Leto IV., štev. 242
V Ljubljani, torek dne 16. oktobra 1923
PoStnlna pavSaflrnn«
Cena VSO Din
Ighal« ott * »lutral.
Stane mesečno 12-50 Din ia inozemstvo 25-— s neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta st. 16/L Telefon St. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlitvo:
Ljubljana, Prešernova
ul. št. bi. Telef. št. 3&
Podružnice:
Maribor, Barvarska ul. t.
Tel.6t.22. Colle, Aleksandrova e.
Račun pri poštn. čekot. zavodu Štev. 11.842.
Ljubljana, 15. oktobra.
Ni nobenega dvoma, da vkljub zadušljl-vcmu ozračju naše notranje politike, vendar prodira skozi metež in kaos demagogije in kratkovidnosti vedno jasnejša linija. Drj!avnopravnI pokret je prekoračil svoj višek. Nismo sicer taki optimisti, da bi trdili, da so se hrvatske mase preokrenile od Radiča. Taka gibanja gre do le počasi. A če se tudi separatistične mase formalno še držijo svojih zastav, jc vendar res, da je njihov elan mnogo upadel. In kar Jc glavno: zastave same so sc začele zavijati, komaj se jih še vidi.
Strastni državnopravni sunek, ki se Je najbolj pojavljal v zahtevku po reviziji ustave, je bil sunek v zrak. Izzvenel je, a brez uspeha, dejstvo, da je g. Pašič mogel Markov protokol vreči pod mizo, in da je vseeno šlo naprej, je mnogo povedalo. Na dan pa, ko je Stjcpan Radič Izginil preko Drave, se lahko reče, da ie boj za revizijo ustave propadel.
Danes se prav malo čuje o tej reviziji, tfadič razvija v Londonu v kavarnah svo ie meglene teorije, ki pa se jim vidi, da bi rade našle priključek k jedinstveni državi In Karagjordjevičem. Včasih sc zdi, da Radič že sam Išče pota za umik.
In naši klerikalci? Avtonomlzem je precej v ozadje porinjen, republikanstvo pa je oficlelno odpravljeno. SLS je danes brez jasnih pogledov na največja državna vprašanja. Opustivši svoj radikalni program, ki ga katoliški, v vseh razun cerkvenih stvareh itak oportunistični krosi niso nikdar rabili za drugo kot za demagogijo, danes SLS tava. Ona le premišlja, kako bi se no zaletela v eno smer, ki bi ji lahko škodovala pri bližnjih volitvah. In taka stranka hoče biti vodilna?
Revizija ustave je padla. Neekonoml-Jen Je bil ta boj, -ki je zajel zelo široke kroge. Celo v Sloveniji Je del inteligence pod vodstvom dr. Ravnlharja zašel v to napako In razvil pod geslom revizije usta ve boj proti demokratom in s tem spravil ljubljansko občino v klerikalne roke. Isti dr. Ravnlhar seda) sam dokazuje, kako neresna je bila politika, ki je obmetavala potrpežljive Slovence z revlzi-lonlstičniml frazami: nocoj sedi pri radikalski konferenci...
Seveda, ako je revizija ustave le prazen načrt, s tem še nI rečeno, da revlzl-ia sploh nI potrebna. Ml smo že ozna-:ili na tem mestu, da nam ne zadošča revizija režima, s katerim bi se n. pr. bosanski muslimani, spominjajoč se boljših časov, ko so bili tudi demokratje v vladi, prav radi zadovoljili. Treba Je premembe celega upravnega sistema, in sicer pisanega in nepopisanega. Eden se izraža v zakonih o upravnem ustrojstvu, drugi v mentaliteti upraviteljev.
Tudi v tej smeri se nazori že kristalizirajo. V davčnem vprašanju n. pr. je geslo niveliranja ali izenačenja že precej raz-EišEeno. Vsi računamo z obstoječimi tehničnimi težkočami ter se zato zadovoljujemo s prelazno dobo, ki bo formalno izenačenje izvedla le deloma, v ostalem pa zadovoljila stvarnim izenačenjem bremen, vendar z rezervo, da se neenakosti davčne prakse napove boj z uvedbo kon-'ingentov po davčnih pokrajinah.
Demokratje morejo biti z evolucijo političnih smeri zadovoljni. Bolj bi bolj se pred vso javnostjo utrjuje, da jo dolžitev, da so demokratje contralisli, bila lo dobro vržena parola separatistov, ki so mislili, da treba potisniti demokrate, pa bo revizija ustave tu. Zdaj pa se izkazuje radikalska stranka kot nosilec okornega In slepega upravnega centralizma, izvedba ustave pa z demokratskimi zakoni o samoupravi oblasti in Brezov edini resni korak k decentralizaciji. Končno so bili isti demokratje ccentralisti», ki so sprožili celo dekoneentracijo III. instancel
V demokratski stranki se pripravljajo fcoraki za razplet domače politike. Opozič-ne stranke, ki so šle v državnopravni boj, > so utonile v Markovem protokolu, bolj •a bolj uvldevajo, da jo sanacijo pričako-pati le od demokratske strani. Tako sto-Pa demokratska stranka na čelo vseh oaili, ki resno hočejo sanacijo našega no-'ranjega stanja.
Političen rop na Koroškem
NEMCI HOČEJO RAZVELJAVITI SLOVENSKE KANDIDATURE.
Celovec, 14. oktobra.
Nemške stranke, nacijonalci, krščanski socijaici in — socijalisti, so izvršile te dni peklenski načrt, ki naj hi onemogočil, da pridejo v koroški deželni zbor in v dunajski parlament zastopniki našega naroda na Koroškem. Glavna volilna komisija je razveljavila deželnozbor-sko volilno listo Slovenskega političnega društva in nemški agitatorji širijo po vsej deželi, da Slovenci ne kandidirajo nevdeželni no v državni zbor.
Predzgodovina tega nasilstva, ki naj bi oropalo naše koroško rojake politično - parlamentarnih pravic ter zadušilo glas slovenske raje na tribunah, kjer bi jih mogla slišati Evropa, je sledeča:
Slovensko politično društvo je vložilo 29. septembra svoje volilne predloge za deželni in državni zbor. Pri kandidatski listi za deželni zbor se jc zgodila glede podpisov formalna napaka s tem, da se ni upošteval sklep deželnega zbora, ki zahteva mesto do-sedaj potrebnih 50 podpisov 100 predlagateljev, kakor na rlržavnozborskih kandidatnih listali. Po zakonu mora deželni vodja volitev stranke takoj pozvati, da take formalne napake popravijo. Koroški vodja volitev dr. Ratzer pa tega ni storil. Čakal je marveč do 9. oktobra in š e 1 e ta dan zvečer.je vrnil Slovenskemu političnemu društvu listo s pozivom, da doprinese šo 50 podpisov. Preko noči so Slovenci nabrali potrebno podpise, toda ker je bil drugi dan (10. oktober) koroški deželni praznik (obletnica plebiscita), se je o naknadni vlogi razpravljalo šele 11. oktobra. Nemški gospodje so bili mnenja, da ne morejo ugotoviti, ali so v tako kratkem času nabrani podpisi res podpisi vo-lileov in da so morajo o stvari šele u veri t i. S tem so zavlekli zadevo čez 1 2. ok t o b e r, ki je bil zadnji dan za predložitev dopolnilnih list.
V seji 13. oktobra pa j e 1 3-članska deželna volilna komisija (v kateri ni nobenega Slovenca) z vsemi proti glasu člana - sodnika slovensko vlogo zavrnila, akorav-
no 30 popreje socijalisti in tudi krščanski socijaici našim ljudom odkrito priznali, da ni razloga za odklonitev!
Proti temu sklepu jo član - sodnik vložil rekurz na dunajsko vlado, ki se mora sedaj odločiti, ali bo pomagala dovršiti nasilje nad našim narodom.
Nemški nacijonalci — in sem moramo šteti ne lo naše Velenemce, temveč ravnotako krščanske socijalce tor socijalne demokrate — so menili, da bodo s svojim nasilniškim činom zbegali naš narod ter upropa-stili no lo izvolitev slovenskih dežel-nozborskih temveč tudi državnozbor-skih kandidatov. Oni dobro vodo, da so po številu narodnih slovenskih glasov zasigurani Slovencem najmanj -1 mandati v deželnem zboru ter en mandat v dunajskem parlamentu. Nemška špekulacija pa se no bo obnesla. Ogorčenje med koroškimi Slovenci jo ogromno in njihova odločnost jo še zrasla. Danes so so po slovenskem Korotanu vršili mnogoštevilni shodi, ki so vsi sijajno potekli.
Slovenci bodo oddali svoje glasove dne 21. oktobra za oho listi, ne le za državno-zborsko, temveč tudi za dcželnozbor-sko, glede katere, kakor rečeno, rekurz žo teče. Sigurni so uspeha.
Tako naše poročilo. Možje, ki danes vodijo avstrijsko politiko, naj so no varajo. Nadaljevanje nasil-niške politike proti našemu narodu na Koroškem bomo morali smatrati kot dokaz ne prijatelj s koga razpoloženja avstrijske vlade napram naši državi in kot izigravanje formalnih in mora-ličnih obvez, ki jih je pred svetom in pred Jugoslavijo še posebej prevzela napram našim rojakom avstrijska republika. Kljub vsem političnim na-sprotstvom v na-ši domovini bodo Avstrijci morali spoznati, da je naš narod slovenskega, hrvatskega in srbskega imena solidaren v odločni volji, da obrani svojim bratom vsaj one primitivne pravico, ki jim jih daje pod tujim gospodarjem zakon in mednarodna obveza. Ako gospodje nadaljujete, potom bo sledil protiudarec, ki bo pokazal, da znamo tudi mi Vas zadeti v živo.
Nova nemška valuta
PROKLAMACIJA POLJSKE VLADE. — BOJ PROTI SOVRAŽNIKOM DRŽAVE. — POSLEDICE VARŠAVSKE EKSPLOZIJE.
