to srečo, da postanem še enkrat pisatelj, v to takrat nisem verjel t To pa, da $o moje povesti bile tiskane,-smatral sem kot srečno naključje, približno tako, kakor če se človeku včasih zahvaljujoč prečnemu naključju, posreči, da skoči tako visoko kolikor je mm vi-»¿¡l * i x i V tem času sem se občutil še zelo nesigurnega na svojem potu. Tlo se mi je zibalo pod nogami, kakor da se me je zemlja hotela otresti, me vreči od sebe. Živel sem kakor v kakšni pari idej, ki so na druji, bile nasprotne/meglenih *>fja in občutkov. Vse življenske poti »o stale prepleten« pred menoj in nisem Ml na jasnem, katera je moja pot. Letal sem okoli kakor ptica, katera se je zaletela v eno sobo, čigar okna ao sicer »vetla ali steklene plošče zapirajo pot V svobodo. A te pldšče je tako težko razlikovati »raka. - Kot otrok in kot deček sem izkusil mnogo gorja in mnogo taljenj. Srečaval mnoga trda srca, zlobne neumnosti in brezpomembne lati.' Zato sem si v življenju moral pri ljudeh poiskati nekaj s ¿emur bi uravnovesil težo, katero sem nosil v svojem srcu. Moral sem se zopet zravnati. * ' ^w Ali človek mora biti Samson O ohijskem dnevu SNPJ in o predlogu Toneta Tomšiča Cleveland, O. — Na praznik ameriške neodvisnosti, dne 4. julija, smo se mnogi iz Cleve-landa in iz drugih naselbin v tej državi napotili v Girard na drugi ohijski dan SNPJ,- ki je bil praznovan v Avon parku. To je velik prostor in dokaj primeren za take prireditve. Ljudje so bili po vsem prostranem vrtu in v paviljonu, pa je težko presoditi, koliko jih je bilo. Po mojem računu kakih 3,300. Mislil sem, da jih bo še več. Vreme je bilo v Girardu ugodno, a v okolici je deževalo, kakor so pravili, vso noč in še tudi zjutraj. Iz Clevelanda v Girard smo imeli krasno vožnjo. Nazaj grede pa je bila že tema m smo se zabavali s petjem, debatiranjem, s šalami in pa gasili žejo večinoma z •'mehkimi pijača-mi . Program na prireditvi ohij-skega dneva SNPJ je bil skoro preobširen. Večinoma so ga izvajali mladinski krožki jedno-tinih društev. Ljudem so se vsi dopadli. Govornikov je bilo precej. Večinoma so izrekli le nekaj pozdravnih, vzpodbudnih besed. Zelo jedrnato ao se izrazili Michael Kamer v angleščini, v slovenščini pa Math* Petrovich. Milan Medvešek, C. Zarnik, M. Tušek, J. Snoy in pa Frank Zaitz, ki je bil na tej proslavi glavni govornik. Njihne govore so ljudje z u-žitkom poslušali in lahko rečem, da dokler bo imela SNPJ tako skrbne in agilne člane v glavnem odboru, se lahko zanesemo nanjo. Vidimo jih na prireditvah kamor koli jim je mogoče priti in pomagajo k uspehu. V Girardu smo se spet sre-čali z neštetimi prijatelji in znanci obeh spolov. Tudi mnogo delegatov prihodnje konvencije je prišlo in njilinih namestnikov. Sugestiral sem v prejšnjem dopisu, da se bi podpisali v iposebno polo, da bomo videli in vedeli, kdo je prišel na \o slavje. In res je John Rovan poškrbel, da je bila v njegovi pisarni v paviljonu v ta namen pripravljena pola, kamor so se podpisovali. Ne vem, Če so se vsi, kar jih je prišlo, a za one, ki Jih ni bilo, vem, da se niso. Mogoče so imeli slednji kake zadržke, nekaterim pa se zdi škoda "čopakov"; Proslave drugega ohijakega dneva S. N. P. J. ni to prav nič motilo. 1®. vršila se je vzorno v vsakem ozlrul Priznanje odboru, ki je izvršil priprave, in vsem delavcem, posebno toča jem in kuharicam, ki so delali ne da bi gledali aa uro, kdaj bo konec njihovega Po ¿tirih letih vojne na Kitajskem Dne 7. julija je minilo štiri leto, od kar je japonska armada pričela 'prodirati na Kitajsko, ne da bi napovedala vojno. Ob četrti obletnici vojne je japonska vojna oblast objavila statistiko izgub, v kateri pravi, da je bilo ubitih v tej dobi 2,-015,000 kitajskih vojakov, japonskih pa samo 109,250. Kitajsko vojno ministrstvo pa je objavilo svoje številke. V njih pravi, da je bilo ubitih in ranjenih 1,600,00 Japoncev. PROSVETNA MATICA Vaota $ 6.00 6.00 6.00 6.00 6.0(1 6.00 12.00 3.00 3.00 6.00 3.00 3.00 6.00 V fond ProuvKnc matice so vplačala društva, klubi J^Z in druge organizacije v aprilu, maju in juniju 1*41 kot sledi: C«ovitka to kraj droit va ' 1, SNPJ, Chicago. III. 16, SNPJ, Milwaukee, Wis 47. SNPJ, Springfield, HI. 104. SNPJ, West Allis, Wis. 1st. SNPJ, St. Louis, Mo. 11«, SNPJ, Pittsburgh, Pa. 126, SNPJ, Cleveland. O. 154, SNPJ, Sugarite, N. Mex. 1«8, SNPJ, Conemaugh, Pa. IW, SNPJ. WHlard, Wis. 2*4. SNPJ, Bon Air, Pa. 275, SNPJ, Maynard, O. 821, SNPJ. Warren, O. 426, SNPJ, Triadelphia, W. Va. 2.76 434, SNPJ, Arms, Kans. 6.00 Fed. SNPJ. E. Ohio in xap. W. Va, 6.00 Fed. SNPJ, Conemaugh Valley. P*- 12.00 Fed. SNPJ, Kansas 12.00 F*d. SNPJ, E. Ohio in Penna 12,00 KLUBI J. S. Z. 3, Ogle^by, JU. i 00 47. Springfield, 111. 3.00 118, Canonsburg. Ph. 6.00 DRUGE ORGANIZACIJE Soc. pevski thor "Svoboda", Detroit, Mich. 12.00 Soc. pevski abor "Naprej", Milwaukee, Wis. 6.00 Dram. druttvo "Ivan Cankar". Cleveland, Ohio 12.00 Dram, klub "Slovenija", Rarberton, O. 6.00 PODPORE ORGANIZACIJ IN POSAMEZNIKOV John Berliag, Detroit, Mick. f.<»0 Fed. SNPJ, Colo. In N. Mex. 3.00 Skupaj...^».*«........... $173.7MMIMIMMMMMM»»»M#MM»MMMM»M#Mt (Nadaljevanje.) Luc je pričel "1. junija 1929, pripovedovati stari, "je bila Fontamara prvič brez električne luči. 2. junija, 3. junija, 4. junija je ostala Fontamara brez luči. Prav tako v naslednjih dnevih/v naslednjih mesecih, dokler se ni Fontamara končno privadila mesečini. Od mesečine do električne luči je potreboval naš kraj sto let: to je bila dolga pot preko olivnega olja in petroleja. Za ipovratek od električne luči do mesečine pa je zadoščal en sam večer. Mladina te zgodbe ne pozna, a mi stari, mi jo poznamo. Mi vemo, da se vse novo, za kar moramo biti južni kmetje v poslednjih sedemdesetih letih hvaležni Piemontezom, prav za prav omejuje le na dve reči: na elektriko in cigarete. Električno luč so nam zopet vzeli. Cigarete pa naj si kar obdrže zase. Kajti nam je zmeraj zadoščal tobak. Ko prvič ni bilo luči, se nam prav za prav ni bik) treba čuditi? vkljub temu pa smo bili vsi iznenadeni. Za Fontamaro je postala namreč električna luč naravna sila: nihče je ni plačeval, že več mesecev ne. Končno je izostal občinski sel, ki nam je stalno prinašal mesečni račun z žigom "neplačano". Ta papir pa je bil tudi edini papir, ki smo z njim snažili pipe. Ko pa se je sel poslednjič prikazal, bi ga to skoraj veljalo življenje Skoraj bi ga namreč pri vhodu v vas zadel strel. In sicer kljub temu, da je bil prav previden Prispel je Fontamaro, ko je vedel, da so možje na delu in da so samo ženske in otroci doma Bil je zelo ljubezniv in je deli izkaznice z bedastim, usmilje nim režanjem: 'Nič hudega! Ko smo prispeli v vas, smo najprej srečali Generala Bal-dissero, ki je poleti v pozno noč krpal v svitu cestne svetilke čevlje. Krog njegove delovne mize so stali otroci in mu pomešali pile, žeblje, nože, smolo, niti in usnje, vrhu tega pa so mu razlili še kablič z umazano vodo po nogah, da je grmet' preklinjal vse okoliške svetnike priprošnjike; takoj nas je vprašal, ali je pri svoji starosti in Prosim, le vzemite, kos papirja 8^bih očeh zaslužil, da so mu bo v hiši vsak potreboval.' Celo v«eli električno luč in kaj si tolikšna ljubeznivost ni zado- kralj Umberto pač pri taki ne-ščala. Potzneje mu je namreč sramnosti misli. PREREKANJA NA SHODIH GLEDE VOJNE neki voznik razložil — ne v Fontamari, kajti k nam ga ni bilo več, nego s|>odaj v mestu — da strel ni veljal njemu, njegovi osebi, osebi Innocenza La ^egga. nego davku. Toda Če bi ga krogla zadela, bi ne bil ubit davek, temveč on — zato naj nikar več ne prihaja in razen ega se tudi nihče ne bo jokal za njim. Kljub temu pa se ni nikoli spomnil, da bi tožil Fon-amaro. "če bi se dalo uši se-cvestirati in prodajati," je rekel nekoč Innocenzo, "potem M imela izvršba popoln uspeh. Ker pa za to ni zakonske podlage, vam zapro lahko samo luč. Luč so nam nameravali vzeti te 1. januarja, potem 1. mar-a. Vzeli pa so jo 1. junija. Žene in otroci v hišah so zapazili poslednji. Toda mi, ki smo se vračali z dela, ki smo bili v mlinu in se po cesti vra- oWinskih *ali, ki smo bili pn pokopališču in smo prihajali z gora, ki smo delali v peščeni jami in šli ob gorskem potoku proti domu, ki smo se vračali od dnevnega dela od vsepovsod pri počasi nastajajoči noči, smo videli, kako so se v vseh sosednih va-*eh zasvetile luči, le Fontamara je ostala temna, je izginila, a?" Zanikala je. ftkof je, tako pripovedujejo, začudeno pokazal na njen obseg. Marietta pa, ki ni bila na to pripravljena, je samo rekla: "Spomin na junaka." Gostilničarka je znala torej občevati z višjimi osebami. Za-o je tujca tudi takoj povabila, naj sede k mizi. Ta pa je izvlekel iž žepa velike pole in jih položil predse. Ko smo zagledali pole, so izrinili iz nas poslednji dvomi. *ole so bile tu, nove pole za obdavčenje. Preostalo je samo vprašanje: za kakšen davek? Tedaj pa je začel tujec tudi že govoriti. Takoj smo spoznali v njem meščana. Od vsega, kar je govoril, smo le malokaj razumeli. Ni se nam posrečilo dognati, za kateri davek gre. Stali smo tamkaj s svojim o-rodjem, sekirami, krampi, lopatami, brizgalnico za žveplanje in z oslico Jacoba Losurda. Spoznilo se je. Nekateri so odšli. Venerdi Santo, Giacinto in Papasisto so odšli. Baldavino Sciarappa in Antonio Ranocchia sta še nekaj časa prisluškovala govoričenju mestnega Človeka, nato sta tudi onadva odšla. Jacobo Losurdo je nameraval še ostati, toda oslica je tudi njega prisilila k odhodu. Tako nas je z meščanom ostalo končno «le še četvero. Govoril je. Toda nihče ga ni