----- 292 ----- Dopisi. Iz Planine 28. avg. — Izvedel sem iz gotovega vira, da se je sklenilo 14. t. m. pri občnem zborovanji v Cerknici enoglasno, naj županstvo preskrbi, da bodo vsi uradi odslej ne le županstvu cerkniškemu, ampak tudi posamesnim posestnikom i osebam delokroga županije cerkniške dopisovali v domačem slovenskem jeziku. Županstvo cerkniško, v navadnih zadevah gotovo prvo okraja planinskega, je temu sklepu brzo zadostilo i poslalo je c. kr. okrajni sodniji kakor tudi politiškemu uradu dopis, v kterem prosi, naj se slavna c. kr. urada glede na 19. §. decemberske ustavne postave 1867. leta prihodnjič v vseh rečeh, pisanih za žu-panijo cerkniško i prebivalce njenega okroga, poslužiti blagovolita domačega slovenskega jezika. Slava jej! — Radoveden je gotovo vsak, kako se bo vsled tega dopisa vrle županije obnašala okrajna sodnija, ki je doslej še slovenske vloge reševala nemško (slovenski odloki so bili le bele vrane!), da-siravno ima dovelj moči, ki so zmožne slovenskega jezika v besedi i pismu. Kaj je tega krivo, menda ni težka zastavica. — Pri tej priložnosti naj omenim s pohvalo županije Begunjske i Hotenske, ktere dopisujejo uradom le slovensko. Da županstvo v Rovtah, kakor zgornje i spodnje Logaško odgovarja tudi na slovenske uradne dopise le nemško, temu se ni čuditi, kajti gospodje župani se ne puste predramiti iz spanja, ki ga spava nemški Mihel; tako celo se jim je priljubilo starokopitstvo. Čuditi se je le, da županija Planinska, da-siravno ima domo-rodnega župana, iskrenega in vse časti vrednega rodoljuba, vendar sploh nemško pisari. Brž ko ne je kriv temu g. tajnik, ki, navzet še iz starodavne šole švab-skega duha, pri vsaki priložnosti v resnici razžaljivo kvasi i brbra o narodnih zadevah, prepiraje, da pri vsakej besedi pokaže tudi nezmožnost nemškega, sicer mu tako zel6 priljubljenega jezika. Z nekim posebnim veseljem mu pri tem včasih sekundira sivolasi možiček; kajti oba nimata toliko razuma, da so prišli časi, ko se že vresničevati pričenjajo besede pesnika: „Zmed pšenice, vrli bratje, ljuliko populimo!" Prostoslav. Izpod Krima 26. vel. srp. {Krim je se cel. Letina. Muhe. Smrt po pajku.) Naj vam, drage „Novice", povem, da je zdaj konec tisti pravlici, ki se je od pretekle spomladi tolikrat ponavljala, češ, daje res stari naš oče Krim počil od potresov} kterili je bilo toliko, da je res človeku včasih že v lase šlo, kaj da bo iz tega, ker mnoge dneve smo se po dva- do trikrat lahno zazibali. Bali so se tudi nekteri, da se bodo naše ravnine s Krimom vred pogreznile. O tem prerokovanji sem si jaz zmiraj mislil, da „prerok, kteri zelje j6, o prihodnosti nič ne v6." Naj pri tej priliki enmalo opi- ----- 293 ----- sem našega starega očeta. Ta hrib ni tak, kakor se o daleč vidi, podoben steni kakega zidii. Ko mu prideš na vrh, vidiš cele ravnine in travnike. Ko bi bil tedaj Krim počil, mogle bi počiti velike ravnine ž njim vred, več ur, kajti samo od naše strani je videti taka strma pečina, od drugih strani je pa ves s hribi obdan in s hribi zvezan. — Naj vam še omenim nekoliko o letošnji letini. Strno se je še dosti poneslo; krompir pa sila črn prihaja. Ajda