,F-LEZNIČARSKA PR\GMATIKA.
Beograd, 15. oktobra, r. Z ozirom na vcsti, da je kralj odklonil podpis žcleznl-čarske pragmatlke se v vladnih krogih felavlja, da bo zakon sankcioniran In ob-iavljen še le potem, ko se vrne v Beograd Prometni minister dr. Jankovič.
Bolgarski kralj pride v rim.
Rim, 15. oktobra. 1. Danes je dospel v Rim bolgarski zunanji minister Kalkov * spremstvu poslanika Radcva. (lovori se da pride v kratkem v Rim na obisk bolgarski krali Boris.
TEŽKA KRIZA POLJSKE REPUBLIKE.
VarSavn, 15. oktobra, 1. Ministrski svet je objavil proklamacijo na narod, v kateri poudarja težavni notranji položaj države. Manifest izjavlja, da je zločinska roka zapalila skladišče smodnika v varšavski citadeli in da je le slučaj, da je bil i eksplozija omejena le na majhen prostor in da ni povzročila večje nezgode. Poljska vlada ne bi vršila svoje dolžnosti, ako ne bi opozarjala naroda na vso veliko opasnost, ki ogroža ne samo dobrobit, temveč tudi obstoj države. Po terorističnih činih, ki so so dogodili v nekaterih delih mesta in po železniških atentatih, kaže predvsem eksplozija v skladišču smodnika jasno, s kakimi sredstvi se vo-
di boj proti poljski državi. Proklamacija poziva narod k miru in zaključuje, da je prišel sedaj trenutek obračuna.
Varšava, 15. oktobra, d. Število žrtev prj eksploziji je 150 mrtvih in več sto ranjenih. Množina eksplodiranega smodnika znaša 2000 ton. Med ubitimi so večinoma vojaki in le malo civilistov. Pogreb žrtev se vrši jutri dopoldne. Vse mesto jo v žalosti.
Varšava, 15. oktobra, d. Preiskava je dognala, da o možnosti, da bi se smodnik sam vnel, ne more biti govora. Gre zn komunistično zaroto. Oblasti so tekom sobote iu nedelje izvršile v Varšavi ter drugih mestih mnogo aretacij. Preiskave se nadaljujejo z največjo strogostjo.
S3ad?ž s© nteia v češkoslovaške zsdeve
Praga, 15. oktobra, s. V Bratislavi izhajajoči «Slovak», glasilo Hlinkove slovaške ljudske stranke, objavlja pismo St. Radiča iz Londona, v -katerem daje ta navodila za slovaško politiko. V pismu opozarja Radič Slovake, naj pazijo na nedo-taknjenost slovaške meje in naj sc z Madžarsko sicer ne pogajajo, izogibalo pa naI se praškega parlamenta in nal si ustvarilo neodvisno slovaško državo. Končno poziva Radič Slovake, naj ne dopuste, da postane Češkoslovaška francoska kolonija, v kateri francoski generali po svoji volji inšpiclrajo ln ki ne tvori za zapad nič drugega kot okope proti nem-Ško-ruskcmu vzhodu. Radlčevo vmešavanje v češke zadeve je vzbudilo v Pragi veliko ogorčenje.
HRVATSKA ZAIEDNICA SI NE UPA ZAPUSTITI RADICA.
Zagreb. 15. oktobra, r. Včeraj je osred nji odbor Hrvatske zajednice imel sejo, na kateri le ves dan razpravljal o nolitlč-
.RENTNA MARKA« POLEG PAPIRNE MARKE.
BANKROTOM.
nemčija prec
nem položaju in o položaju Hrvatske zajednice. Ostavka dr. Šurmina na članstvo odbora in sodelovanje pri .Hrvatu, sc jc vzela na znanje. Na njegovo mesto je bil izvoljen dr. Ivan Krajaš. Pri pretresu o politični situaciji sc je ugotovilo, da radikalni režim vedno bolj pada v pogre-ške, z njim pa tudi zagrebški pokrajinski namestnik dr. Cimič, tako da ideja sporazuma vodno boij izginja. Današnji režim vodi politiko hegemonije, in proti vsemu mora hrvatski narod voditi borbo v enotni fronti. V pokrajini nima nikjer terena za linijo sodelovanja s Srbi. Narod odločno sprejema jn odobrava politiko v skupnosti s HRSS. Reorganizacija se izvaja v največjem redu. Tako poroča »Hrvat«. Debate so sc udeležili dr. LoTkovič, dr. Laginja, Ivlca Kovačevič, Kerubin Šegvič, dr. Bazala, Ivan Pcršič, dr. Sr-kulj, dr. Dežman In drugI. Vsako prizadevanje, da sc razbije fodcralističnl blok, Je bilo odklonjeno a llmiiie.
Berlin, 15. oktobra. J. Državna vlada je v današnji kabinetni seji, v sporazumu z gospodarskim! krogi na podlagi poobla-stilnega zakona sklenila ustanovitev rentne banke, Ui bo izdajala nemške rentne marke. Papirnata marka ostane kot zakonito plačilno sredstvo v veljavi. Nova rentna marka, ki jo morajo sprejemati vse javne blagajne, je zaslgurana z obligacijam! nemškega veleposestva v zlatu In prvovrstnim! obligacijami Industrije, trgovine in obrt! v zlatu, ki se obrestujejo. Člani upravnega odbora nove banke so bil! Imenovani Iz vodilnih krogov narodnega gospodarstva. Vlada je izdala nalog za Izdelavo novčanic. Rentna banka bo stavila državni vladi za pol milijarde rent-nlh mark realnih nakaznic na razpolago.
Berlin, 15. oktobra, d. V političnih krogih so zatrjuje: Ako se ponesreči ta zadnji poizkus za sanacijo nemško valute,
ho nemška vlada proglasila bankrot ter pozvala Zvezo arodov, da potom posebne komisije prevzame vodstvo nemških tinanc.
London, 15. oktobra, b. «Daily Berald« beleži vost, da bi predlagala angleška vlada mednarodno posojilo za Nemčijo, s katerim naj bi ta krila reparacijska plačila. Za predpogoj bi morala Francija zmanjšati pritisk, ki ga izvaja nad Po-ruhrjem in Poreniom.
NOVI PREDLOGI NEMČIJE?
Pariz, 15. oktobra, j. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo nomškl odpravnik poslov v Parizu podvzcl gleda reparacij nov korak pri francoski vladi. Ker pa so vrne Poincarč šele jutri zjutraj s svojega lorenskoga posestva in bo r torek in sredo zaposlen z obiskom predsednika Masarvka, ni pričakovati koraka pred četrtkom.
Notranji boji in krize na Nemškem
DARUJTE ZA CIRlL-METOnOVO DRUŽBO,
Berlin, 15. oktobra, j. Konflikt v Nemčiji se po rekonstrukciji Strcsemaunove-ga kabineta šo ni nehal. Trenutno obstoja spor med državno vlado in Saksonsko in Bavarsko. Na Saškem jo genoral Mill-lcr prepovedal nekaj levičarskih organizacij, čomur so saška vlada upira, na Bavarskem pa zahtova državna vlada odstop generala Lossova, ki jo popolnoma v rokah g. Kahra.
Berlin, 15. oktobra, j. Nemiri radi pomanjkanja živil trajajo po vsej drŽavi, število brezposelnih narašča od dno do dno, pretežna večina tovarn obratuje le 2 do 3 dni v tednu, tako da delavstvo vsled premajhnega zaslužka no more zdržati horendnih con, ki rastejo takorekoč od uro do ure. Danes so jo zopot znatno podražil kruh. Delavsko zvezo zahtevajo takojšnjo intervencijo vlade, sicer odkla-
njajo odgovornost za posledice. Komunisti agitirajo za .rekvizicljsko vojno proti kmetom.. Cestna železnica stane 50 milijonov, par podplatov 4 in pol milijarde, boljši kruli do 500 milijonov. V Berlinu, Neukfllinu, Schfineborgu so gladujo-či ropali danes po pekarnah. V SchOno-bergu so jo zbralo pred magistratom 10 tisoč ljudi, ki so zahtevali takojšnjo izplačilo podpor za brezposelno tor grozili razdejati magistrat. Policija jo morala rabiti orožje. Mnogo ljudi jo težko ranjenih. V Leipzigu so v predmestjih plenili trgovino z živili. Trgovci so rešili opr.t vo in hišo s tem, da so razdelili vso zaloge. Posredovanje polieiie jo bilo zaman.
V Porenjil nemška marka izginja, ker so podjetniki pričeli plačevali nasta.-ljen-co v frankih.
M!Sm3frski svet
Beograd, 15. oktobra, p. Nocoj je imel ministrski svet sejo od 17.30 do 21.30. Minister za notranje stvari dr. VuJIčič Je poročal o razmerah v južni Srbiji in na Hrvatskem v zvezi s prihodom zagrebškega namestnika dr. Cimiča v Beograd, ki je prinesel pismo ministra Pcleša ter poročal o političnem položaju na Hrvatskem. Nato Je ministrski svet nadaljeval razpravo o uredbi razvrstitve uradnikov v posamezne kategorije. Pregledali so se resortl ministrstev za zunanje stvari, za finance in za notranje stvari. Nato se je razpravljalo o političnem položaju, v zvezi s pisanjem novin o prihodu Radičcv-ccv v Beograd. Na podlagi poročila min. Peleša se je ugotovilo, da Radlčevci ne bodo prišli v Beograd. Danes dopoldne sta konferirala ministrski predsednik Pašič in minister Trilkovič o novi rekonstrukciji vlade, ki nal bi se izvršila v prvi polovici meseca novembra.
OBISK PREDSEDNIKA MASARYKA V BEOGRADU.