razumel. Nihče ni doumel, kaj so na novo obdavčili in kaj bi se sploh še dalo obdavčiti. Končno je meščan nehal govoriti. Obrnil se je k meni, ker sem stal najbližje, in mi pomolil belo polo, mi dal svinčnik in rekel: "Podpiši!" Čemu naj bi podpisal? Čemu podpis? Od vsega njegovega besedičenja nisem niti de-sed besed razumel. Toda, četudi bi vse razumel, čemu bi moral podpisati? Meščan se je obrnil h kafonu poleg mene, mu pomolil list, ponudil svinčnik in rekel: "Podpiši I" Tudi ta se ni ganil. Meščan se je obrnil k tretjemu kafonu, mu pomolil list, ponudil svinčnik in rekel: "Podpiši! Pa ti začni... Potem bodo še drugi podpisali.. .r Bilo je, kakor bi govoril steni. Nihče se ni ganil. Ko vendar nismo vedeli, za kaj gre, Čemu potem podpisovati? Meščan je bil ves iz sebe. Zvok njegovega glasu se nam je zdel žaljiv. Toda ogibal se je govoriti o davkih. Nestrpno smo čakali na to, a govoril je o drugih rečeh. Nenadoma je zgrabil za bič, ki je visel na krmilu, in je začel z njih zamahovati, da me je skoroda oplazil po obrazu. "Govori, govori!" je kričal, "pes ti prekleti! Zakaj ne govoriš?... Zakaj nočeš podpisati?" (Dalje prihodnjič.) TISKOVNI FOND PROLETARCA XIV. IZKAZ Na predlo* Antona Tomiiča it Oaklanda. Calif., in na apel uprav-niitva so se zadnji teden odzvale sledeče organizacije in posamezniki: "Poglavnikove" izjave "Deutsche Allgemeine Zeitung" objavlja izjavo drja. Ante Paveliča o razmerju med hrvaškim in nemškim narodom. Dr. Ante Pavelič pravi, da so odnošaji hrv. naroda do nemškega naroda »posledica čustev trajnega bratstva v vzajemnih borbah na bojnem polju. Hrvaška pripada definitivno in brez vsakršne izjeme k osišču, s katerim je danes hrv. narod zvezan na življenje in smrt. Hrvaška sprejema v polni meri nemško tezo o majhnih narodih, t. j., da je hrvaški narod le ena manjšina in kot tak sestavina velikega nem. naroda. Hrvaška je danes povezala vso svojo u-sodo z velikim nem. rajhom. Med narodno - socialističnim programom in onim vstašev obstaja povsem jasno sorodstvo in velika vez. "Hrvaška," je dejal hrvaški 4poglavnik\ "se ima razdeliti v enaindvajset žup ali okrajev, ki ustrezajo nemškim okrožjem ali 4Gau-om\ Hrvatska označba župe je popolnoma gotskega ali nemškega porekla. Zato je ta porazdelitev novega hrv. ozemlja n£ župe, oziroma 'Gau-e\ v popolnem soglasju z narodno-socialistično in nemško ustanovitvijo nove države. V Hrvaški ne bo več brezposelnih delavcev, ker je bilo pet tisoč delavcev že poslanih na ški in pa s srb. pravosl. manjšino v Bosni in Slavoniji. Novemu režimu na Hrvaškem se pojavljajo največje težave pri u-stvarjanju hrv. narodne sloge, zlasti pa v krajih, kjer je večina prebivalstva še vedno zvesta Hrv. kmečki stranki kakor tudi drju. Mačku. Hrv. kmečka stranka in dr. Maček sta še vedno v sporu z vstaši. Vsi Židje, ki bivajo v Hrvaški, morajo v določenem roku prijaviti vse, kar lastujejo. Za vse kršitve te vrste so določene zelo stroge kazni. Državni uradniki in osebe, ki pripadajo k svobodnim poklicom, morajo v roku štirinajstih dni prijaviti z zakonci svoje rasno in plemensko pripadništvo. Židje so popolnoma izključeni iz vsakršnega kulturnega in športnega življenja tako, da ne morejo delovati niti za film, niti za radio, niti v tisku in niti ne na odru. Bolgarija pozdravlja Hrvaško Bolgarska lista "Slovo" in "Nova Večer" izražata veliko veselje ter "bratsko" čestitata Hrvaški k temu, da si je izbrala člana savojske dinastije za kralja. V Smederovu bilo ubitih 4,00 ljudi Madžarska brzojavna agencija službeno potrjuje vest, da je bilo ob priliki eksplozije v smodnišnici v Smederovu na Donavi ubitih 4,000 ljudi. Pri tej eksploziji je bilo ranjenih nekaj tisoč ljudi, porušenih nekoliko tovarn in železniških vagonov. Cirard, O. Michael Kumer (Universal, Pa ), $1; po 50c: Jacob Ber-gant (Lisbon, O.), Peter Chufar (Canton. O.), John Bogatay (Girard, O.) in Frank Mihelich (Blaine, O.), skupaj S3.00. (Nabrano na drugem, . . . . ... . ohijskem dnevu SNPJ, izročil Frank I Nemško, a te dni pa jih bomo Za it z.) Cleveland. Ohio. Milan Medveshek $3; Frank Bat bič $2; po $1: Joe Frančeikin. Louis Zorko in Frances Jei (Warren, O.); Joe Ilersich 25c, skupaj $8.25. (Nabrano na pikniku kluba At. 27 JSZ in rbora Zarje, izročil Frank Zaitz.) Presto, Pa. John Erien $1; Fr. Master ßOc: Pavel Ralčič 30c; po 25c: Frank Strah. Jack Am-brozich, Matt Florjancich, John Dermotta, Martin Tratnik, Joe Ambrozich, Jack Dermotta, Frank Pustovrh, Lorenc Kavčič, Silvija Sevčič, Frank Skerl, John Dekleva, Neimenovan; po 15c: Jennie Jerala in Joe Koračič; po lOc: Kathy Mavrich, dva Neimenovana, Frances Zaletel, Matt Petrich, Frank Mudofer, Vencel Vidmar, Neimenovan; po 5c: Frank Mur in dva Neimenovana, skupaj $6.45. (Nabral na proslavi druitva it. 166 SNPJ Frank Strah.) Wast Newton. Pa. Joseph Juvan $1.00. MUwaakeo, Wis. Frank Poltčnik $1.00. Arma, Kans. Draiba petelina na pikniku druitva it. 434 SNPJ $3; Martin Gorenc $2; skupaj $5.00. (Po-slal Martin Gorenc.) Sprin*field. III. Po $1: Joseph Ovca in Rose Zaverl; po 50c: Anna Ovca Frank Kramiar, Mary Kramiar, John Filipich, Frank Volk, John Močnik. John Ocepek, John Furan; po 26c: Josef ine Močnik, John Goriek st., Mary Goriek, Anton Kakalaski, John Ibergenik, John Lazar st., in John lazar ml.; po 10c: Frank Pii, Victor Golob in Joseph Berčinc, skupaj $8.05. (Nabrala Anna Ovca). — Po 50c: Julia Filipich, John Zaverl in John Ocepek; po 25c: Frank Kalan, John Goriek ml., John Goriek at., Ann Aidich in Anton Golob, skupaj $2.75. (Nabral Louis Aidich.) McDonald, Pa. Lorenc Kavčič $2. 'Lorain, O. Mary Kertich $1.00. Sheberv««. Wis. Dr. it. 344 ANPJ $2.00. Younfstown, O. Mildred Wargo $2.00. TIra Hill. Pa. H. Dolgan $2.00. Girard. O. Po 60c: Frank Ravnikar in Matt Petrovtch; Anton Jakich 25c. skupaj $1.25. (Poslal John Boga tay.) Berwyn, III. Frank Molan $1.00. Skupaj $46.75, prejinji izka« $822.04, skupaj $868.79. poslali še nekaj tisočev. Volitev vojvode Di Spoletto za hrvaškega kralja "Muenchener Neueste Nach-riohten" objavljajo dopis iz Zagreba, v katerem je rečeno, da je največja naloga notranje hrvaške politike stvoritev narodnega predstavništva. To narodno predstavništvo, ki bi se domnevno moralo popolnoma svobodno izvoliti, bo moralo s svobodnim glasovanjem izvoliti vojvodo di Spoletto za kralja Hrvaške. — Kraljevi dvorec bo v okolici prestolnice. Kar je najnujnejše, je vzpostavitev sodelovanja vstašev s političnimi nasprotniki v Hrva- VSAKDANJE LAZI Brivec: Takoj ste na vrsti, gospod! Prodajalec: To blago vam lahko priporočam, ker sam nosim tako perilo. Zobozdravnik: Niti čutili ne boste... Urad: V nekaj dnevih dobite točen odgovor. Napovedovalec v radio: Zdaj sledi zabavna igra. Mladi mož: Se nikdar nisem nobene tako ljubil kakor tebe. Natakar: Da, popolnoma sveže, pravkar pečeno. Zagovornik: če ne bi bil popolnoma prepričan o njegovi nedolžnosti, bi me sploh ne bilo tu. Zakonec: Važno sejo smo imeli. Vremenska postaja: Za praznike se obeta milo in suho vreme. Prijateljica: Kako izvrstno ti pristoja ta klobuk! Založnik: Vašega dela ne moremo sprejeti, čeprav je sijajno, ker... Prodajalec rib: Danes zjutraj ujete — garantiram! Gospodinja: Kako me veseli, da ste prišla! Tako rada bi vam kaj ponudila, pa... Piknik Prešerna Chicago. — V nedeljo 20. julija priredi pri Keglu v Willow Springsu piknik pevski zibor France Prešeren. Zbor zagotavlja vsem dobro postrežbo in obilo zabave. Torej na svidenje. — F. T. — SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenaka knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave., Chicago KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI FRANCOZI V SIRIJI SE PODALI ANGLEŽEM PogUvnik "komuniste*. Ijen Hrvat v vatski mu je Pavelic strelja Vsak nezadovo-"neodvisni" Hr-"komunist". In ako bo postrelil vse,, ki ao nezadovoljni in valed tega označeni za komuniste, bo od hrvatskega naroda ostal le njegov "poglavnik", žandarji in drugi podrepniki. Galicija je v prejšnji svetovni vojni veliko trpela. Tudi mnogo slovenskih fantov in mož je bilo uničenih v nji. Leta li*39 je bila spet v plamenih. Naciji so izgnali iz nje poljsko armado in jo nato prepustili Rusiji. Sedaj je Galicija zopet pod naciji. Glavno mesto Lvov, komaj da so ga za ailo popravili po vsaki prejšnji vojni, je zopet opustošeno. Kar niso uničile bombe, je dovršil požar. Civilnega prebivalstva je bilo ubitega v sedanji vojni toliko, da so se vršili "masni" pogrebi in "masni" pokopi. Lvov ima, oziroma je imel približno četrt milijona prebivalcev. Kardinal VVilliam 0'Connell v Bostonu v sovraštvu do Anglije za "fathrom" Coughlinom nič ne zaostaja. On je starosta katoliške hierarhije v Zed. državah, vrh tega jako bogat in poglavar najbolj nazadnjaških katoliških škofij na vzhodu te dežele. Pomaga prohitlerjevi šteje Thomaaa v nacijski tabor. A to delajo mnogi, ki so pristaši borbe za strmoglavi jen je hitlerizma. Nikomur več ni skrito, da smatra pronacijska, protiangleška "America First" Thomasa za enega izmed svojih glavnih prop a ga to rje v. Senatorja Wheeler in Nye, Chas. Lindbergh, Flynn, upokojeni general Wood, ki načeljuje eni najbogatejših korporacij v tej deželi, predsednik ameriške trgovske komore in drugi so po 22. juniju pričeli novo ofenzivo "proti vojni" pod masko, da je Hitler v borbi z brezbožno Rusijo. Torej če nočemo pomagati njemu, čemu naj bi poma-igali "barbarski, tolovajski Ru-i siji!" Thomas, ki je nedvomno iskren pacifist in izolacionist, v svoji propagandi ne misli slabo, toda ako vprašate