kaj lepo kaže, češpelj smo se pa veliko več nadjali, kakor jih bomo dobili; vse hočejo že na drevji segnjiti in doli popadati. — Muh je pri nas toliko, da bi letošnje leto po pravici mušje leto imenovali; pajki pa se tudi prav dobro gostujejo ž njimi. Naj bi pač vse sitnice zadavili! Ker že od pajkov govorim, naj vam povem iz našega kraja žalostno do-godbo, ki kaže, da je kakošen pajk prav strupena žival. Nek hlapec je ležal v konjskem hlevu v svoji postelji blizo stropa, kjer je bilo starih pajkov in pajčin sila veliko. Neko nedeljo, še nekoliko vinjen, je sladko zaspal, v spanji se pa prikrade pajk in ga ravno pod oko piči, tako, da zjutraj že skor nič videl ni od zatek-line. V 4 dneh po tem je umrl; strah je bilo pogledati njegovo zateklo glavo. Naj bode to nauk, da tudi v hlevu je snažnosti treba, da se pajčine in pajki odpravljajo. Anton K o zrnu r. Iz Ljubljane. {Iz deželnega zbora.) Dosihmal je bilo 6 očitnih sej; dr. Klun je prišel iz Dunaja *) in se vsedel na tisto stran, ktero „Presse" nemško imenuje. Ker smo že govorili o prvih dveh sejah, omenimo danes sledeče: V 3. seji je poslanec Kromer v imenu deželnega odbora poročal o prenaredbi Glavarjeve ubož-nice in bolnišnice v Komendi, ker z dohodki te ustanove se d& v poslopjih marsikaj popraviti, več prostora za uboge in bolehne pripraviti, pa tudi ubozim v Lanšprežu miloščino nekoliko povikšati. Ker je stvar o denarnih zadevah važna, nasvetuje poslanec rintar, naj se, predno pride v zboru v občno razpravo, izroči finančnemu odseku v pretres. In zgodilo se je tako. — Dr. Costa v imenu deželnega odbora poroča o 3 predlogih zastran posilne delavnice. Poslanec S vete c nasvetuje, naj za zadeve delavničine voli poseben odsek. Poslancu Dežmanu je odborovo sporočilo premalo obširno; on hoče vse izvedeti, kaj in kako se dela v delavnici, kaj se prisluži, kako je s podukom, kako z moraličnim bolj sanj em teh ljudi, ki so v delavnici zaprti. Predloga nobenega ne stavi, ker se nadja, da bode izvoljeni odsek več povedal kakor deželni odbor. Poročevalec dr. Costa prepušča izvoljenemu odseku, da on povč, ali je sporočilo zadostno ali ne. Deželni odbor ni hotel vsega, kar se tiče gospodarstva, očitno razložiti, ker tudi dober gospodar ne obeša vsega iz gospodarstva na veliki zvon; ako poslanec hoče vse do picice izvedeti, odprta so mu vrata vsak dan v delavnico. (Dr. Toman kliče: čujte gosp. Dežman!) Kar se tiče poduka in moraličinega izrejevanja v delavnici, ni to stvar, ki spada v oblast deželnemu odboru; to je stvar vladina. Tudi on ne nasprotuje Svetčevemu predlogu, da se napravi za delavničine zadeve poseben odsek, v kterega so bili voljeni dr. Costa, Peter Kozler, Zagorec, dr. Zavinšek in grof Thurn. V 4. seji je bral dr. Costa v imenu odborovem sporočilo zarad premembe volilnega reda pri volitvah deželnih poslancev. Poslanec Kromer poprime besedo in pravi, da že v deželnem odboru je rekel, da ni zdaj pravi čas za take premembe, dokler ni znano novo področje državnega zastopa; večina deželnega odbora pa ni bila njegovih misli, rekši, da se *) Predvčeranjim je nanagloma zel6 nevarno zbolel, pa mu je zdaj že bolje. po novi temeljni postavi deželnega zbora moč ne bode skrčila, marveč razširila. Sicer pa nasvetovane premembe tudi ne bojo potrjene, ker po februarski ustavi 1861. 