Beograd, 15. oktobra, r. Kakor doznava vaš dopisnik bo predsednik češkoslovaške republike dr. Masarvk šc to jesen prišel v Beograd. Naš novi poslanik v Pragi Ljuba Nešič ima nalogo da takoj po svojem prihodu v Prago dogovori natančen načrt Masarykovcga potovanja v Beograd. Poslanik Nešič Je bil sprejet dar.es pri kralju ter odpotuje 20. t. m. v Prago.
Mednarodna carinska korsferesfgsa
Ženeva, 15. oktobra, j. Danes Je bila otvorjena v tajništvu Zveze narodov mednarodna carinska konferenca, kateri pred-sedujo lord 13uxton. Konference so udeležuje 84 držav. Amerika Jo zastopana po 5 delegatih, začasno samo kot opazovalec. Predsednik je izjavil v otvoritvenem govoru, naj konferenca odstrani težkoče, ki ovirajo mednarodni zunanji promet vsled pretiranih formalnosti pri carinski reviziji potnikov in ocarinjenju blaga na mejah. Upa da bo konferenci uspelo sestaviti mednarodno konvencijo, čije osnutek jo že izdelan.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO.
Beograd, 15. oktobra, r. Koncem oktobra se pričnejo na Dunaju pogajanja z avstrijsko vlado radi zaključitve stalne trgovske pogodbe. Za naše delegate so imenovani Milan Todorovič in Milan Sa-vič, načelnika trgovinskega ministrstva in Sava Kuvdč, direktor carine v nokolu. i.l 25. t. m. odootuieio na '
ATENTAT NA «CORRIERE DELLA SERA».
Milan, 15. oktobra. I. Predvčerajšnjim ponoči so neznani storilci izvršili bombni ntcnlat na poslopje dnevnika »Corriere della Sera-.. Škoda jo neznatna. Ranjen ni bil nihče. Dalje je bil izvršen atentat na tiskarno socialističnega glasila .Avan-ti». Krivci so istotako neznani. .Corriere della Sera. dolži atentata fašiste in sicer opira to obdolžitev na pisanjo faši-stovskoga glasila «11 Popolo d'Italia», ki jo proglasil .Corriero della Sera« za jezuitski in podel list.
PRIPRAVE ZA ANEKSIJO REKE.
Rim, 15. oktobra, s. Italijanske držav-ne železnice bodo prihodnje dni znižale za 50 odstotkov blagovne tarife na progah Rcka-Postojna in Reka-Trst.
VREME.
Dunaj, 15. oktobra, s. Po včerajšnjem deževju se Je vreme v Srednji Evropi danes zboljšalo. Napoved za jutri: Spremenljivo, hladno, toda boljše vreme.
inozemske borze
15. oktobra:
CUUin: New-York 557.50, London 25.25, Pariz 34.25, Milan 25.57, Praga 1G.G0, Budimpešta 0.0307, Bukarešta 2.60, Beograd 6.55, Sofija 5.45, Varšava 0.0006, Dunaj 0.007825, avstrijske žigosane krone 0.0079.
TRST: Zagreb 25.40 do 25.60, Dunaj 0.030075 do 0.0315. Praga 65 do 65.50, Pariz 133.75 do 134.25, New-York 21.70 do 21.80, London 98.50 do 98.75, Curih 390 do 304, dinarji 25.50 do 25.75, avstrijske krone 0.03 do 0.031, carinski franki 85.75 do 86.50.
PRAGA: Dunaj 4.555, Berlin 8.25, Rim 158.25, Budimpešta 17.75, Pariz 212.25, London 155.75, Ncw-York 34.39, Curib 621.75, Beograd 4025.
DUNAJ: Beograd 830 do 834, Berlin 0.185 do 0.205, Budimpešta 3.S0 do 3,90, Bukarešta 327 do 329, London 320.900 do 321.900, Milan 3219 do 3231, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4362 do 4378, Prana 2113 do 2123, Sofija 696 do 700, Varšava 700 do 800, Curih 12.725 do 12.775; valute: dolarji 70.560 do 70.960, levi 674 do 632, nemške marke 0.17 do 0.21, funti 319.100 do 320.700, francoski franki 4315 do 4345, lire 3185 do 3205, dinarji 819 do 825. poljsko marke 650 do 750, lejl 31(1 do 320, švicarski franki 12610 do 12.690, češke krone 2005 do 2105, madžarske krone 2.32 do 2.52.
New-Vork: London 453, Pariz 613.25, Berlin 0.0000025, Milan 458, Curih 39.27, Pracn 298.75, Dunaj 0.14125, Budimpešta 0.565. Bukarešta 46, Beograd 117.50.
Obrtne nadaljevalne iole v Ljubljani
Ljubljana, 15. oktobra. Na povabilo Šolskega odbora se je danes popoldne vršila na mestnom magistratu peta javna anketa, kako bi se oživile in vzdržale obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani, Na anketo jo bilo topot povabljenih SO obrtnih zadrug, oziroma njih načelnikov, da bo na temelju sklepov zadrug izjavijo o predlogu Sol. odbora, ali plačajo mojstri in roditelji (varuhi) 7.a vsakega vajenca ali vajcuko po 170 Din na Sol. loto. Anketo se je udeležilo osebno 22 zadružnih načelnikov.
Načelnik Zveze obrtnih zadrug, g. Fran ehetti jo poročal, da ee je sestanka dne 12. oktobra udeležilo 14 zadružnih načelnikov, izmed katerih bo se izrekli za plačevanje po 170 Din za vajence le trije, proti se jih jo izreklo deset in eden za delno prispevanje. Vzroki so ti-le: zadruge menijo, da obrtno nadalj. gole g sedanjim učnim redom nimajo dovolj strokovnega pomena ter so za večino vajencev premalo koristne; zadruge bi M mogle ceneje same ustanoviti svoje šole s strokovnimi specialnimi učitelji, ki bi bile za posamezne obrtne stroke koristnejše. Zadruge elektrotehnikov, fotografov, brivcev, vrtnarjev ter knjigovezov si nameravajo ustanoviti za vajence tečaje, ki bi trajali po tri mesece. Pouk bo strokoven in zato za vajenco uspešnejši. Ako naj so ožive dosedanje obrtne nadalj. šole, jo treba, da stori v prvi vrsti država svojo kulturno dolžnost v drugi vrati pa veliko gospodarske organizacije, denarni zavodi in ostali gospodarski faktorji. Soveda bi doprinašali potem tudi obrtniki.
Tekom debate se je sicer načelno priznavala nujnost in koristnost obrt. nad. šol, nekate'i pa so poudarjali, da zadrugo nimajo dovolj sredstev in da bo obrtni mojstri preobloženi z javnimi bremeni. V imonu zadruge krojačev pa se jo izjavil načelnik g. lversnič, da bi bila zadruga pripravljena prispevati po 30.000 kron na leto. Za zadrugo urarjev i. dr. je izjavil načelnik g. M. Krapcž, da jo pripravljena plačevali po 170 Din, isto so izjavili načelniki gosp. Ravnihar (za tesarje), g. Accotto (za zidarje), g. Jakopič (za knjigoveze), g. Oblak za čevljarje), g. More (za Bodavičarjo) g. Ln ,'tižar (za mesarje) ic g. ti "ga (za sedlarjo). G. To-mec je v imenu društva zidarskih pomočnikov obljubil šolam denarno podporo.
Končno se jc sklenilo, ponovno pozvali vso zadruge, da so pismeno izjavijo za prispevek po 170 Din za vajence in da ie pridružijo zadrugam, ki so sprejele predlog šol. odbora v vEem obsegu. Tako omogočijo, da se obrtne nad. šole, ki bi jih obiskovalo okoli 1500 vajencev in vajenk, otvorijo čira prejo. Ker je državna uprava vse subvencije tem šolam po Sloveniji ukinila, naj si za enkrat pomagajo zadruge in obrtni mojstri sami. Šolski odbor pa povabi dosedanje podpornike doma, naj priskočijo znova na pomoč ter poskrbi, da se zastareli avstrijski učni načrt praktično reformira tako, da bo pouk vajencem koristnejši in za obrti uspešnejši.
Ako se vse zadrugo odzovejo pozivu današnjo konference je pričakovati, da se s pomočjo mestne občine in javnih podpornikov v Ljubljani vendar šo letos otvo rijo za izobrazbo in omiko obrtnega naraščaja silno potrebno šole.
šiljal svojim organizacijam nove' oJčro?-nice. Toda sovražnik ni počival. Clm je Štefanovič opoldne odšel h kosilu so oborožene čete policije, zasedle trdnjavo, kateri so nI mogel nihče več približati. Se zvečer smo videli dva stražnika pred hišo... O. Štefanovič namerava bale vložiti kazensko ovadbo proti gospodom od akcijskega odbora radi kršenja hišnega miru ter napoveduje, da bodo moči njegovih nasprotnikov kmalu — opešale, češ da je »ogromna večina« krajevnih organizacij z nI itn solidarna hi da Ima tudi v Beogradu zasiombo, katere ne zmši — niti Jadranska banka. Izgleda, da so Ste-fanovlčeve navedbo v toliko pravilne, da je večina od njega ustanovljenih krajevnih organizacij na njegovi strani. Včeraj je dospel v Ljubljano minister za socialno politiko g., dr. Dušan Peleš, ki je imel pomirjevalno konferenco z merodajnlmi gospodi bojujočih sc frakcij NRS. Kakor smo informirani, je njegovo prizadevanje ostalo brez uspeha.