delavsko stranko v Angliji, se ne bo glasilo lepo, kar misli o njemu. Sicer pa je Thomas le še individualist. Politična organizacija, ki jo je prevzel za Morrisom Hillquitom, več ne eksistira. Na delu pa so mednarodni socialisti, da jo obnove, kar bo težavno delo. L. Ambrozich iz Milwaukee-ja poroča, da se je socialistična stranka ločila od LaFollettove progresivne stranke in bo v bodoče spet samostojno delovala. To je dcbro, v kolikor je. Kajti D»« 13. julija j* bila končan« in «na vojn«. nammi med «ngUikimi t «mi in fr «»»enakimi po»«dk«n.i v Siriji. Trajal* j« pat tednov. Anflnai in "•vobodn« frnncoske čet«" »o inv«dir«U Sirijo radi njen« •trnlegičn« vai-noiti, in največ p«, ker »o Fr«ncom« dovolili Nemcem Sirijo «a oporiie«. Zadnjo nedeljo j« bilo podpis«no premirja. O bodoči nrndbi svetopisemske Sirije — bodo pogajanja med angleško in frnncoeko vlado ¿«1« vršil«. Na •liki pri št. 1 j« Damask, ki s« g« vseli Angini«. in pri it. 2 st«rod«vno fen«-cansko mesto Sidon, ki s« ga Angleii okupirali po vroii bitki. Francoski poveljnik v Siriji je uvidel, da ki bil nadaljni odpor isgvbljanj« življenj po nepotrebnom, p« se je podal. organizaciji "America First" ko 46 B\P- Pridružila za poli kolikor more. Kardinal O'Con-nell se je razjezil posebno nad katoliškim škofom Josephom P. Hurleyjem v St. Augustine, Fla., ki je po radiu priporočal, da kar se sedanje vojne tiče, naj ameriško ljudstvo sledi Rooseveltu in pa da naj ima on (predsednik) pravico odločiti, kdaj se umešamo v vojno, ne pa kongres. Razlika med tema dvema visokima katoliškima dostojanstvenikoma je le, da je eden—kardinal O'Connell proti Angliji, škof Hurley pa za pomoč Angliji. To pomeni, da sta v politiki zelo posvetna človeka, posebno še kardinal O'Connell, ki se sicer dela za fanatičnega katoličana. A sovraštvo do Angležev mu je vendarle bolj v koži kot pa mržnje do Hitlerjevega paganizma. Anglija katoliške hierarhije ne preganja. Nemčija jo. Vzlic temu želi stari kardinal v Bostonu Hitlerju zmago. tfčno akcijo progresivcem, je bila še stranka. Imela je svoj tisk in dokaj močno organiza- Kaj j« s Slovenijo? Kdo pravzaprav jo ima v oblasti? Minuli teden je italijanska-nemška komisija dovršila pogajanja za razkosanje slovenskih krajev in ostale Jugoslavije, a kaj točnega o "končnoveljavni" razdelitvi Slovenije med Italijo in Nemčijo, ko to pišemo, še nismo izvedeli. En vir trdi, da je Italija prepustila "provinco Lu-biana" Nemčiji in si bo obdr- gala zrušiti nemško demokratično republiko in nato sklenila čez nekaj let celo pakt s svojim smrtnim sovražnikom, o katerem bi lahko vedela, ako je le količkaj hotela vedeti, da ji bo oib prvi priložnosti pognal nož v hrbet. Vzlic tej njeni usodni zmoti so naše simpatije s Sovjetsko Unijo. Kajti če bo poražena, bo to ob enem poraz za vso Evropo in ves svet. eijo, A vsled te nesrečne zdru- žala samo Primorsko ter nekaj Frank Ker že piše v Glasu Naroda o Hitlerjevemu divjanju po svetu in o njegovih pripravah za nove upade in nova nacijska osvajanja. Pri tem se «breguje ob njegove "agente", med katere je prMtel tudi Normana Thomasa. To ne bi bilo slabo, če bi «bil Kerže edini, ki žitve in notranjih bojev je oboje izgubila, pa bo morala sedaj pričeti vse od kraja. Njen piknik ni imel letos niti malo tolikšnega odziva kakor nekoč vsled istih vzrokov. Glavni govornik je bil Norman Thomas, ki le navdušeno govoril proti vojni in proti ameriškemu umeša-j vanju v vojno. Tudi Jože Stalin je od avgusta 1939 pa do 22. junija to leto tako govoril, pa ni nič pomagalo, človek lahko še tako lepo govori za mir in zoper vojno, toda besede niso ka-noni, bombniki in tanki. Rev. Trunk se trudi v potu svojega obraza, da bi opravičil sodelovanje katoliške cerkve v Italiji z Mussollnijevim režimom. Pa ne gre! Saj sam ve, Ida tako je. pa če mu je všeč ali ne. Pravi, da mu ni, in da je cerkev vse nekbj drugega kakor pa tista duhovščina, ki lomi kr.pja za fašistično Italijo. Ako ne bi pognali njene vloge v Avstriji, v Španiji in sedaj tudi v Zed. državah, t>i mu morda verjeli. A tako pa mu nikakor ne moremo. PRISTOrAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI dodatnih krajev. Slovenci, ki so bili pod Jugoslavijo, bi bili potemtakem dodeljeni vsi Nemčiji, razen Belokrajincev, ki jih je dobil Pavelič, in Prekmur-cev, ki jih je vzela Madžarska. Iz pisem, ki smo jih prejeli od tam, je razvidno, da ljudstvo v Sloveniji prav nič ne ve, kako vadljajo v Berlinu in v Rimu za njegovo kožo. Se nikdar v moderni zgodovini ni bilo časopisje tako pod cenzuro in prisiljeno služiti diktatorjem, kakor je v Evropi sedaj. Drugi vzrok nepoznanja sedanjih dogodkov v Sloveniji je, ker so jo imeli v rokah klerikalci. Njim je le za interese hierarhije in njenih posestev. Vse svobodne kulturne ustanove so zatrli, ali pa zavrli, da niso mogle funkcionirati. V Zed. državah so prevzeli med Slovenci vodstvo nad relifom za Jugoslavijo klerikalci in radevolje pristali v pogoj, da naj bo pomožna akcija strogo nepolitična. To je dobro, v kolikor je izvedljivo. A "psevdosocijalisti- iii .. .tudi drugače nič Martin Gorenc pise Radničkm Borba v Clevelan-du, ki je glasilo jugoslovanskih eselpistov, se nas tu in tam spomni l zelo nelaskavimi komentarji. Po njenem mnenju je Proletarec čni" list in prida. Prijema nas zaradi kritike proti nji, ko je izjavila, da je proti zbiranju prispevkov v pomoč Jugoslaviji. Uči nas, da na svetu ni narodnostnih problemov, ne religijoznih, ne ženskega vprašanja itd., pač pa samo en problem, in to je delavski. Kdor torej deluje za podpiranje kakega naroda, "piha v šovinistični rog". Ako so na svetu narodi, sta samo dva, pravi Radnička Borba, in sicer kapitalistični in delavski. Zameri nam posebno zato, ker smo rekli, da njeni ljudje rešujejo svetovne in druge probleme v kavarni ob srkanju turške kave. Pa je res tako. Hrvatska Bratska Zajednica je bila nekaj dni v zelo neprijetnem položaju. BankavPitts- vduseno pozdravlja "osvoboditev Orne gore izpod srbske tiranije" in vzklika: "Živela slavna dinastija Petrovič-Nje-guš! Živijo črnogorski narod!" — Petokoloncev torej tudi med Črnogorci ne manjka. Narodni Glasnik (glasilo hrvatskih komunistov) je po 22. juniju spet v kampanji proti fašizmu. Do omenjenega dneva je bil le proti "Imperialistični vojni", proti Rooseveltu in zoper Anglijo. Najnovejši "novi lliniji'' se je torej prilagodil hitrejše, kakor pa novi liniji iz avgusta 1939, ki je komunistom določila, da naj z bojem proti fašizmu prenehajo in svoje pši-ce pa namerijo na imperialistično Anglijo in kapitalistične Zed. države. Nedavno je ameriška komunistična stranka izdala manifest, v katerem kliče ameriško ljudstvo, da naj pomaga Angliji, Kitajski in Sovjetski Uniji zrušiti fašizem. Sličen proglas je izdal tudi A-merican Youth Congress, ki ga kontrolirajo komunisti. Do 22. junija so isti ljudje storili vse v svoji moči, da bi Anglija ne dobila iz Zed. držav nikakršne podpore. Maksim Litvinov, ki je bil pred sklenitvijo pakta med Berlinom in Moskvo,- položen na polico, je postal za sovjetsko vlado spet poraben. Oh je nasprotnik fašizma iz prepričanja, za vzajemnost med deželami, za kolektivno varnost, in verjetno je, da je tudi za demokracijo iz prepričanja. Nedavno je govoril iz Moskve po radiu angleškemu ljudstvu in ga klical, da naj svojo vojno za zlom hitlerizma sedaj, ko je tudi Rusija v nji, čimbolj pospeši. Angleži svetujejo, da bi storila sovjetska vlada pametno, ako da komisarijat vnanjih zadev zopet Litvinovu. bil ga je sam okrajni pravdnik, ,4Pa bo spet Pogorele cigar-kadil," se nekdo odreže. Seveda kadi, je in pije, pa ne '.a groše, ki jih prejme v podporo lista "Proletarca", ampak «a denar, ki ga pošteno zasluži / svoji ča-itni službi, to vemo lahko vsi, če hočemo vedeti. Tudi v urednika Zajca se tu n tam kdo zaleti, kot srakoper v krokodila, dasi ve, da mu ni-i do gležnjev ne bo nikoli segal. Naj še omenim, da smo tudi kansaški majnarji dobili počit-lice s plačo, in nekaj kredita '.a to bo gotovo dobil tudi pred-iednik John L. Lewis. Jaz pravim, kredit komur gre! Martin Gorenc. Slavnost SNPJ v Girardu Sila uspeh Girard. O. — V tukajšnjem Avon parku že mnogo let ni bilo toliko ljudi, kot na prireditvi ohijskih federacij SNPJ dne 4. julija. Avon park je bil nekoč oglašan za najlepši "amusement park" v Ohiu. Je res na lepem kraju, toda njegov najlepši del je sedaj gozd. Paviljon je prostran in ima dva "floora". V Gornjem je plesišče. a regularno pa služi mladini, ki se ob večerih tu zabava z "roller skating"; spodnji kar slovenski narod danes rabi, bun?hu< sUozi katePO ima HBZ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOVI IC) JE'TREBA ZA NOVO DRUŠTVO J j Naslov zo list in tajništvo ie: m i*™ .»> • . '■■•. ' n 2057 So. Lawndnle A ven ne fc Chicago, Illinois ^ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročniaa aa Zdmiene dr i« v« (laven CMcaga) In Kanado $6.00 na letni $3.00 ■« pni leta; $1.50 aa i«»rt letat aa Ckl««go in Cicare $7.SO aa celo lato) $3.78 sa pol lotai sa InosomHvo $9.00. je tako akcijo, kakršno vodi za Čehe Edvard Beneš in za Polj* Ijake Vladimir Sikorski. Dr. Miha Krek ni za tako nalogo. 