1. in temeljni postavi od 21. dec. 1867. 1. take premembe more sklepati le državni zbor. Posebno v premembo volilnih skupin, da bi z grajščaki vred volili tudi drugi posestniki, ki čez 100 gold. davka plačujejo, pa niso vpisani v deželne bukve, ali da bi se premenili kraji, kjer se dozdaj poslanci volijo — v vse to se ne smd spuščati deželni zbor. — Dr. T o man, ki za njim besedo poprime, obžaluje, da je poslanec Kromer pred njim govoril, sicer ne bi bil govoril nasproti jasnim odločbam državne in deželne ustave. Ali bo postava potrjena ali ne, o tem bode odločil cesar; to pa mu lahko povem, da niti vladi niti državnemu zboru ne dohaja v misel, da bi deželnim zborom krajšal avtonomijo. Deželne ustave ne more premeniti državni zbor, ampak le deželni zbor, ako mu pritrdi cesar. Nenaravno je, ako ktera stranka to tišči državnemu zboru, kar gre ae-želnemu. Tako morejo ravnati le tujci, kteri od zunaj pridejo, pa nimajo srca do dežele domače, do naroda slovenskega. Po tem govoru, ki ga je občinstvo večkrat pohvalilo, nasvetuje dr. T o man, naj se voli odsek 9 udov, ki poroča v predlogih deželnega odbora, kteri hvalo zasluži, da se ne brani, da se njegovi nas vetje še drugim odborom dajo v pretres, ker po tej poti se pre-udari vsaka stvar na vse strani. — Ko poročevalec dr. Costa med drugim praša: zakaj da gosp. Kromer tudi drugim predlogom ne očita, da ne spadajo v oblast zborovo, in zakaj da naravnost ne trdi, da deželni zbor nima kar nič govoriti o deželnem volilnem redu? pritrjuje v imenu odborovem, naj se voli poseben odsek, v kterega so bili potem voljeni dr. Costa, Kromer, vitez G a r i b o 1 d i, vitez Kaltenegger, pl. Langer, dr. Toman, dr. Bleiweis, Tavčar, Svetec. Predlog deželnega odbora zarad potrebščin v pisarnicah deželnih uradov je bil po predlogu poslanca Tavčarja finančnemu odseku izročen. Potem je prišla obravnava pasjega davka na vrsto. V imenu odborovem poroča dr. Bleiweis. Razloži vši, zakaj je ta stvar letos prišla v drugič na vrsto in da namen temu ni prvi ta, da bi soseske po njem dohodkov si pridobile, ampak da se odvrne steklina, ktere je preteklo leto bilo vse polno v deželi in so cel6 ljudje za njo pomrli; že predlanskem je 15 sosesk prosilo zato, da bi smele vpeljati pasji davek in veliko veliko jih že komaj čaka, da pride postava, ki jih po-oblastuje za to vpeljavo. Deželni odbor nasvetuje, naj bodi postava taka-le: Vsaka občina (srenja) v mestih, trgih in na kmetih sme (ako hoče) vpeljati pasji davek. Ta davek naj znaša za vsacega psa na leto 1, 2 ali pa 3 gold., kakor koli občina določi; v Ljubljani pa sme davek tudi znašati 4 gold., ako mestni zbor tako hoče. Le samo za take pse se ne odrajtuje davek, kteri služijo za varhe na samotnih posestvih po deželi. Dohodki pasjega davka tek6 v občinsko (srenjsko) kašo. Ker pa, ako se vpelje psetnina, je treba, da se v vsaki občini popišejo psi, — da se ustanovi čas, kdaj da vsako leto občina pobira ta davek, — da se naredijo znamenja (marke) za pse, za ktere je