+ »Prava opozicija«. Nedeljski »Slovenec« pravi, da akcija za ustanovitev opozicijonalnega bloka pri < pravi opoziciji (Jugoslovanski klub ln Jugoslovanski muslimanski klub)» nI naletela na popolno odobravanje in »se gleda na to akcijo skeptično«. 2e dolgo ni »Slovenec« napravil tako dobrega dovtipa, kakor s tem, da je svoje tigro (seveda v nasprotju z demokrati) Imenoval za »prave« opozicl-jonalce. Po Beogradu pa že vrabci čivkajo, kako pridno in krotko se obnaša »ober tiger«, ki hodi vsak dan k gospodu Jonji-ču na črno kavo, kjer se pogovori sučejo samo okoli tega kako bi klerikalci podprli samoradikalsko vlado, ne da bi slovenska javnost to prenaglo videla, a da bi SLS imela od tega vendarlo lep profit. V Celju se je dr. Korošec napram svojim najzaupnejšim hvalil, da je Pašič klerikalcem zopet jako naklonjen in se ž njim pridno razgovarja o strankarskih koncesijah, ki bi se jih dalo sedal, ko je radikal ska vlada v mučnem položaju, dobiti. Poročilo »Slovenca« o Koroščevi avdijenci in njegovih izrekih pred kraljem je gladko zlagano. Edina skrb je za klerikalce, kaj bodo rekli — federalistični zavezniki. Radi bi si predvsem zavarovali hrbet p-cd Radičevci, ki žugajo, da bodo ž njimi v Sloveniji obračunali pri prihodnjih volitvah, ako jim ne ostanejo zvesti. V takom političnem razpoloženju nI čudno, ako «Slovcnec» pripravlja svoje čitatelje na vse kaj druzega kot na — opozicijo. Tiger, ki je vajen kletke, najraje ost"* v njej!	_ ___
fn pomen Igre. IrroTen mo je 6a rep fo-
pek v dar. Tako jo Imela Radovljica zopet svoj večer, ki priča o delu ln napredku vseh onih marljivih delavcev, ki bo pod vodstvom g. Spicarja zbrani v Sokol-Bkcm gledališču in vrše tu važno prosvetno delo.	i
Sokolsfvo
Predsedstvo Sokolske župe Ljubljana I. poživlja vsa ▼ tej iupi včlanjena društva ln članstvo, da z ozirom na nekulturni in Sokolstvu sovražni sklep občinskega sveta ljubljanskega priskoči bratskemu eokolskemu druStvu Ljubljana I., oziroma njegovemu gradbenemu odboru z vsemi sredstvi na pomoč, da zbira pri vsaki priliki prispevke in jih odpošlje društvu za zgradbo sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Pokažimo, da gre trdna volja preko nasilja. Zdravo 1
Sah
(Iz šahovske antologije.)
Med Šahovskima svetovnima mojstroma, tekmecoma za šahovsko prvenstvo, J. R, Capablanco in dr. E. Laskerjem se je razvila v nokl 03tri in velezani-mivi partiji po 81. potezi črnega (Capablanco), 6lcdeča, na videz za oba na-sprotniko precej enaka situacija:
ogleda Jb mea ntttfnfhlf tiram! prt ravnateljstvu jetnišnice ▼ Justični palači. Ko-lekovane ponudbe za nakup avtomobila ■r. navedbo ponudenega zneska, je vložiti do inkl. 24. oktobra pri mestnem gospo-daiskcm uradu.
X Kranjskogorska podružnica S. P. D. sklicuje na dan 28. oktobra ob 14. uri v hotelu Triglav v Mojstrani izredni občni zbor s sporedom: končna ukrenitev glede »Plan. doma na Vršiču«.
X Zahvala. Ob priliki poroke gdč. Ha-niee Božič z g. Liška jo nabrala požrtvovalna s. dr. Božičeva za Orjuno 253.75 dinarjem, za kar ji Iskrena hvala. — »Orju-na» — Celja.	,
X Ključi so sc Izgubili, trije, v ISrnem mošnjičku, dne 14. oktobra med sredino mesta in pokopališčem pri Sv. Križu. Najditolj naj jih izroči proti nagradi policiji.
X Zgubila Je uboga dijakinja y nedeljo od Bohoričeve ulice do trga Tabor tri bankovce po 100 Din in 6 po 10 Din, katere je imela v ročni torbici (bosansko delo) in robec. Najditelj naj odda denar na policijskem uradu.
Politične iieiels
■JL
Demokratska slranka v mari-fiorski oblasti. V soboto zvečer se je vršil v Gornji Radgoni izredno dobro obiskan občni zbor krajevne organizacije JDS, katerega so se udeležili poleg demokratov tudi delegati SKS in NSS, ker se je poleg dnevnega reda razpravljalo tudi o skupni napredni fronti, za katero so se vsi udeleženci zavzeli z vso odločnostjo. O delovanju organizacije je poročal predsednik dr. Boezio, župan v Gor-nij Radgoni, oblastni tajnik Spiudler pa je podal poročilo o političnem položaju in nalogah stranke v bližnji bodočnosti z ozirom na bližajoče se volitve v oblastne skupščine. Nadučitelj g. Mavrič je poročal o delu demokratov v občinskem odboru, ki jc Izredno plodovito. Pri ponovnih volitvah je bil Izvoljen predsednikom organizacije zopet g. dr. Boezio. Organizacija bo odslej sklicevala redne mesečne sestanke, na katerih bodo sklepali o političnili, gospodarskih in kulturnih potrebah v Gornji Radgoni in okraju. Drugi dan je posetil oblastni tajnik Spind-ler še pristaše iz Ceršaka, ki so prišli v Št. Ilj, kjer se je vršil s tamošnjlmi zaupniki informativen sestanek.
-j- Radikalska konieronca se je vršila sinoči v rezervirani sobi restavracije limona. Udeležili so se jc poleg ministra g. Pclcša, finančni prokurator Souvan, vel. župan Lukan, zastopnik Jadransko banke Ažman in še nekateri drugi gospodje. Najzanimivejše pa je, da sta posvetovanju prisostvovala predsednik NNS dr. Trillcr in poslevodeči podpredsednik NNS dr. Ravnihar. No torej!
+ Boj med ljubljanskimi radikali sc rtadaljuje & la Wlldwest. Dosedaj je bil glavni tajnik NRS Štefanovič v nemoteni posesti strankine pisarne, ker ]e on sam najemnik dotičnih prostorov. Pisarna se nahaja v hiši Zvezne tiskarne, ki je last Jadranske banke. Cez nedeljo pa je dal akcijski odbor stanovanje zadelati ter vrata z železnim drogom ln ključavnicami zapreti. Ko je Štefanovič našel včeraj zjutraj pisarno na tak način »zavarovano-, je pohitel po sekiro ter zmagovito razdrl barikade. Sedel je na to nemoteno ves dopoldan v oisarni tar no-
Prosveia
Ljubljanska drama.
'Začetek ob 8. uri zvečer Torek, 16.: Zaprto. Sreda, 17.: »Kar hočete«. C, Četrtek, 18.: »Azazel«. B. Petek, 19.: »Judit«. D. Sobota, 20.: »Smrt majke Jugovičev«. E. Nedelja, 21.: «Ugrabljene Sabinke«. (Striže Putjata) Izv. Pondeljek, 22.: »Kar hočete«. A. Ljubljanska opera. Začetek ob pol 8. url zvečer, Torek, 16.: «Evgenij Onjegin«. B. Sreda, 17.: «A!da». D. Četrtek, 18.: »Nikoia Subic Zrinjski«. E. Petek, 19.: »Novela od Stanca«, »Zape-
čatenci«. A. Sobota, 20.: »Evgenij Onjegin«. C. Nedelja, 21.: »Prodana nevesta«. Ljudska
predstava. Pondeljek, 22.: Zaprto.
Mariborsko gledališče.
Torek, 16.: »Gcorgc Dandin« ali »Prevar jeni soprog». C.
mm ■ ■
mm wm
Dr. E. Lasker kot boli na potezi potegne v 35. potezi:
85.) e4 — e51l ...
Duhovita žrtev kmeta, ki Spodkoplje docela postavo nasprotnika in odloči zmago. Oprostitev polja e4 za belega konja je vrlo važna rozultanta globoko zamišljene žrtve kmeta.
35.)	... d6 X e5
36.)	Sc3 — c4 Sb6 — d5
87.) Se6 — c51 ...
Co črni odmakne sedaj stolpa od d7. dobi beli s potezo Sb7, poleg Sd6 •+/,
87.)	... Lb7 — c8
88.)	Sc5 X d7 Lc8 X d7
89.)	Th3 — h7 ...
Odločilni udarecl
89.) ... Tg8 — f8
40.)	Thl — al Ke8 — d8
41.)	Tal — a8+ Ld7 — c8
42.)	Se4 — c5 in črni preda igro.
•
Članstvo «Ljub. šah. kluba* in prijatelje šaha obveščamo tem potom, da, je g. kavarnar Canl iz Narodne kavarne odstopil pse kavarniško šahovnico za igralne večere »Ljub. šah. kluba« (ob sredah in sobotah zvečer), slednjemu brezplačno na razpolago. Istotako omogočil manj premožnemu dijaštvu pristop v šahovski lokal Narodne kavarne že svoječasno z uvedbo brezobveznosti glede naročevanja. Gospodu kavarnarju Carlu, ki se je tudi že opetovano in na različne načine izkazal kot plemenitega in nesebičnega cenilca Šahovsko ideje, bodi izrečena od strani ljubljanskih ša-histov tem potom najiskrenejša zahvala.