8 svojimi simpatijami do fašizma se je že preveč kompromitiral. John (Lindy) Lok ar v Cleve-landu ima že nekaj let službo pri sodniku Franku J. Lausche-tu. Ni bila težavna. A sedaj je, ker se je Lausche pognal v kampanjo za županski mandat Mladi Lokar, ki se je razvil v dobrega organizatorja, ima sedaj priložnost, da demonstrira v kampanji za svojega promo-terja vse svoje zmožnosti. — J. P. Ameriški komunisti so jih poslednje tedne veliko slišali. Do 22. junija so klicali ljudi v "American Peace Mobiliza-tion'\ napadali "warmonger-ja" Roosevelta, tolkli po Angli-ji in njeni vladi in hvalili "da-lekovidno" sijajno mirovno politiko Josipa Stalna. Pa so se v 24. urah zaobrnili, kakor vojaška četa, ki maršira v eno smer, pa se mora na povelje mahoma ustaviti, se okreniti in maršira-tl nazaj. V zgodovini mednarodnega delavskega gibanja bodo imeli komunisti zelo žalostno poglavje. Njihovo početje skozi zadnja leta je nemogoče opravičiti ali upravičiti. Napačno je bilo in to ostane pribito. Kominterna je poma- svojl čekovni promet, je glavnemu blagajniku sporočila, da je na podlagi Rooseveltove pro-klamacije njena gotovina "zamrznjena". Enako je storila neka banka v Detroitu, v kateri imajo vloge društva HBZ. Odborniki HBZ so s svojim odvetnikom šli k ravnatelju federalne rezervne banke in ga uveri-li, da je njihova Zajednica a-| meriš k a bratska podporna organizacija, ne pa služabnica kake tuje vlade, zato se Roose-veltova proklamaclja nje ne tiče. Imovino Zajednice so s tem pojasnjevanjem in dokazovanjem "odtajali" v par dneh. Ta incident je bil precejšnja senzacija, posebno še, ker je banka vrnila Članom HBZ in drugim Zajedničke čeke a pojasnilom, da jih vsled "zamrznje-nja" njene gotovine ne more izmenjati. HBZ je bila storjena krivica, ki je popravljena. A ob enem ta dogodek pojasnuje, kako zelo so v hrvatski javnosti raz pal jeni duhovi zaradi vprašanja "neodvisne" Hrvatske in Jugoslavije. Izgleda tudi, da ameriški Hrvati pri «veznih oblastih niso kaj posebno na dobrem glasu. Krivi so si tega največ sami vsled svojih nesmiselnih bojev, tožb in denun-cijacij. V Argentini je neki samopo stavljeni odbor Črnogorcev iz dal proklamacijo, v kateri na- Arma, Kana. — Cenjeni u-pravnik Charles! Nič se ne čudi, še sem v vaših vrstah, ampak kot povsod, tudi tu bolj na "tail end". "Big Toneta" predlog sem tudi jaz na tihem takoj podpiral, ob priliki, sem si mislil, ga pod prem pa na "glas". Vaš Tone âular (bolj pravilno naš) mi je pa naložil dolar kazni, ker nisem posetil klubo-ve priredbe (guilty!). Sicer se ne strašim dežja, rad pa se izognem "viharju". Čakaj, sem rekel sam pri sebi, predno "odrajtam" tista dva dolarčka, pa poskusim dobiti enega naročnika Proletarcu. A i bilo je brez uspeha; ni šlo. (Meni je uganka, kje in kako jih Sular "ujaga".) Nak, tako hitro se pa tudi jaz ne podam. Na dan praznika Neodvisnosti je imelo naše društvo piknik. Aha, si mislim, tukaj pa je moj malo kam za rokav in kvodri bodo leteli v klobuk, kakor zrele češnje z drevesa. O, kako sem se motil) Niti dajma ni bilo! "Pij, Gorenčk, pa se kaj zlaži, "čenč"! Ko bodo bratje v "rožcah", pa jih pocu- floor se rabi le, kadar je prostor oddan za piknike. Dne 4. julija so dobili na plesišče 1,-800 vstopnin. Tistim, ki so plesali spodaj, pa je sploh ni bilo treba plačati. V spodnjem delu paviljona so prireditelji postavili začasne bare, pri katerih *e je drenjalo več sto ljudi. Tudi kuhinja je bila tu. Ženske, ki so delale v nji, so dobile počitek šele ko je vsega zmanjkalo. Jestvin so naročile toliko, da so se nekateri kar bali kaj bo, če ostanejo. Pa jih je bilo Še premalo. Tudi pijače so veliko »točili. Kakih 40 polovic (sodčkov). Tudi mehke pijače so šle dobro v denar. Spored se je vr&il na vrtu. V prvem delu so se zabavali otroci z raznimi igrami, nato so tudi stare jši posegli v tekme. Mladinski krožki SNPJ so v obširnem sporedu predvajali pevske in muzikalne točke. Posebno je ugajal krožek pod vodstvom Miss Novakove, ki je zapel venček slovenskih pesmi in nato eno angleško. Pozdravni govor je ime! Matt Tušek v imenu federacij, v imenu girardske občine pa župan A!ox Whitford. Predsednik gi-rardskega lokala strojarske u-nije Gus. Tomlinson je v svojem govoru izvajal, da je CIO napravil ze delavce več dobrega v par letih kot AFL skozi vso svojo zgodovino. Navzoči so bili tudi glavni odborniki S. N. P. J., kar jih je v Ohiu, razen Barbiča, ker je moral tisti dan delati. F. Rezek, ki je vodil program, jih je po redu povabil, da nagovore navzoče in poleg njih tudi nekaj drugih. Govorili so Matt Petrovcih, Ca-milius Zarnick. Milan Medve- ki je govoril v angleščini, je vabil mladino na pristop v SNIM. Frank Zaitz je bil glavni go-vornik v slovenščini. Govorniški in pevski spored je trajal približno tri ure. Srečali smo se z rojaki vseh naselbin v Ohiu, pa tudi iz drugih krajev je prišlo pri», cej ljudi, na primer iz Detroita, Chicaga, Aliquippe itd. Zabava je potekala v lepem redu in trajala pozno v večer. Tudi na Proletarca se ni pohabilo. Nabralo se je zanj nekaj "copakov", več novih naročnikov in J. Tancek j1a je prodal 24 izvodov Majskega Glasa. — Poročevalec. Hranilno in posojilno društvo varno mesto za prihranke Chicago. — Med najboljšimi ustanovami za vlaganje prihrankov so hranilna in posojilna društva. Eno izmed teh je Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo v Chicagu. Premagalo je vse težkoče, izplačalo vlagateljem tudi v zadnji veliki depresiji tisoče aolarjev, prejelo tudi na tisoče dolarjev novih vlog, in plačevalo je s kratko izjemo ves čas tudi obresti. Kriza je to ustanovo zelo prizadela zato. ker je prišlo v njeno posest mnogo hiš, katerih lastniki obveznosti vsled brezposelnosti niso mogli plačevati. In ker so posestva v depresiji padle v ceni, so nastale za J. H. P. D. izgube. Pod sedanjim vodstvom pa se je vzlic velikim bremenom, ki so nastala s prepuščenimi posestvi, po nekaj letih truda posrečilo spraviti JHPD na tako dobro stopnjo, da je dobilo vladno zavarovanje vlog. Ta uspeh je bil dosežen v minuli polovici tega leta. Tozadevni zavarovalninski oddelek zvezne vlade jamči vsakemu vlagatelju v Jugoslovanskem stavbinskem in posojilnem društvu, da so njegovi prihranki zavarovani do vsote pet tisoč dolarjev. Vloge v J. H. P. D. so torej popolnoma varne in obrestovane so boljše kakor drugje. Odborniki JHPD so Joško Oven, predsednik, Donald J. Lotrich, tajnik in Anton Trojar, blagajnik. Ako želite o tem društvu več pojasnil, obrnite se na koga izmed teh treh. ali na kateregakoli izmed drugih članov direktorija, ki so John Rudman, Jakoi) Zupan, Vinko Ločniškar, Chas. Pogorel ec, Frank Groser in Frank Zaitz. Urad JHPD je na So. Lawn-dale Ave., blizu poslopja SNPJ. so «LMK P" in iSTjÄ S*>y? Krän^Mi* hevc in s par besedami je po- kes luštno je b'lo. Čakajte, pa poskusim^ srečo takole: prinesem iz kare velikega rdečega petelina in dregnem Pavla Kumerja v rebra. Kdo ne pozna Pavla, ki se vedno reži, kot jud, kadar mu "kšeft" dobro gre. Ej, ti Pavel si kakor rojen mešetar. Poma-firaj mi, da prodava tega-le rdečkarja na "javni dražbi". "Sur, šur," pravi in že je šlo: nikel, dva, pet, deset, petdeset, tolar, dva, tri," nič več. Do- zdravilo navzoče tudi več drugih. Michael Kumer iz Pene., Listen to PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST > Every Saturday, 1 to 2 P. M STATION WHYP 1520 kilocycle« t (Flrat Station on Your Dial) • Featuring a program of • ¡Yugoslav Folk Music NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini, Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. .......................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tal. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chfcajru, Ciceru in Berwynu. ü l'arkview Laiiiidrv Co. \ FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, Ustnika Fina p» »strežba — Cene smerne — Delo jamčeno Telefoni: CANAL 7172—7178 1727.1731 W. 21 st Street CHICAGO, ILL g književni vestni k Cankarjev Glasnik V junijski številki Cankarjema Glasnika je uvodnik "No-\i svet", v katerem urednik Et-bin Kristan razlaga zpačaj sedanje vojne in ugotavlja, da ako Hitler zmaga, bo potem zamižnjenje usoda vsega sveta. Izraža vero, da se to ne zgodi, nejo da fašizem pade in nato dobimo svobodno pot zgraditi svet. ki bo temeljil na vzajemnosti. Orugi spisi v junijski številki Cankarjevega Glasnika so: Delavnost organizacij (kratke beležke o priredbah raznih naših kulturnih društev; Frank (Sesen je zastopan s Črtico "Blz-gefrev jubilej"; dalje so v tefi izdaji članek "Musaolinijeva slava", nadaljevanje in konec črtice "Crepinje" (E. K.). "Vesoljni potop" (spis, ki se nanaša na današnje razmere), 4,Ma-t Jevanje," drama v enem dejanju, spisal Stbin Kristan, "Tajnosti glorofila", in pa nekaj krajših reči. Cankarjev Glasnik stane $3 na leto.: Za pol leta $1.50.Urejuje ga Etbin Kristan. Upravnik Louis Zorko. Naslov: Cankarjev Glasnik. 