psetnina odrajtana itd., zato nasvetuje deželni odbor, da se c. kr. deželna vlada naprosi, da se po dogovoru z deželnim odborom osnujejo predpisi za vse to, in potem županijam na ponudbo dajo, da se ravnajo po njih. — Prav živa je bila potem razprava o teh predlogih. Poslanec vitez Kaltenegger hoče, naj se občinam ta davek ne daje na prosto voljo, ali ga hočejo vpeljati ali ne, ampak ukaže naj se, da ga morajo vpeljati povsod in to zavoljo velike nevarnosti stek- ----- 294 ----- line, ktera se prvotno samo v psih in mačkah in njunih plemenih pričenja. Poslanec grof Margheri želi, da bi se noben pes ne oprostil davka in tudi psi na samotnih posestvih ne, ker tudi tu je ista nevarnost stekline in če gospodarju pes služi za dobrega varha, se ne bo branil, davek odrajtovati zanj. Dr. To man ne vidi v pasjem davku gotove zavarovalnice proti steklini. Ko dr. Bleiweis dokaže, da ni treba občinam ukazovati, da morajo vpeljati psetnino, ker seje bodo brez zapovedi rade prostovoljno poprijele in bi tak ukaz žalil samoupravno občino, in ko razjasni ugovore grofa Margheri-a in dr. Tomana, je bila postava tako sprejeta, kakor je gori razložena. — Zdaj gre do cesarja, da jo potrdi. Potem bere poslanec stolni prost Kos sporočilo deželnega odbora o vpeljavi tarife, po kterih naj župa-nije za nektera svoja opravila pobirajo takse. Po predlogu dr. Tomanovem je bilo to sporočilo v prevdarek izročeno odseku za občinske zadeve. — V imenu odseka za prošnje je poročal poslanec L. Pintar o prošnji županije Ložkega Potoka, da bi se dala pod sodnijo L ozko, in poslanec pl. Langer o gosp. Omahnovi prošnji. Po predlogih sklene deželni zbor, da ne more zadostiti prošnjam, — prošnjo Jož. Marinke, Jan. Flisa in M. Nemca, posestnikov iz Doba, za odpust zaostalega davka ali saj za odlog, o kteri je poročal poslanec Svetec, pa priporoča zbor za vslišanje dotični cesarski davkarski gosposki. V 5. seji je poslanec stolni prost Kos izročil prošnjo vseh županov Ribniškega okraja za vpeljavo postave, ktera županijam daje oblast, dovoliti ženitve ali pa ne, — poslanec P. Kozler prošnjo Trebelevske županije za dovoljenje 80% občinske priklade, — poslanec Zagorec pa prošnjo občine Kostanjeviške, ŠtKrižke in Št. Jernejske, da sedež sodniške gosposke spet pride v Kostanjevico. — Vse te prošnje so bile izročene dotič-nim odsekom. — 4 vladini predlogi so bili izročeni odseku za deželni volilni red, — pretres sporočila o delavnosti deželnega odbora pa je bil po predlogu poslanca dr. Prevca izročen posebnemu odseku, v kterega so bili voljeni Svetec, P. Kozler, dekan Toman, Dežman, Rudež. — Tudi sporočilo volitve g. Muleja za deželnega'poslanca je bilo izročeno posebnemu odseku, v kterega so bili izvoljeni: Svetec, vit. Kaltenegger, Kromer, dr. Preveč in fajmošter Tavčar. Ko se je v 6. seji več predlogov deželnega odbora, o kterih so poročali Kromer, dr. Costa in Kos, izročilo finančnemu odseku, je dr. Toman (slovenski) poročal o postavi, ki naj se sklene o tem, da se spašniki in menjevalke morajo razdeliti med lastnike. Ker je ta postava sila važna, je bil po Pin-tarjevem predlogu odsek izvoljen, ki naj jo še prevdari, predno pride