Koncert Ivana Noža. V pondeljek dne 22. oktobra so vrši v unionski dvorani klavirski koncert mladega in nadebudnega umetnika g. Ivana Noča, Koncert obsega sledeče točke: 1.) Beethoven: Sona-ta°op. 110. 2.) Brahms: a) Balada, b) Rapsodija. 8.) Chopin: a) Sonata v h-molu, b) Dve etudi. 4.) a) Liszt: Gozdno šumenje, b) Liszt: Balada v h-molu. Končan začne ob 8. uri in bo vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Jubilejna predstava Sokolskega gledališča v Radovljici. Sokolsko gledališče v Radovljici je v nedeljo proslavilo jubilej svoje i.00. predstave. V dobi par let je bilo torej v Radovljici 100 predstav na sokolskem odru. To je število, lii zasluži priznanje! Tega se Radovljica in njena okolica tudi zaveda, zato je v nedeljo zopet napolnila sokolski dom, da izkaže priznanje svojemu marljivemu delavcu in duševnemu voditelju g. J. Spicarju. Pred predstavo je g. Spicar izpregovoril k občinstvu in podal kratek pregled dosedanjega dola. Do otvoritve sokolskega doma je bilo 50 predstav, tako da so je otvorilo že novo gledališče z jubilejno predstavo «K luči». Odkar obstoja sokolski dom, je bilo namreč zopet 50 predstav. To je lepo prosvetno delo, namenjeno mladini in odraslim. Občinstvo je navdušeno ploskalo, člani Sokola pa so podarili g. Spicarju v znak priznanja bronast kip, ki predstavlja zmagovalca z lovorom. Primeren dar za veliko delo, ki ga vrši g. Spicar v Radovljici. Radovljica more bili ponosna na svoje sokolsko gledališče, ki je naj-agilnejSe med našimi odri po deželi. Nato se je igrala <Noč na Hmeljniku>. Igra je pokazala, s kakimi dobrimi silami razpolaga radovljiški oder in je prav lepo uspela. Naj omenimo posebno go. Špi-carjevo, ki je igrala ulogo gospe, Evgena in de Garclusa, ki so prav debro zamišljeno podali glavne uloge. Prisotni pisatelj dr. Lah ie nodal zgodovinsko ozndie
X Jugoslovenska Matica. Podružnica Jugoslovcnsko Matice v Rušah pri Mariboru je nabrala prilikom povšjega lova pri sv. Arehu 200 Din. Šolsko vodstvo, ICostrivnica je nakazalo izkupiček šolske prireditve 02.50 Din; Telefonsko in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani 25 Din. Živeli darovalci!
X Mariborsko gledališče. Danes se vrši zadnjič nedeljska predstava oporo »Zlatorog«. Na novo pa se študira opera »Traviata«, ki jo bo dirigiral in režiral g. Mitrovič.
X Za sokolski (lom na Taboru je nabral br. Josip Turk v gostilni »Cinkole« 400 Din v znak protesta proti sklepu čr-no-rdeče večine v ljubljanskem občinskem svetu.
X Izredni občni zbor Slov. zdravil, društva v Ljubljani se vrši dno 18. oktobra ob 17. uri v vseučiliški dvorani bivšega dež. dvorca s tern-lo dnevnim rodom: 1.) čitanje zapisnika poslednjega obč. zbora. 2.) Poročilo podpredsednika o odstopu celokupnega odbora. 8.) Volitev novega predsednika. 4.) Volile/ ostalega odbora. 5.) Slučajnosti.
X Občni zbor Gospodarske preskrbo-valnice r. z. z o. z. v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 28. oktobra ob 10. uri dopoldne v prostorih Samostojne strokovno delavske Unije v Narodnem domu I. nadstropno s sledečim dnevnim rodom: 1.) Otvoritev občnega zbora in poročilo načelnika. 2.) Citanje revizijskega poročila. 3.) Pretres in potrdilo računov. 4.) Stopanje o nalaganju blagajniške gotovine. 5.) I/.prememba pravil. 6.) Volitev načel-stva in nadzorstva. 7.) Sklepanje o erent. pritožbah. 8.) Slučajnosti.
X Prodaja tovornega avtomobila. Ministrstvo pravdo je odredilo prodajo uporabljivega tovornega Stiricllindorskega 38 IIP avtomobila znamko »Raba« s populim kaiosurijo in v postov prihajajočim orodiera. Interesenti si avtomobil lahko
Veletihotapstvo v mariborskih tranzitnih vlakih
Maribor, 15. oktobra. Ker )e postala obmejna kontrola za tihotapce le preostra, so si zadnli čas izbrali drug 'komodnejšl način svojega do-bičkanosuega posla. Vselili so se kratko-malo v tranzitne vlake. V Avstriji se na-tovorijo s paketi in kovčegi, vzamejo karto do Celovca in se tako brezskrbno in brez sitnosti prepeljejo čez mejo. Tam jih sicer zaklenejo v vagone, ki nosijo tablo »Ueber Maribor nach Kiagenfurt., nihče ne sme izstopiti in ne vstopiti, ne morejo pa seve zakleniti oken. Kurirji med tem razpostavijo straže, nosače in voznike in ko zapelje vlak skozi gozd ali drug neobljuden kraj, frčijo skozi okno zavoji, ki jih Cakalcl, verzlrani tihotapci, spravljajo na varno in v denar. Posebno priljubljeni so za ta posel monopolni predmeti, kojih uvoz je popolnoma prepovedan, ker se pri tem največ zasluži, zlasti cigaretni papir in vžigalicc.
Na debelo se peča s tem načinom uvoza posebno dunajska firma Kranzler, ki Ima zasedeno kar celo progo od Špilia do Prevalj. Njene agente in spremljevalke so že ponovno zasačili pri takšnem tihotapstvu. V soboto so zopet pripeljali na mariborsko dohodarstveno sodišče 18-letno, lepo punčko Pavlo Supanc iz Maribora, katero so v Mariboru izložili iz tranzitnega vagona, ker Je spremljevala velik zavoj s 23 kg cigaretnega papirja tvrdke Kranzler. Najbolj je lepa Pavla sto kala za odvzetim pasužom, ker se ne bo mogla več voziti med Dunajem in Celovcem. Kmalu za njo, že čez par ur pa je prišel eleganten gospod, ki se je predstavil za potnika tvrdke Kranzler, da bi rešil ujeto ptičko. (Gospod Kranzler Ima svoje ljudi toraj dobro organizirane.) Elegantni gospod se je seve postavil v nedolžno pozo nevednosti češ, v transit-nem vlaku so vendar še vedno na avstrijskih tleh In je toraj zaplemba cigaretnega papirja neopravičena. Mož je imel deloma prav, le da je spremljevalki manjkalo prevozno dovoljenje našega finančnega ministrstva, katero bi morala pri zopetnem zapustu naše meje pokazati obmejni carinarnici, seve z blagom vred, ki bi v tem slučaju ne smelo v Limbuškem gozdu sfrčati skozi okno. Elegantnega gospoda so toraj poslali v zapore mariborskega sodišča, v družbo drugemu potniku firme Kranzler in znanemu valutnemu tihotapcu Hepergerju, ki je tudi pred kratkim vtihotapil v tranzitnem vlaku 50 kg cigaretnega papirja. Pri tem se je carina še spomnila, da Ima odsedeti enoletno kazen radi valutnega tihotapstva iz I. 1921.
Podobnih gostov pa ima mariborsko dohodarstveno sodišče vsak teden nekaj. Sodelujejo posebno avstrijski kondukterji, ki morajo že biti sami magnati in tudi temu primerno dobro izgledajo. Krajevni promet pa oskrbujejo nekateri mariborski železničarji in njihove rodbine, pa tudi razni brezposelneži, prostovoljni in prisiljeni. Zanimivi Sb tudi zavoji, v katerih vtihotapljajo monopolno biago: nešteti ovoji, prevezam in prešiti, mehke podloge, križem kražem papir in vreče in zopet propreženo z motvozom, tako da se pri nobenem padcu ne more blago pokvariti in najsi vreča še s tako silo trešči ob drevo ali kamen. Dostikrat imajo takšne vreče tudi zakopane na lokomotivah med premogom. V takšnem slučaju avizirajo v tajnosti posvečene delavce v kurilnici na koroškem kolodvoru, kjer potem oskr-bijo transmisljo blaga, ko lokomotiva že pasira stroge carinike.
1922. 82,687.407 61), rB 8,816.555 hI (, letu 1922. 8,252.869 hI), ječmena 23 mi.' lijonov 712.700 hI (v letu 1922. 82 milijo, nov 262.228 hI) in ovsa 20,068.756 hI (» letu 1922. 29,288.218 hI).
Znatno eta torej padla pridelka Ječme, na in ovsa, dočim je precej narasel pri, delek rži. Obdelana površina ie je, (j, vzomši rž, povečala pri vseh litih. pSenico obdelana površina se izza U 1920. stalno veča. Istotako povprečna pro~ dukcija na ha. To je znamenje, da se Ru, munija pridelovanju pšenice vedno in. tenzivnejše posveča, dočim zanemarja ostala žita. Zlasti nazaduje produkcija ril; ta pojav se opaža že izza leta 1911.
Nekateri krogi računajo, da bo moglj Rumunija izvoziti letos vsaj 40.000 vago. nov pšeulce. Žitni izvoz iz Rumunije i bodo zlasti ovirale cene, ki so tamkaj Š9 nad svetovno pariteto in pa veliko po. manjkanja denarja, ki Izvira iz dosledne deflacijske politike sedanje vlade. Sicer pa namerava vlada »braniti začasno b voz vsakega žita, da se oslgura doma?« potreba. Ta zabrana bi trajala tri mesece, nakar bi Be o nadaljnjih merah ponovno sklepalo.
Rwmimska žetev
Rezultat žetve je najvažnejši činitelj v gospodarskem življenju Rumunije. Zato so bile v Rumuniji vedno gospodarske krize, kadar je žetev odpovedala. Važno je žito za Rumunijo zlasti zato, ker ostanejo dohodki, izvirajoči iz žitnega izvoza, v domačih rokah, dočim odteka dohodek od izvoza nalto in naftinih produktov v velikem dolu iz države v roke inozemskih delničarjev.