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. J ubilejnaTizdojcTp^ Prosveta je dne 25. junija izšla k proslavitvi svoje 25-letni-ce v slavnostni obliki. Priloga osmih strani je v fotogravur-skem tisku. Skupno obsega jubilejna Številka 16 strani. Poleg urednika Ivana Mole-ka imajo sipise v nji Vincent Ca in k ar, Fred A. Vider, Filip God i na, Katka Zupančič (pesem "če kdaj..."), John Ter-čelj, Mary Udovich, Anton Jan-kovich, Anton Zupan, Lawrence Gradišek, Pavel Berger, Frank Zaitz, Louis Beniger, Anton Garden, Milan Medve-šek. Frank Kerže, F. S. Tau-char. Frank Kariah, Nace 21em-berger, Frank Martinjak, Fr. Klun, Jacob Zupan (statističen članek z naslovom "številke govore")t Ivan Jontez in več drugih v slovenskem delu. Gradivo je dobro zbrano in urednik se je potrudil, da je bila ta jubilejna številka Prosvete res vredna svojemu namenu. V angleškem delu Prosvete ima k njenemu jubileju članek Louis Reniger, dalje Mary Jugg, dr. J. J. Zavertnik in mi-mcigrede omenja to slavje več drugih dopisnikov, bodisi v angleški kot v slovenski sekciji. Kartun v fotogravurski prilogi je narisal Leo Vider. Poleg te slike je v nji več drugih, posebno slik glavnega urada, iskarne, in pa portreti odbor-likov ter agitatorjev. Slednji bujajo svoje spomine na delo, • ci so ga vršili za Prosveto ob njeni ustanovitvi, urednik in Irugi prispe vatel j i pa so to številko obogatili s članki iz naše '.godovine. Ta izdaja Prosvete ie vredna, da si jo vsakdo skrb-io hrani. The American Slav The American Slav je revija ' angleščini, ki izhaja v Pitt* >urghu. Izbaja mesečno. Oglasa se za "f;rvi narodni magazin združenih Slovanov v Ameriki". Pravi, da je edina publika-ija, ki zahaja med vse slovanske skupine v tej deželi, in da duži interesom petnajst milijonov ameriških Slovanov. Rezija je natrpana z oglasi, kar >omeni, da se vzdržuje z njimi. Kakšnih posebnin smernic nima, razen da se ogreva za panslavizem, karkoli to je. "We Hove a Future" Pred nekaj tedni je izšla z gornjim naslovom knjiga, ki jo je spisal Norman Thomas. V nji še izraža vero v bodočnost človeštva, a ob enem avoje razočaranje nad sedanjostjo, ki je zajeta v vojno, nad delavskim gibanjem, nad Sovjetsko Uni-to, ki je obetala zgraditi brezrazredno družbo, a namesto tega si je zgradila nov razred — "Stalinovo birokracijo" in nehala biti v vzpodbudo onim, ki so verovali in pričakovali, da bo res izvršila svoje poslanstvo, ki si ga je določila ob početku boljševiške revolucije. V ameriško delavstvo Thomas nima posebnega zaupanja in ne pri-j čakuje, da bo moglo politično v dogledni dobi samostojno na-i stopati. Vzrok temu njegove- glasov. Knjiga "We Have a Future" ni mojstersko delo, kot nobena prejšnjih Thomasovih knjig ne, a za čitatelja, ki se zanima za razvoj sedanjosti, to v tiskovni fond, petelin je je zanimiva, ker ga opiauje v menjal gospodarja in mi vsi da krši postavo, ker podpira Io- se je v deželi makaronov (ki terijo. No, pa je bilo le za pustatajo kratki) in kastorje- 4lšpas" in »e je vse lepo izteklo: vega olja nekaj posebnega zgo-Gorenc je poslal nabrano vso dilo. A. Shular. luči dandanašnjih dogodkov. IZ KANSASA smo se pri tem zabavali in pozabili na prispevane groše. « Na la staroslavna naselbina __I Frontenac je spet na "mapi". V "Pravi prijatelj se spozna v ! **mem glavnem mestu Wash-potrebi", tako nekako se gtasi ingtonu vedo za to pbakurno pregovor. In to lahko velja tudi I v«». Za časa î-rohibicije je bil v sedanji kampanji za tiskovni fond Proletarca. Izgleda, da ima Proletarec lepo število prijateljev, ki mu vselej priskoči-io na pomoč s finančnimi sred-tvi, kadar vidijo, da je ogro-Sen obstanek tega v resnici de-avskega lista. "Imam debelega petelina se-H>j", mi je pošepetal prijatelj Martin Gorenc, ko smo bili kupaj na "slavnega Četrtega". \h društvenem pikniku. Oblrz-% i I sem se že, ker sem mislil, da e pečen, pa mi je zaupal, da je »ripeljal živega in ga bomo da-i na licitacijo, češ, s tem bo ne-caj zabave, izkupiček pa naj cre za tiskovni fond Proletarca. Za urpešno licitacijo je pa pred vsem potreben dober 'auctioneer", kot je naš Math v kongresni zbornk'i imenovan Frontenac, Češ, da se kljub tradicionalni kansaski suši in povrh še narodni prohibiciji, tam še vedno kuha zelo dobra "kapljica". (In menda to znajo še dandanes.) Glasom časopisja je te dni nek kongresnik v Washingtonu Socialistična stranka v New Yorku se udeleži županskih volitev Po dolgem času se je socialistična stranka v New Yorku spet odločila poseči v županske volitve, ki se bodo vršile v jeseni. Do 25. sept, mora dobiti 15 tisoč podpisov, da bo upravičena do rubrike na glasovnici, ker je pri zadnjih par volitvah dobila premalo glasov, da bi bila po zakonu priznana za politično stranko. Mora torej pričeti kot nova stranka. Za županskega kandidata je nominiran 38-letni profesor Anton Perusek, Forr :r Merrier cf f.Q ^nging Society Zarja, Comparir j Life in U. S. Army With Services in Jugoslav Army By TEX WURZBACH in T1»e Cleveland Press If anyone want« to know how well off one if an m member of the United State* Army he should go out to Fort France» E. Warren, Wyo., and talk with Private Anton Perusek of Cleveland, who only three year« ago wan in the Jugoslav army. He haan't heard from hi» mother, brother or sinter whom he left in Jugoslavia in 1939 when the American consul in Zagreb got him out of the MHTf spet imenoval to našo staro na- o.eorge W. Hartmann. V pred-selbino, češ, da so, po Vladnem razkolniškem ameriškem socia naročilu, zaprli svoje urade vsi liričnem gibanju ni bil znan. italijanski konzularni zastop-j piatf0rma soc. stranke v niki v tej deželi, razen v Fron- nevvvorški kampanji se osla-tenacu, Kan*. Pa se je tudi tu- nja striktno na pacifizem in za kaj to takoj potem zgodile. boj proti umešavanju Zed. dr| Tako mi je prišel v spomin j ¿av v vojno, bodisi v pomoč ta dol ponosi italijanski konzu- Angliji, Rusiji ali komurkoli. lami zastopnik Purgartorio v Frontenacu. Imel sem ž njim opraviti pred dobrimi 10. leti, ko smo imeli jednotin izlet v Ulepich z Breezy Hilla, ki se je stari kraj. Pomagal sem nam- na tp čas z družino vred potekal nekod po Clevelandu ali Chicagu. Pridobila sva za pro- reč dobiti vizo par našim izletnikom, ki niso še bili ameriški državljani, ter so spadali pod dajalca Pavla Kumerja in tako okupirane kraje. Možje roban «e je pričelo. Vsota je vidno na- til, ker niso ti izletniki kt*pili raščala, le petelin je žalostno šifkarte od njega, češ, da je v pobešal glavo, kot da ga je teh krajih samo on pooblaščen uveč so mogli. Skozi nadalj-netsto let so imeli težke ča-^ dogajali so se vulkanični iz-hfuhi, potresi, črede ovac jim «navala kuga, Danci pa so hov čas. Zahtevali so politične reforme in novo ustavo, ki jim je bila dovoljena leta 1874. Njihov parlament je dobil le-gislativno moč, a končno besedo o zakonih je imel danski kralj. L. 1919 se je prebivalstvo oteka proglasilo za neodvisno deželo, ohranilo pa je stike z Dansko s tem, da je proglasilo kralja Danske tudi za svojega kralja. Ko so lani Nemci okupirali Dansko in je kralj ostal v Kopenhagnu, je vlada Islandije izjavila, da ga več ne priznava za svojega kralja. Slaba prometna sredstva Železnic na tem otoku ni, pa tudi ceste so slabe. Skoro ves promet se vrši po morju. Pristanišča ima otok zelo dobra. Stanovanja si grejejo z mineralno vodo, ki je napeljana v mesta in vasi Iz vulkaničnih vrelcev. Kaj prida rudnin Islandija nima. najdli pa so zlato, ki pa ga niso mogli dobičkonosno pridobivati. Delo Je namreč stalo več kot pa so dobili za zlato. Aele nemškim rudniškim inženirjem se je leta 1926 posrečilo dobivati to kovino rz vulkanične zemlje z dobičkom. Ta poaebnostna otoška dežela je poatala v začetku julija baza ameriške vojne mornarice in ameriškega letalstva. Naravno, da so v Berlinu razjarjeni, a London, pa tudi Moskvo ter Norvežane pa je ta drzna Rooseveltova poteza zelo vzra-dostlla. zgoditi, kajti Wamick nima med Hrvati in Srbi samo prijatelje, nego tudi take, ki jim njegovo delovanje ne ugaja. Tako je bil pravnik čika-ške občine Barnet Hodes vprašan, če je njegov urad res in-dorsiral to akcijo. Kot pravi Tribune, je izjavil, da o stvari ničesar ne ve, in obljubil zadevo preiskati, da dožene, če se je prest id ž njegovega urada res zlorabljalo. Pojasnil je tudi, da investi-gatorji njegovega oddelka ne smejo imeti poatranskih služb in mu ni bilo znano, da je War-nick upravnik ("business manager") hrvatskega tednika. $200 za relif V pojasnilo Hodcsu je War-nick dejal, kakor poroča Tribune z dne 9. julija, da je bilo nabranih v "independence edition" Jugoslovanskega Glasnika za $2,000 oglasov. Od tega je dal 50% nabiratelju oglasov, $200 je poslal Jugoslovanskemu poslaniku Konstantinu Fo PJpHP^HHt**-" Njegov list oglaša njihove prireditve. A v tem slučaju jim je napravil škodo, kajti tudi oni hočejo nabrati znatno vsoto, časopisom in Hodesu ter Court-nevju so pojasnili, da imajo za nabiranje v pomoč žrtvam vojne v Jugoslaviji dovoljenje od zvezne vlade, in da ima tako dovoljenje samo še ena druga organizacija, ki pa še ni pričeli z akcijo. Morda so imeli v mislih relifni odbor jugoslovanskih podpornih organizacij, o katerem je bilo poročano, da ie dobil vladno dovoljenje za zbiranje prispevkov. Warnick ima poleg te afere opravka s sodiščem, ker je obtožen "napada s smrtonosnim orožjem". Obtožba pravi, da j? izvršil ta prestopek v tepežu dne 11. apr. na 19th in Throop Sls., ko se je družba Hrvatov ostro sprla med seboj. Obravnava je bila že petkrat "načeta", a Warnickovim zagovornikom se je vsled političnega vpliva ali pa vsled tehnikalij vselej posrečilo, da so jo odložili. Vsekakor si Warnick s svojo tiču za pomoč jetnikom v kon- relifno akcii°: kakor ?