v razpravo zborovo; izvoljeni so bili dr. Toman, Pintar, dr. Bleiweis, Zagorec, Grabrijan, vitez Kaltenegger, grof Margheri. Drugi pot prinesemo celo sporočilo. V tej seji je tudi za vladni predlog za-rad realk bil izvoljen odsek, namreč: dr. Bleiweis, Grabrijan, Kos, dr. Toman, Svetec, baron Apfaltrern, Kromer. — {Podpora kmetijstvu.) Unidan je si. ministerstvo kmetijstva kranjski kmetijski družbi poslalo 150 gold., da si kupi dobrega semena svilnih črvičev, in 150 gold. tudi družbi svilorejcev v Metliki darovalo; v podporo občinskih trtnih sadišč dobi 400 gold.; z dopisom od 24. dne t. m. je družbi kmetijski za po-vzdigo živinoreje poslalo 3700 gold. in sicer tako, da se 2200 gold. porabi za premije za bike, krave in junice tako, kakor je odbor kmetijske družbe nasveto-val, — 1500 gold. pa naj porabi v to, da se kupijo dobri biki za pleme. — To je hvalevredna pripoinoč, o kteri bomo drugi pot več povedali. — Po časnikih je počil glas, da se je večina sedanjega mestnega odbora zarotila v to, da ne pride več v zbor, dokler predseduje župan dr. C os ta. Ako pa čez polovico odbornikov ne pride, nima zbor postavnega števila, da bi mogel kaj skleniti; po takem — prestane mestni zastop. Ko so unidan češki poslanci naznanili predsedstvu, da ne pridejo več v deželni zbor, kakošen hrup so „Pressa" in nji podobni časniki gnali, da je to „revolucijonarno" in Bog vedi, kaj še! Mi pa vprašamo: Je li omenjeni naklep ljubljanske večine od-borove postaven? Radovedni smo, kaj bode c. kr. vlada storila? Ako se ves mestni zbor razpusti in nove volitve razpišejo, bo saj spet rogovilstva dokaj v Ljubljani, župan dr. Costa pa bode vesel, da se po naravni poti znebi opravilstva, ktero mu že dolgo preseda, pa se mu v zavesti zmiraj zvesto in pošteno spol-novanih dolžnosti po „terorizuiu" ni odpovedati hotel niti smel. Ako se tedaj razpusti mestni zbor, je to vsaj — prvi trofej sedanje nemške večine. Prosit! — Ko je dr. T o man unidan v deželnem zbora segel po „tujcih", bil je ogenj v strehi ^Tagblattovi" in „Pressini." Zagnali pa so hrup le tisti, ki se zadete čutijo, ki podirajo, kar je narodovega, in kterim je vse prav in dobro, ako je „tuje." Pošten „tujec" in tudi takih poznamo med nami — ni narodnosti naši protiv-nik; tak nam je prijatelj in mi njemu. Kdor pa žabi starodavno latinsko prislovico: „Ako si v Rimu, živeti moraš po rimskem običaji" — temu v obraz rečemo, da gospodstva njegovega ne trpimo! — „Sokol" napravi prihodnji izlet v nedeljo k taboru v Žalec pri Celji. — C. k. priv. južno železniško društvo je naznanilo odboru omenjenega tabora, da se bodo obiskovalcem dajale v Zagrebu, Ormužu, Mariboru, Ptuju, Polčanah, Ljubljani in na Zidanem mostu 5. in 6. septembra karte za vožnjo v Celj, in 6,, 7. in 8. septembra za vožnjo iz Celja nazaj tje, kjer so vstopili, za polovico navadne cene. Tisti obiskovalci pa, kteri bi v medpostajah vstopili, dob6 lahko po dotičnih načelnikih postaj tudi za polovico navadne cene karte za tje in nazaj od imenovanih postaj. Veljajo pa te karte le za vožnjo v Celj in iz Celja tje, kjer so vstopili , in pridejo ob veljavo, ako kdo pri kteri drugi postaji izstopi.