Letošnji žitni pridelek (pšenica, rž, ječmen in oves) znaša po podatkih rumun-skoga poljedelskega ministrstva okrog 87,837.000 hI napram 97,400.000 hI v letu 1922. Skupni rezultat je torej slabši nego lani, vendar pa je v glavnem žitu, to je pšenici, mnogo boljši od lanskega, kar nam pokažejo nastopni podrobnejši statistični podatki: Pridelalo se ie letos pšenice 40.489.259 hI (v. letu
Skrb za gluhonemo deco
Gluhonem otrok je najbednejSI Invalid narave. Ni samo izpostavljen mnogoterim nevarnostim, ki se jih morejo drugi izogniti z opozorjenim sluhom, niso mn le tuje mnogobrojne pobude, ki nam do-našajo skozi uho blažila in bodrila t težkih urah, tujo mu je do malega v kar veže z glasom človeške duše iz roda v rod. Nikdar ga ne doseže mila ma-terina popevka, nikdar ubrana zvonov, nikoli ne zazna veselega žgolo-nja ptic, skrivnostnega žuborenja stu. dencev, šumenja rek, bučanja morja. Ki. česar mu ne pove veter, ki ziblje vrhove dreves, ničesar vihar, ki tuli v dalji, ničesar grom, ki pretresa nebo it zemljo. Najhuje pa je, da siromak m spozna živo besede, ki že tisočletja oploja duba z bogastvom znanosti in umetnosti ter z lahkoto ravna ln vodi vsakdanje delo. In ker no spozna govora, so ga tudi no more posluževati, čeprav razpolaga z zdravim govornim organom. Nikomur ne more dopovedati, kaj občuti, česa želi in po čem hrepeni njegova borna notranjost. Edino b kretnjo obraza in rok boče razodeti, da ni žival, temveč človek z zakovano dužo. In baš s temi elementarnimi znaki klik in prosi, naj ga no zavrže polnočutns družba, ampak mu priskoči ua pomoč ter ga reši vsaj najtežjih okov.
Ali pa je pomoč sploh mogoča? — Dol ga stoletja so človeštvu ni zdelo vredno, da bi si belilo glavo s tem vprašanjem. »Mutec« jo bil izvržek in je tudi poginil kot izvržek. Danes vidimo po kulturnem svetu stotine zavodov, v katerih se okorišča gluhonema doca z bogastvom živega govora. To so gluhonemai-co, ki bi jih mogli pravilneje imenovati govorilnice ali lečilišča za nemost. Izgubljenega sluha žal ne more in najbtl nikoli ne bo mogla vrniti vsa medicinska veda, nemost pa, ki je najhujša posledica gluhote, je danes s pomočjo ro-sebne, neumorno napredujoče metodi skoro docela ozdravljiva.
Spoznanje, da je normalen gluhoneme« zmožen duševno naobrazbe, je že precej staro. Vneli pa so se med strokovnjaki hudi in dolgotrajni boji, ali naj se ta naobrazba opira na kretnjo, ki je, rekel bi »materni jezik« gluhonemcev,_ ali naj temelji na glasovnem govoru, ki je ob-čevalno sredstvo polnočutne družbe. Dasi je mogočo s kretnjo marsikaj izraziti, vendar je to jako pomanjkljivo sredstvo za oblikovanje misli in občutkov. Skoro ničesar ne more povedati o času, prav malo o kraju, abstraktni pojmi pa so ji docela nepristopni, da ne omenjam S« drugih fines, ki jih more izraziti samo živa beseda. In vendar je vse to element, ki giblje vsakdanji govor. Človeštvo, ki si jo edino z živo besedo zgradilo visoki tempelj civilizacije in kulture, se ne bo nikoli več ponižalo k revni kretnji, katere se je posluževalo v sivih pradobah, ko šo ni poznalo neizSrpneS1 zaklada artikulacije. Zato je že s toga vidika zgrešena sleherna metoda, ki bi še danes hotela izobraževati gluhonemega otroka s kretnjo, pa najsibo .;a tako izumetničeno, kakor se je to dogajalo šo v prešlem stoletju. Izgovor, da je današnja metoda pouka gluhonemcev, k: temelji na živem govoru, protinaravna jo čisto jalov pomislek človeka, ki raj ši vleče težko breme bolezni nego bi s< pogumno podvrgel odrešilni operaciji.
Res jo ta operacija, ki sa danes po vseh modernih gluhonemnicah dosti krat mučna za otroka, mučna pa tudi K učitelja, ki operira največ s svojimi "t nadomestljivimi živci in pljuči in ki J< prava žrtev Bvojega poklica. Todapoul v živem govoru je edino prava pet, k more gluhonemnega otroka približat človeški družbi ln ga usposobiti za do stojno udejstvovanje v njej. Z neprim« nim potrpljenjem in samozatajevanjen
more doseči učitelj prav lepo uspehe ki jih sicer no poplača nobeno zlato, < jih zna ceniti oni, ki jih je bil kdaj de ležen. V osmih letih ima otrok prilike da Be more naučiti svobodnega občeva nja v vsakdanjem govoru in da pones v življenje skoro enako izobrazbo, ka kor jo nudi osnovna šola polnočutni d£ ci. Poleg toga pa si pridobi še mnog spretnosti v rokotvornem pouku, ki nl dajo temelj v bodočem poklicu.
V. 1
&@šimo sotaolsk
priloga „Jutru" St. 242, dno 10. oktobra 1923.
Politični odmevi
Fašistovski priganjači na Goriškem
•Jutro* ie že ponovno poročalo, kako se jc fašizem med našim narodom na goriškem razpasti po lzda]alskem delovanju par slovenskih renegatov, kl so s pomočjo fašizma hoteli predvsem pokriti svojo umazano prošlost ln se seveda tuji povzpetl na višja mesta, ki bi bila zanje sicer izključena. NI iih veliko teh ogabnežev in zato naj tu podamo kolikor |e mogoče točno njihove fotografije, da jih bo narod dobro poznal in svoječasno lako obračunal z njimi, kakor zaslužijo.
1, Nalgnusnejša prikazen med renegatl |e učitelj Vinko Bondelj, kl se sedaj podpisuje: prolessore Vincenzo BandeUi. Ta elovek Je rodom iz Dornberga, kjer Je bil najprej kovač, potem pa Je s pomočjo slovenskih ljudi pohajal učiteljišče In postal učitelj. Služboval je v raznih krajih pa Goriškem in povsod nastopal kot navdušen narodnjak. V surkl je prihajal na vse narodne prireditve, govoril je na shodih In veselicah, ob vsaki priliki se Je hotel kazati kot človek, kl mu Je ljube-;en do naroda, njegove svobode in napredka prva stvar na svetu. Med svetovno vojno Je bil begunec v Italiji, v Steni, kjer se ie naučil Italijanskega Jezika. In tedaj se Je ta navdušeni slovenski narodnjak in propagandist prodal Lahom za skledo leče: laška vlada mu Je dala dela jn seveda tudi dobrega zaslužka, prevajal In »spisoval* je razne spise in učne knjige. Ko ie Italija prišla na Primorsko, lc bil Bandeli-Bandelli seveda njen najna-vdušenejšl pristaš, a ko Je začel fašizem raztezati svoje kremplje po naših 'krajih jn ljudeh, Je bil Bandelj-Bandelll prvi, kl jc kot učitelj na slovenski ljudski šoli oblekel črno srajco. Danes je Bandelj-Bandelll sicer nienda še nameščen kot učitelj v Sv. Martinu pri Kojskcm, pa seveda ne opravlja svoje službe, ker Ima važnejše opravke kot organizator fašizma med goriškimi Slovenci in ie »glavni urednik one fašistovske cunje, ki izhaja v slovenskem jeziku, «Nove Dobe». Človek brez značaja, umazanih rok — v prejšnjih časih Je imel na grbi več disciplinarnih preiskav zaradi denarnih stvari, kar Je seveda vse pokrila črna srajca — ovaduh, kl stika vsepovsod ln ovala zlasti narodno čuteče učiteljstvo, duhovščino, uradnlštvo, župane itd. oblastim v Gorici in Vidmu, zbira akoll sebe izvržke našega ljudstva in jih organizira v fašistovske tolpe, kl zavajajo ln Izzivajo po slovenskih vaseh ter vrše na drobno denuncljantskl posel, kakor ga on opravlja potem na debelo. Bandelj je glavni kri vcc pobojev med našimi ljudmi, ker ščuva svoje podajače na mirno, narodno čuteče prebivalstvo, on Je kriv vseh preganjanj naših ljudi s strani fašistov in oblasti, on je tisti, k| oblastom in fašistom lažnivo prevaja slovenske liste, ki daje fašistovskemu prefektu v Vidmu nasvete, kako naj bi se čim prej zatrl naš živclj na Goriškem, kako naj se onemogoča na še politično življenje, kako naj se potlači kulturno delo med našim ljudstvom, kako naj se razpuščajo naša prosvetna in gospodarska društva, sploh, kalin naj se ubi Jc naš narod duševno in gmotno. Zberite vso zlobo, vso najpodlejšo hinavščino in zahrbtnost, vso krvoločno maščevalnost in poleg tega vso nadutost in brezmejno pohlepnost po časti, denarju in uživanju, pa injate sliko ln priliko voditelja in bodočega državnozborskega kandidata slovenskih fašistov na Goriškem — profes-lore Vincenzo Bandcili!
Josip Toroš. šolski voditelj v Senožečah, jc iz znane Toroševe rodbine v Br-dih. Rodom je iz Medane. Oče niu Je bil avstrijski orožnik, kl se je pozneje lotil trgovine v Gorici, kjer je štel vedno za poštenega narodnjaka. Josip Toroš je bil še predlanskim predsednik slovenskega učiteljskega društva za gradiščanski okraj ko pa je bil premeščen v Senožeče, je čez noč postal od slovenskega narodnjaka fašist in fašistovski propagandist. V Senožečah ie ustanovil s pomočjo postojnskih fašistov prvo fašistovsko strokovno organizacijo, in je baje že določen za kandidata v bodoči pokrajinski zbor, če ne celo tudi za rimski parlament. Mož
Je silno častihlepen. In česar nI 'dosegel kot slovenski narodnjak, upa doseči kot izdajlca svojega naroda, kot fašist.