°diti centracijskih taborih v Jugoslaviji, ostalo pa je šlo za stroške. Srbi in tisti Hrvati v Chicagu, ki vodijo svojo relifno akcijo pod imenom Jugoslav-American Relief Committee, Inc., ao pojasnili, da nima njihov odbor z Wamickom nikakršne aran-žme, da bi on pobiral doneske v jugoslovanski relif. Sklicali so izredno sejo, na kateri *o poudarjali, da se s takimi dejanji ustvarja ne^aupnost do drugih odborov in vsled tega je treba, da oblast krivce ostro prime. V ta namen so poslali deputacijo k okrajnemu pravdniku Courtneyju. Ako so trditve, da Je Warnick za avoj list sam nabiral oglase, tedaj je plačal 50 odstotkov provizije, torej tisoč dolarjev, sebi in vrh tega je o-stalih $800 več kot zadostovalo za tisk, plače in druge stroške. (^lani omenjenega relifnega odbora so bill z Warnlckom po komentarjih v časopisih, in posebno med Srbi in drugimi, ni pomagal k dobremu imenu. To ni edini "relifni" slučaj, ki se je dogodil v času te vojne. Poročali smo že, da so relif zlorabljali že razni odbori, in to tudi taki, ki so imeli od zvezno vlade dovoljenje kolekUti. Nekateri so potrošili za svoje izdatke nad polovico In tudi 75% od nabranega denarja. xa relif onim, za katere so nabirali, pa je le malo ostalo. Med Slovenci deluje odbor podpornih organizacij, Čigar stroški ne bodo visoki, ako bodo voznlne odbornikov na sej^ plačevale organizacije same iz svojih upravnih skladov. Dosedaj so se vršile menda štiri. Odbor je vreden zaupanja In v kolikor moremo razvideti Iz Rog-ljevih poročil in proglasov, ko-lekta sedaj samo med našim narodom. Omenjeni Jugoslav American Relief Committee, Inc., pa si je pripravil kampanjo za zbiranje prispevkov v Sedanji newyorfcki župan, ha Guardia, kakor poročajo, bo ponovno kandidiral. Leta 1924 je bil izvoljen v k oni* res na socialistični listi. Ogromna večina newyorških socialistov je glasovala zanj tudi pri naslednjih volitvah. Tudi Thomasova struja sedanje S. P. ni zoper njegov rekord, kar se socialnih pridobitev tiče, je pa obsolutno proti njemu zato, ker je La Guardia nasprotnik hitlerizma toliko, da je tudi za vojno prs- army and returned him to this country. Born in Slaty Fork, W. Va., he had ti njemu, samo da se ga strmo- returned to Europe withhis parents when he was three year» old. glavi. He was compelled to join the Jugoslav army when he became 20 in LaGuardia je bil v času prej- 1937. He spent 16 months in the army before the consul extricated him on Šnje svetovne vojne edini član grounds he was an American citiren. zveznega kongresa, ki se je po Over there he got $2.65 hi.s pay for the entil e 15 months, of mm vice, napovedi vojne Zed. drŽav Here he gets $21 a month. Here he can go to Cheyenne — the nearest „own any night he has free time. Over there he couldn't leave the reservation for the first three months of enlistment. Here he gets up at 5.45 a. m. and is finished for the day at 4.30 p, m. Over there he got up at 4:30 and finished training at 7 p. m—.and then had to clean equipment and barracks before retiring at 9 p. m. He worked as a bartender for a relative in Cleveland before bein? in ducted a month ago. He also sung on Slovenian radio programs here. . Nemčiji prostovoljno javii v armado in odšel na evropsko fronto. Boj med LaGuardio in kandidatom S. P., kolikor ga sploh bo, se bo torej vršil skoro popolnoma o vprašanju vojne proti Hitlerju, ki jo propagira • _ prvi, in o predlogu, da naj Roosevelt posreduje za skleni- LISTNICA UREDNIŠTVA tev sporazumnega miru med Anglijo in Hitlerjem, ki ga zagovarja Norman Thomas. sa o pokojnem Franku GerŠte- —--lu nam ni bilo mogoče priobči- Kjer JSZ kluba nima, pristo- ti v tej številki, ker je bil list že pite vanjo direktno, članarina napolnjen. Objavimo ga v pri-sa člane at large je $1 na leto. hodnji številki. WORK FOR A GOOD CAUSE CHICAGO, I'LL.— Knitted articles, hospital garment«, surgical bandages and dressings made by women employes of the Commonwealth Edison company for distribution in Europe were displayed July 2 in Room 1112 Marquette Building, 140 South Dearborn street, in an exhibit marking the first anniversary of the Edison unit of the American Red Cross. j What makes heroes of most of us is that we nre too cowardly to admit J. C., Vandling, Pa. — Dopi-j * stiif „ —American Guardian. Two men look out through the same bars; One sses the mud. and one the stars. —Frederick Langtridge. BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 30-361 . 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. . PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTI i i \ NAROČITE SI DNEVNIK • «a One of the earliest Industrial Red Cross groups to be formed in Chicago and also one of the largest, the Edison contingent has more than .150 act It* members. Miss Theda Herr, chairman of the unit, estimates that the girls put upwards of 16,000 hours of evening, noon hour and week-end work during their first year of activity. The Commonwealth Edison unit has turned out 450 hospital garments, 500 knitted articles, 2,000 layette picces, 140 other items of clothing ani in the past two months alone more than 1,500 surgical dressings and 'bandages. ETA" ; Stane m col. let« $6 00, \ pol Uta $3 00 J Ustanavljajte nova drufttva. < « » iKwl 30 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2SIS At 1858 W. Cermak Rd 4:30 -6:00 p. m. Daily Tel. Caeal 1IOO Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.t Crawford 6440 If no answer — Cell Anatln 5700 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dto uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycleb. I Vodi jo Georpe Marchan A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL OECTAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1766. Published Weekly «I 2301 So. Law»4aU Ave. CHICAGO, ILL., July 16, 1941. VOL. XXXVI. DID STALIN WANT WAR? THE MARCH OF LABOR JOSEF STALIN By Louis Fisher in The Nation I understand that the German government submitted no demand» to the Soviet government prior to the opening of the Soviet-Naii war. For a fortnight before the outbreak of hostilities no important diplomatic exchanges or conversations took place between Berlin and Moscow. This fact is crucial in an interpretation of Hitler's plan, lie asked nothing of Staiin because ne j did not want to give the Kremlin a chance to capitulate. Hitler proposes to | march to Moscow, oust the Soviet government, set up a puppet Russian government, and thus eliminate Russia from the larger war situation. One principle of strategy has dominated Germany's entire conduct of this war: never fight on two fronts. The Kaiser lost because he hail fought on two fronts. Hitler, therefore, is the great isolationist; he isolates his enemies and smashes them one by one. He isaloted Poland and defeated it while he kept other fronts passive. He played the same game in Scandinavia, the Lowlands and France, and the Balkans, Greece and Crete having been taken, Turkey was isolated and forced to convert its Soviet alliance into pro-German neutrality. That isolated Russia. The war on Russia is not primarily a matter of supplies. Hitler hopes to get the supplies. But more important is his desire to knock out Russia before America's threatened emergence as the decisive factor in the war. If Hitler could decisively defeat the Soviet armed forces and seise the territories in western and southern Russia without whose natural wealth and industries those forces could never recuperate completely, he could say to Great Britain and America: "I have the Continent and his wealth. You cannot destroy me. Let us, accordingly, talk peace." Hitler's real purpose in striking at Russia was to force a negotiated peace on terms favorable to him by forever eliminating the possibility of an eastern front. Hitler did not march into Russia because no risks were involved. He did it because, even if he possessed sufficient strength to invade England, he could not safely venture across the English Channel while there was an independent Russia wich could stab Germany in the back. Recent Soviet-Nazi relations have traced s zigzag. The pact of August 23, 193$, inaugurated a period of land grabbing, Soviet deliveries of materials to Germany, and Soviet protestations of "good-neighborly friendship." When France fell so suddenly, Moscow was frightened. But Hitler's failure to beat down England in the air blitz of September, 1940, encouraged Stalin: Germany would still be occupied in the west. In November, 1940, Prime Minister Molotov interviewed Hitler in Berlin. Therewith began a deterioration of the "friendship." Molotov revealed Soviet designs on Finland and the Balkans. In June, 1940, while Germany was busy in France, the Red Army had seized Bessarabia an? more than its agreed share on Bukovina. Hitler thereupon gave a guaranty to Rumania. Then Molotov wished to guarantee Bulgaria and to acquir? bases on the Dardanelles. Hitler said so on the day he launched the war on Russia. The Turks declare that Molotov demanded the same bases when Foreign Minister Saracoglu visited Moscow in the authumn of 1940. Hitler could not move into the Balkans during the winter. But when spring came he "coordinated" Bulgaria and Rumania and prepared to embrace Yugoslavia. On March 27, 1941, General Simovich staged a coup in Belgrade against the pro-Nazi Yugoslav government that had submitted to Hitler. The Simovich coup was British-made, but it pleased Russians, and they showed their sympathy openly. This marked the peak of undisguised Soviet hostility toward Germany. Moscow hoped that Naii strength wouH be diverted away from Russia by the Balkan fighting. But Yugoslavia and Greece succumbed sooner than had been expected. The moment Yugoslavia collapsed, the Bolsheviks believed Hitler would attack them, and on April 9 the Moscow daily the Red Star warned that since the invasion of England was off, the burden of the war would be transferred from west to east, that is, against Russia. In their peril they sought to return to Hitler's good graces by evidence of good conduct. The withdrawal of diplomatic privileges from the Belgian, Norwegian, and Yugoslav ministers in Moscow was ordered on May 9. The Soviet government recognized the anti-British rebel of Bagdad. But Hitler was determined to fight Russia, and beginning April 12, according to Assistant Soviet Foreign Commissar Lozovsky, the Germans made numerous reconnaissance flights over Soviet territory. For several weeks before the beginning of the Soviet-Nazi war. Sir Stafford Cripps, the British ambassador in Moscow, was cold-shouldered by the Soviet authorities. They refussed to receive him, and he in his turn avoided contact with them. Moscow was Hat on its belly before Hitler. Finally Cripps gave the whole thing up as a bad bet and flew to England Moscow's behavior had convinced him that Stalin would sell out to Hitler. But Hitler did not want a sell-out. He wanted to crush Rusia. While the grim battle proceeds, the diplomatic barrage is not without a touch of humor. The other day Lozovsky told the foreign newspaper correspondents in Moscow that the Soviet government now understood that "a non-aggression pact is the careful preparation of aggression." What a .remarkable discovery! A hundred journalists wrote that after August 23. 1039. And Maxim Litvinov said it in t?n speeches before August 23. 1939 (Copyright by The Nation, Inc., N. Y. C., July 6, 1941.) niwd raom m samot - rm WOO at M snot o* F SAMCI. «MS «MMUAMlIftO ítlHCN NOUUU NAD A •««(«AMC I TNCV MMMMMS tn«kw a umi mm a* mam CSV. t MM MCI MOO Of SfOtMMé PS00OCT ION IIUNI ft MO MM At TNt KMI6M1S or tales WIM IMST «MewNAl • TM HVt SUMS ' •IC AUS I OF TNI FI Vf AIT I Al SKI T MAT M oa ISMUS iis NAM« Ml Ail MMtlK NOTICIA. Vînt mhi'mn unk>N. MAS A AF 1 IVFDMAFwCAi M T Hi mm /«wo. A mi MM* mav t mat ama to viaas m im local ano accu vi a wi tatv pins ion Of «14. t "Milking" American Corporations Stockholders have discovered they are being "gypped" by the men who have control of some of America's largest corporations. Bethlehem Steel, General Motors and American Tobacco are fair examples. In addition to generous salaries, officials draw down huge bonuses; thus while stubbornly fighting wage increases at ono end of the line they deprive stockholders of dividends at the other end. Frequently they have little money invested in the concern, but they dominate the machinery by which directors are chosen. Invariably they work hand-in-glove with big bankers who, of course, insist on getting their share of the loot. In an effort to secure relief, stock-1 holders are appealing to the courts. One such suit is being tried in New York City. It is directed against the men who have been running General Motors. The stockholders allege the bonuses paid to officials are "extravagant and wasteful." In this instance, the system has been in operation for 23 years. The stockholders would like to have an accounting, and they urge the court to force a refund of all money paid "above a reasonable compensation." The duPonts, who are the real bosses of General Motors, insists that the bonus scheme is necessary in order "to attract executives of outstanding ability and experience." The stockholders reply they are willing to pay generous salaries, but that there must be some limit. The "insiders" will continue to pick the pockets of stockholders and workers alike until we discover some method by which American industry may be so organized that investors, management and labor will all get a square deal. How to do that Is one of the most important problems in our economic life. Mistaken? "Johnnie, what did you have for breakfast?" "Teacher, I et six eggs." "Why, Johnnie 1 You should say, 'ate'." "Well, maybe it was 'eight' that I et." Quite Literal "I want some grapes for my sick husband. Do yoo know if any poioon has been sprayed on these you have?" "No, ma'm; you have to get that at the druggist's." LABOR WASTAGE THROUGH WORK INJURIES Too little attention has been given hitherto to the staggering total of lost production resulting from job accidents. Labor wastage through work injuries has increased greatly as a result of the accelerated pace of production, the employment of workers none too familiar with the hazards of plant operations and a lack oí instruction in safe work practices. Next month Robert J. Watt will show just how enormous are the losses resulting from industrial accidents and suggest a realistic program for remedying the situation. — American Federdationist. • An agreement has recently been reached between Federal Lale in the first place. Now thAt the Nazís have turned on Russia, there are folks around implying that the Communists are splendid fellows really. To which the American Federation of Labor's reply is, "BunkI" Our policy as regards the Communists continues unchanged. -American Federation 1st. PAY ROOST WON BY BRITISH RAIL WORKERS British railroad workers have won another wage raise—the third in the past year and one-half. While the three boosts differ somewhat for various classes of employes, the great majority have received increases totaling 12.75 a week, or $143 a year. DRAFT OBJECTOR GETS FIVE YEARS PHILADELPHIA.—^After declaring his defiance of tke conscription law in federal court here. Merritt E. Garst, Jr., 22, was sentenced to five years in Federal Penitentiary for refusing to register under the Selective Service Act. Garst declared in a ten-minute speech in the courtroom that conscription was "the will of a small group of imperialists, totalitarian-minded politician! and industrialists, anxious to obtain for themselves the benefits of an enslaved citizenry and rigid controls over the channels of consumption and production." "I specifically ask." he said, "that young men of 21, expected to register for conscription on July 1, who believe that conscription is wrong, refuse to register. I recommend that all men opposed to conscription refuse to fill out their questionnaires, refuse to report for medical examinations or hearings, and above all, refuse to report for duty. Judge Harry E. Kalodner imposed the severest term possible under the law, telling Garst he advocated "mutiny, insurrection, and treason." SOCIALIST GETS YEAR FOR DRAFT VIOLATION BOSTON. — Albert Scott, Jr., pacifist and member of the S. P., was sentenced to a year and a day in Federal Court here for refusing to register under the Selective Service Act. with the Judge acknowledging that Scott was a sincere objector, and that he dislikes to pass sentence. He added he had no other course under i the law. Wege Orders Increase Rates of 800,000 About 800,000 workers in low wsge industries have recently received increase* through industry wage orders. General Philip B. Fleming, Administrator of the Wage and Hour Division, U. S. Department of Labor, announce*! on July 7. "It Is a mistake to think of the Wage and Hour Law as just a 30 centa-an-hour law," General Fleming said in making public mid-year figures on industries operating under wage orders. "The 30 cent-an-hour minimum wage for all those engaged in interstate commerce or in the production of goods for interstate commerce, which went into effect on October 24, 1939, increased the wage rate of about 610.000 workers. Industrial wage orders establishing minimum wage rates above 30 cents an hour up to 40 cents an hour have! increased the wages of about 800,000 workers. Forty cents an hour be-1 comes the universal minimum on October 24, 194ft." A Hinth to Scandinavians Friends of the Finnish and Swedish peoples must speak out against the actions of their governments in cooperating with the Nazis. The Finns, at least, have some excuse. They were wantonly attacked by Russia in 1934) and suffered severe loss of territory. Perhaps they could hardly be expected to forgo this opportunity for revenge, especially since their ^eopraphical situation left them little chance of remaining neutral when their two monster neighbors fell out. But the Finnish government's claim that it only declared war after many attacks by Soviet bombers will not bear examination. It could hardly expect immunity after peimitting large numbers of German troops to enter the country and after Hitler's proclamation of war against Russia had spoken specifically of operations based on Finland. The Swedish 'government, in explaining the transit privileges granted to a German division passing from Norway to Finland, entered pleas that are even feebler, It declared that this concession was justified by "its special attitude toward Finland," but it is noteworthy that Sweden's close ties with Norway did not prevent a strictly neutral stand when that county was ravished. A more candid explanation has been given by Premier Albin Hsnsson. who declared that his government, after many hesitations, yielded to German pressure. If Sweden is ever to make good its boasts that it is prepared and ready to resist all violations of its independence and neutral rights, it had better stop its retreat under threats now, while the Nazis are heavily engaged east and west. Otherwise it will soon find itself taking that last step backward into the abyss of the "New European Order." —The Nation. THE RESISTANCE OF POLISH WORKERS The Germans know that the Poliah workers form one of the main centers of resistance against the invaders. They are trying to wear them down by hunger and terror. All attempts at resistance are smothered with utter ruthlessness. In July, 1940, a strike broke out in the Warsaw pumping and filtering station, the workers demanding « rise in their starvation wages. The Gestapo at once intervened and liquidated the strike by armed force in a few hours. In