Ivan SfiUgol, učitelj, rodom lz Medane, iz znane narodne veleposestniške rodbine Sfillgojeve, kl Je prešel v fašiste menda Iz »nežnih ozirov». Zaročen je nienda s hčerjo laškega zdravnika dr. Armanda d' Ottone, kl je fašistovski poglavar v zapadnih Brdih In znan kot eden najbes-nejšlh fašistovskih divjakov ter Je kot tak n. pr. pred par meseci oklofutal tajnika goriške prosvetne zveze dr. Trčclja, ker se Je drznil v Brdlh prirejati poučna predavanja. Pred kratkim Je ta slovenožrc še grozil v fašistovskih listih, da ima pripravljeno gorjačo za poslanca dr. Wil-fana ln Ščeka. Glavni pomočnik tega dlv jaka pa Je ravno učitelj SflllgoJ, katerega najbolje označule dejstvo, da se ne sme prikazati v svoji rodni hiši ln da nihče od vse njegove rodbine ne občuje z njim. Proklet od lastne krvi, proklet od grude, kl ga Je rodila ln ga nosi!
Avgust Pciegrini, učitelj, rodom lz Solkana, prej nameščen v Vedrijanu, sedaj v Števerjanu. Prej dober narodnjak, sedaj hud fašistovski prapagandlst.
Viktor Zgonik, rodom Iz Dobravelj v Vipavski dolini. V zadnjih časih navdušen fašistovski priganjač.
Josip Pcternel, bivši uradnik goriškega deželnega odbora. Bil Je zelo ponižen človek, dokler se nI razpasel fašizem, a bil Je tudi že prej narodno malo vreden. Ima laško rodbino. Danes Je poleg Bandlja najhujši fašistovski priganjač in ovahud. V priznanje njegovega delovanja so ga fašisti postavili za komisarja v Kanalu, kjer so odstavili vzornega župana Bav-daža, da so tako naklonili Izdajici Peter-nelu mastne komisarske dohodke. Kot ko mlsar se Je Peterncl vrgel z vso silo na zatiranje slovenskega narodnega življenja ln preganjanje Izrazitejših narodnjakov. Zatrl je v dveh mesecih popolnoma vse narodno kulturno delo v društvih na Kanalskem.
Vinccnc Clgol, v Rihemberku, bivši avstrijski žandar, nedavno še komunist, sedaj pa fašist, pijanec, fašistovski vohun in ovaduh. Njegove lažnive in obrekljive ovadbe so krive, da je oblast zaprla vzor no vojeno zadružno gostilno. Izobraževalno društvo mu Je trn v peti In mu kar javno grozi z razpustom. Z denuncijacl-jaml, da vodijo Jugoslovensko iredentt-stično propagando, skuša odpraviti iz občine ali pa sploh uničiti vse poštene naše ljudi, kl se nočejo pokoriti njegovi komandi. Očividno dela na to, da bl vlada odstavila župana rihemberške občine in bi on sam postal komisar.
Sedem jih je torej teh prvakov fašizma med našim narodom na Čoriškem, sedem kakor naglavnih grehov, ali danes so veliki gospodje, vsi čisti, vsi lopi. Toda naj pomnijo, da nI še vseh dni konec...
Begunec.
ofjem pomenn oesede razmeroma manjše države, kar se tiče števila prebivalstva, dasi je njih areal jako velik.
Dominijon Kanada ima n. pr. lo 8,750.000 prebivalcev, dasi znaša areal Kanade 10,660.000 km', torej šo nekaj več nego vsa Evropa skupaj. Dominijon Južna Afrika štoje 9,400.000 prebivalcev na arealu 3,958.400 km'. Dominijon Avstralija ima le 0 milijonov prebivaleov, na površini 8 milijonov 179.000 km*. Novozo-a n d s k i dominijon pa Stojo le 1 milijon 250.000 ljudi, dočim znaša površina 271.560 km', tedaj malo več, kot naša kraljevina. Najmlajši dominijon, Irska, šteje lo 4,400.000 ljudi na 83.810 km'.
Nasproti temu reprezentira Anglija kolosalno moč, bodisi glede kapitala, števila prebivalstva doma in v mnogoštevilnih kolonijah, ki so direktno njena last. Evropska Anglija brez Irske štejo 42,200.000 prebivalcev na 230.620 km'. Kolonijalne posesti pa ima Anglija po vsem svetu raztre-souo v skupni množini 406,531.040 ljudi na 14,517.000 km'. Evropska Anglija sama jo tedaj približno tako velika k.tkor Jugoslavija, ljudi pa ima celo triinpolkrat toliko kot jo nas; razdelitev v dominijone se torej no moro niti najmanj staviti za vzgled gledo notranjo ureditve naše kraljevine, akorav-no so je poskušalo celo primerjati razmerje med Anglijo in njenimi preko-morskimi dominijoni z odnošaji med Slovenci, Hrvati in Srbi!
Iz kolonijalno posesti prave Anglije sta najvažnejši deželi: Indija, ki nosi nasiov ustavnega cesarstva s 333 milijoni prcbivalci in Egipt, samostojen sultanat s 13,170.000 prebivalci. Uredba državne samostojnosti obeh teh dveh držav pa šo ni povsem gotova in tudi ne njiju razmerje do Anglijo, zato še nista uvrščeni v vrsto do-minijonov. Problem pa je tu mnogo težavnejši, zakaj v njih imamo opraviti z domačim prebivalstvom, več ali manj sovražnim Angležem, dočim prevladujejo v dominijonih Angleži, kolonisti iz Evropo.
Skoro brezizjemno obstoja med evropskimi državami in njihovimi kolonijami zveza, ki temelji na argumentih sile. Tudi med Anglijo in večino njenih kolonij obstoja isto razmerje, temelječe na vezeh oborožene državne sile. Izjemo delajo le dominijoni, ki so le
malo manj Kot države zase. Toda Jako
bi so motil, kdor bi na podlagi tega pripisoval Angležem kako osobite lastnosti gledo tretiranja kolonij in jih stavil morda za vzgled ostalim ko-lonijalnim državam. Kajti Angleži so svoje kolonijo spremenili v samoupravno dominijono lo tamkaj, kjer so lahko računali na prebivalstvo, ki jo se-stojalo iz evropskih, največ angleških kolonistov. Tak jo slučaj v A v-straliji in Novi Zelandiji, kjer so prvotni domačini žo skoro popolnoma izumrli; lo malo drugače jo v Kanadi, kjor tudi skoro ni več starih Indijancev, pač pa jo mnogo Francozov in Ircev, tedaj tudi došlocev iz Evrope. V J u ž n i Afriki so sc Buri brž sprijaznili z močnejšimi Angleži, ker so zanje dejanski položaj bistveno ni spremenil; obojim pa jo skupno nasprotjo do sovražnih domačinov.
Evropska Anglija je mogla računati na prostovoljno sodelovanje in zvestobo dominijonov, ker je baš v interesu slednjih, da ostanejo na strani vesoljno Britanije. Najlepši primer sta Avstralija in Nova Zelandija, ki bi, navezani sami nase, v kratkem podlegli zemljelačnim Japoncem. Kje najdejo tako krepko zaščito kot v mogočnem zavetju velike Britanije! To interesno skupnosti se prav dobro zavedajo tudi v Londonu, kar kažo načrt, zgraditi močno pomorsko trdnjavo v Singapu-ru, ki bo fenako močno oporišče Indiji kot Avstrkliji tor Novi Zelandiji. Kanada sicer ni v tako kočljivem položaju, toda ima za sosedo veiiko Unijo. V slučaju popolno osamosvojitve bi moglo postati aktualno vprašanje združenja z njo; toda kolosaini aparat Unije bi gospodarskim interesom Kanade prav gotovo ne bil zaželjen, kor bi brezpogojno liotol povsem zavladati v njej.
Daljo imajo kolonisti iz dominijonov velikansko prednost, da jim jo odprt delokrog v prostranih kolonijah angleškega svetovnega imperija. Škodljivo in naravnost nesmiselno bi bilo, dati si uničiti te velike prednosti, samo za formo popolno neodvisnosti.
Jasno je tedaj, da vežejo življenjski interesi dominijone na celokupni britanski imperij in na podlagi tega so dado postaviti tudi prognoze za bodočnost; glase se nedvomno ugodno za London.
nfli copntah* Menda vendar ne trun, da
so dobro vzgojeni le otroci roditeljov, kl liotomn prezirajo modo ln bon ton? Gotovo so strinjaj z menoj, kl pravim: Slovenci naj bodo po duši in zunanjosti moderni Evropejci! Zdravstvu j I Tvoj iskreni
M. SL
Kraljestvo mode
Imperij ska konferenca v Londonu
Te dni je zborovala v Londonu im-perijska konferenca, v kateri so zbrani zastopniki angleške vlade in angleških dominijonov, t. j. onih prekomor-skih držav, ki so se iz nekdaj angleških kolonij razvilo v polusuverene organizacije.
Ta konferenca je bila zanimiva in važna v več pogledih, posebno pa glede vnanje politike. Ravno s to strani razmerje med dominijoni in evr0j>sk0 Anglijo ni še povsem urejeno; faktično odgovarja vnanjepolitična smer velikega britanskega imperija — politiki londonske vlade. Vprašanje nastaja, v koliko se bo dala v tem pogledu uveljaviti tudi vnanjepolitična volja dominijonov.
Ob priliki trajanja imperijske konference v Londonu se je obravnavalo v svetovnem časopisju tudi vprašanje, kolika bo ostala za bodočnost privlačna sila evropske Anglije na dominijone in ali nam je pričakovati v tem pogledu nadaljne odtujitve, oziroma popolne osamosvojitve dominijonov.