December, 1940. the tramway workers of Warsaw struck on a demand for advances on wages due to them. S. S. detachments. armed with machine guns, entered the tram depots, and forced the immediate resumption of work under threat of opening fire. Four of the workers' leaders and two of the Polish directors of the tramways were arrested and sent to concentration camps, and nothing more is known of them. A few weeks later 42 workers of the tramway workshops and 28 in the Warsaw street scavenging department were arrested. Attempts to organise strikes in other enterprises have been dealt with similarly. Despite fierce oppression, starva tion and misery, the Polish workers hsve not given up the struggle against the invader. In the words of s secret manifesto issued by workers in Warsaw, in this struggle they are encouraged by the "vision of an independent Poland which will sweep away the slavery and transform the country into the Motherland of Free dom." Where i apilalittin Leadw On July 1, the United States of America followed the trend of the times by holding its second registration of youths for military training. Under the circumstances which confront this nation it may be necessary for America to prepare a large fighting force. But even if necessary k is not good; it ia a necessity to be deplored. As our nation follows a course which will ultimately make it the most militarized country on earth, it is well to ask ourselves how and why we got this deplorable way. The explanation is that we are following the line that capr italism has drawn from us. We Socialists knew and warned of what was going to happen to us. We knew that capitalism creeds war and that war not only demands the lives but the liberties of people. In a capitalist world it is impossible for nations to cooperate. Competition is of the essence of the profit system. Moreover, the rivalries of competition, which Woodrow Wilson described as the seed of modern war, become sharper and more-compellingv as the possibilities of abundance increase throughout the world. In a way, therefore, it may truthfully be said that civilization is threatened with destruction a sa result of mankind's inability to manage the abundance which its mechanical genius has created. Socialists know what to do about abundance. It is the Socialist plan to end the private-profit system, to utilize abundance for the purpose of increasing all the good things of life — including leisure. Had the nation of this earth followed the Socialist line there would be no war today. Because then the ruthless drive for markets in which to sell the wealth that workers create would never have taken place. Then it would have been possibie for nations to plan a world economy under which poverty would have disappeared and competition would have been replaced by world cooperation. But Socialists and their program were rejected. So now the efforts of science and labor are being dedicated to the business of slaughter while th$ worldwide scramble for mastery seems destined to be decided only by cruel power. , We believe there is still time for America to turn the tide that seems to be sweeping mankind to destruction. We believe that here in the Western Hemisphere our own rich and isolated nation can set an example of cooperation and justice which the world may'be glad to follow — by adopting the Socialist program of common ownership and democratic management of the means of life. —Reading Labor Advocate. Decision Releases $200,000 To Southern Garment Workers About $210.000 now held in escrow will be paid to garment workers in the south as a result of a decision by the Court of Appeals for the District of Columbia, General Philip B Fleming, Administrator of the Wage and Hour Division, U. S. Department of Labor, announced on July 9. The decision upheld the apparel wage orders put into effect by Gen eral Fleming on July 16. 1940. Thirty-one clothing firms, members of the Southern Garment Manufacturers Association, petitioned the Court to set aside the orders which established minimum rates 31H and 40 cents an hour for divisions of the apparel Industry. The orders increased the wage rate of about 195,000 garment workers in the nation. What Kind of Peace? > , . By Kellam Foster in The Call The policy advocated in Norman Thomas' article "A Foreign Policy for America" (in the May 24, 1941 if sue of the Call) is not one for the Socialist Party or the United States Government. The article in effect advocates a peace regardless of the terms on which peace is made. !t does not answer adequately, if at all, the question therein: "What do you think ought to be the terms of a decent peace?" Nothing is said of the fate of European labor, a vital issue. The question is practically begged by the statement: "I am not proposing that now or at any other time the United States seek to dictate peace. If we do not intend to fight ourselves. we cannot tell other nations Riat they must accept our peace terms." Elsewhere the article advocates « "peace offensive." The result is the advocacy of a peace without study, formulation or understanding of the terms on which peace shoukl be made. U. S. RESPONSIBILITY The United States, as a world power, even if it does not enter the war. has a strong claim to a seat at the Peace Conference, not only from it* connections, but because the issues involved are world-wide and affect every nation. At the close of the war they can only be faced properly by a conference of all nations including the United States and other non-belligerents. Under such circumstances the question: "What is a decent peace and how should it be obtained" is of gravest importance and to advocate a "peace offensive" without study or understanding of the terms on which peace should be made is extremely unwise. A just peace settlement is a necessary foundation to any real postwar reconstruction. A peace based on injustice to any people, that dooms entire nations to slavery, that is merely a truce between wars is worse "In co-operative and general reconstruction which must inevitably follow the war, the co-operative study circle is capable of becoming a valuable clearing house of ideas for assuring the triumph of those democratic principles which are the very life of Co-operative movement." — Review of International Co-operation. More English Articles on Page 5. TO THE READERS OF PROLETAREC DAVENPORT, IOWA.—This is to inform readers of Proletarec that I am no longer editing its English page. I have accepted a Civil Service appointment at Rock Island, Illinois, which occupies my time completely, Editing the English section for the past four years haA been a pleasure, and at times, a headache aA well. To those who have cooperated in thiA work by contributing articles from time to time, I say, keep up the good work. The Eng-l«ah section of our publicationA, including the May Herald and the American Family Almanac, must not only be maintained but enlarged and improved from year to year. JOSEPH DRASLER. than war itself, for it legalises wrong and vindicates the wrongdoer. Such a peace includes a Versailles, a Brest-Litovsk, or even under present circumstances a "negotiated" peace. Such a peace would be based on bargaining power not on justice. What bargaining power has Great Britain or anyone else to dislodge from his conquests. Hitler, the master of Continental Europe? The ultimate result would be a "docile acceptance of the Axis plan" or a continuance of the war. Acceptance of even a modified Axis plan would involve not merely transfers of territory and markets, but the strengthening of fascism a* a social order and would seal the doom of the labor movement and democracy in Central and Western Europe, while vindicating fascist ideals of war, racial inequality and religious intolerance. A "negotiated" ,>eace with Hitler now would nego tiate European labor into hopeless slavery. Can the Socialist Party or the United States Government advocate s peace with these consequences? That question is not answered by such a statement as: "the weapons that we can use against that totalitarianism are by no means exclusively military. — There is a resistance of exploited workers which is more, not less, effective when the spirit of war has not taken poasession of sil men's hearts. An imperfect peace might release rather than restrain the forces on which we must depend to guide the inevitable world revolution." What non-military weapons of the workers have been effective against fascism in fascist countries before the war? How effective will they be after an "imperfect peace" sgainst a victorious fascism hacked by a mechanised army and the Gestapo? EVADES UGLY FACTS Such statements evade the ugly fact of the helplessness of Europesn labor against such forces snd the lack of any constructive program offereJ by the article on its behalf. This cannot be shelved as a European prob lem. The enslavement of Europesn labor merey would be the prelude to a similar progrsm here. Neither the Party nor the United States Government has any mors I right to advocate a peace offensivo that is only too likely to mean the legalized enslavement of Europe and surrender to the powers of fascist darkness. A nobler policy is for the United SUtes to devise, formulate and strive for concrete, constructive terms for a peace settlement based not on ideals of power but on those of ju* tico. For such a policy in th# ariielo we look in vain.