Najpreje je treba ugotoviti, da predstavljajo dominijoni napram Angliji v
Odgovor možu modne dame
Dragi prijatelj N. N.! — Cital sem Tvoje pismo na naslov gospodič. Novske. Menda Ti odgovori sama, a meni dovoli, da se tej debati pridružujem kot tertius gaudens. Bog i bogme, moda jo resnično največji tiran. Njegovega terorja pa sploh ne čutiš, ako se mu smeješ; a ves divji moraš postati, ako se mu upiraš, ker neizogibno podležeš. Jaz delam prvo: smejem se, Ti drugo: ljutiš se, protestiraš, javkaš, pišeš takale pisma, ki se jim čuti, da se pod dovtipkanjem skriva ogorčenje. Kakor Ti si služim s peresom svoj kruh — eden kot uradnik, drugi kot advokat, notar, tretji kot bančnik, trgovec itd. — orodje je pač brez pomena, važna je le glava —; kakor Ti imam ženo in deco, odrasle hčere in sinove. A modi se vsi skupaj prav tako ne upiramo, kakor ne Bon tonu: zavedamo se, da bi so sicer sami izključili iz družbe.
Vsa umetnost mirnega življenja leži v prilagoditvi; upor izziva same bridkosti. Originali so čudakarji, ki se jim vse smeje.
Moda je prav tako zakon kakor ustava, le da se hitreje novelira in da je mednarodna. Kakor in kar nosi in kakor se vede ves ostali civilizirani svet, prav tako se moramo oblačiti in vesti tudi Slovenci. Sicer bl nas upravičeno smatrali za reakcionarne, smešne starokopitneže. Modo je treba poznati že zato, da ti v prodajalni, šivilja ali krojač ali čevljar ali klobučar ne obesijo za visok denar stvari, zaradi katerih boš le komičen zaostalež. Oblačiti se moramo vedno znova, vsaj na pomlad in na zimo; ako čitamo modna poro-
čila, zvemo, kako si naj garderobo popol-nimo, da bomo res novi, modni, torej no zastareli in ne smešni.
Gotovo je, da si mi in naše žene alt deca ne moremo nabavljati vsega in za vse možne prilike. Marsikdo teh različnih prilik niti nima in torej Itak dotičnih specijalnih oblačil nikoli ne potrebuje. Ali karkoli si moremo in moramo nabaviti, naj bo modno, ker le tako je praktično in za vladajoči okus edino lopo. Samo to hočejo modni listi in tudi naša poročila ne nameravajo doseči nič drugega. No zavajati k zapravljanju in k nepotrebnemu luksusu, nego čisto skromno opozoriti, kaj je najbolj ekonomično. Zakaj najbolj bedasta potrata je, izmetavati denar za nemodno obleko in obutev.
Najbolj štedi, kdor se oblači najdražje. Ne najbolj našemarjeno in pretirano! — Najbolj cenena obleka pa je v resnici najdražja. Moja hči ti nosi prekrasno svileno toaleto, ki si jo je dala modernizirati že dvakrat. A prvotno jo bila poročna obleka njene tašče, ki si jo je tudi bila že dala predelati. Draga, a močna solidna, divna svila! Jaz sem si dal svoj klobuk, prokleto drag, izčistitl in izlikati ter ga nosim že dve leti; vedno je moden. Žena si daje klobuke in obleko modernizirati, da so povsem tip-top. Seveda je bilo vse prvovrstno. Kar je tretjevrstno, izgine po par mesecih. Tnko si nabavljamo vsako leto le po par novih reči, a tiste so solidne in po zadnji modi. Novo akvizicije, pomnoženo s preformanimi starimi in starejšimi nam tvorijo garderobo vsaj približno za vsakršno priliko.
Vzgoja, gospodinjstvo . . .? Dragec, mar misliš, da so vzorne gospodinje le tiste v zastarelih modah in morda razhoje-
Ženska zimska moda
Glavni znak resnične elegance jo pre« prostost. Našnrjenost, krlčavost in preob-loženost izdajajo neokusnost. Zatorej nove modo niti načelni čmerneži ne bodoi mogli grajati. Niti dolgo krilo ni prodrlo povsem in eo kostimi ter cestno toaleto zopet krajše; kvečjemu večerno obleke so nekoliko daljše. Tudi s tem dejstvom smo lahko zadovoljni. Modna linija je in ostane ozka. Črna in temnorjava barva nadvladujeta na ulici. Nn plesih so in bodo priljubljeno veselo barve: zelena v vseh nijansih, modra, oranžna in bela, okrašenn 8 cvetkami iz baršuna, z agrnfa-mi, ozko in ovito forme, v cnlotnem vtisku harmonična in gracijozna. Na plesih, na koncertih in gledališčih so zlasti zopet uveljavlja bela ženska toaleta, ki ja kakor črna večno modna, liele toaleto se pojavijo v raznih odtenkih, iz svile, nt« losa, krepn, šarmrza, kušmirfa, s črnim tulom ali Sifonom, ali iz belega moarejn s čipkami. V Ameriki nosijo bele toaleto tudi dame zrelejših dob. Tudi črno-bela obleke v raznih kombinacijah so zelo modno in resnično npartne. Svileno obleke v puritnnsko skromni obliki vreč, a s pestrimi vezeninami ali variirane z različnimi volani so lahko prirejene čisto pd individualnem okusu.
Plaščne obleko se nosijo v dveh oblikah: ali kot smuknvcl, ki se oblačijo nco-loma preko glnve, ali kot spalne obleka krojene in sc zapenjajo na levi z agrato. V bistvu ne prinašajo nič novega, v d<v tajlih in v blagu pa dopuščajo mnogo variacij; zlasti krila nosijo ali volane v stopnicah vodoravno ali poševno, predpasnikom sličuo tunike, dvojno krilo aH navzdol padajoče stransko dodatke. Preprosti eleganci ln razkošju, bahaštvu pa je odprto polje.
Bluzo ohranijo svoj mebkl žemperski značaj; včasih so izvezene z volnenimi ali kovinastimi nitmi z raznimi, celo staro-egiptskimi ali perzijskimi motivi; rokavi so navadno dolgi z manšetaml, ovratni izrezek ni velik, nosijo pa tudi žo ležeča in stoječo ovratnike. Jope so kratke, v, bokih ozke, ali dolge, v bokih tajlirane. Takisto so kepi kratki ali dolgi; kratki se nosijo podnevi, dolgi na večerno žaba« ve. Zelo so so priljubili šali, turški, živo-pisani robci z dolgimi franžami; nosijo jih v gledališča in koncerte, v ložah iu na sedežih. Po dnevi nosijo plašče iz suk-nn v temnih barvah in obrobljeno s kožuhovino; na obiske in na večerne zabave jemljejo kožuhe. Vobčo se uporab-j lja kožuhovinn le kot ozki obrobki na ovratniku, na manšetah in kvečjemu Sa na spodnjem robu krila; hrbtna stran ja brez kožuhovino.
Kožuhovina jo čim dalje večja dragocenost; zalo so nosijo skoraj samo imitacije, ki so prav tako krasne, trpežne in drage, kakor so bile pristne. Ker pa dela kožuhovina žensko ali mlado ali starejšo, treba paziti, katera in kakšne barvo so kožuhovina izbere. Ni vse za vsako, in ženska, ki nima okusa ali so no zavedal svoje starosti, so lahko z najdragocenejšo kožuhovino neprimerno barve samo smeši.
V splošnem je današnja moda s svojit preprostostjo, gladkostjo in primitivnostjo poleg velikega Sika in elegance prav simpatična, prikladna vsem dobam ter vitkim in obilnejšim formam teles. Brea potrate jo ženska lahko modna in lepa.
knplte najoeneje pri nj Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. 230.
Beograjsko pismo
. Beograd, sredi oktobra.
Cesar ?e človek najmanj nadeja, najmanj želi, to se navadno zgodi.
Zgodilo se je tako tudi meni, ko som zadnjič sedel pri čašiči »črne* v •Moskvi* in premišljeval o kritikih in estetikih v ljubeznivi deželi Kranjski, o vzvišenih nalogah, ki jih ti kritiki tn estetiki stavijo na uboge literate. Ne tako, kakor ukazuje srco literatu — tako, kakor žele kritiki in estetiki, je treba pisati. Romantika, impresionizem, naturalizem, realizem, simbolizem — vse to se je že preživelo, vse to ni sedaj več v modi. Ce se pojaviš sedaj v javnosti s kakšno romantično, impresionistično, naturalistično, realistično, simbolistično napisano stvarjo, si — epigon. Nič ti no pomaga trditev, da pišeš samo tako, kadar ti narekuje srce — epigon si, kajti ljubljanski kri tiki in estetiki so to »ugotovili*. Kaj tvoje srce — tako piši, kakor hočejo krititi in estetiki! Piši o repi in zelju "a ljubljanskem polju in že si dosegel blagoslov in slavo, po smrti spomenik in lovorov venec! Repa in zelje namreč nista ne romantična, ne impresio-
nistična, ne naturalistična, no reali-1 stična, nista podrejena nobeni dobi, živita večno — torej nisi epigon, si' umetnik po volji božji in volji kritikov in estetikov, si tako rekoč »dar božji* za narod slovenski in človeško sploh. Tudi ne smoš pisati pravilne slovenščine, kajti med pravili kritikov in estetikov je tudi pravilo, ki pravi, da je vsakdo, kdor piše pravilno slovenščino, plagijator in epigon. Prekucej zatorej stavke vsekrižem in v neredu, kakor zamotana kurja čreva s strani na stran, in — originalen si, umetnik po volji božji si, veselje očem, zgled mladini, ponos naroda, rešenik človeštva! Med pravili kritikov in estetikov jo namreč tudi pravilo, da je vsak, kdor se dosledno no drži tega načina originalnosti — plagijator in opigon, v sramoto sebi, v pohujšanje mladini in narodu, v pogubo človeštvu ... Jo,i tebi, litarat, ki pišeš samo po navodilu svojega srca, svoje duše: proklet si, trikrat proklet, meč Damoklejev visi nad teboj, strašna ror ka sodnika te jo že pahnila z visokega Parnasa v brezdanje globine, iz katerih ni več rešitve--
Med takim Dremišlievaniem mo po-
trepa po rami nevidna roka — ozrem so — pred menoj stoji Luka, o ka terem sem Vam poročal že v zadnjem pismu.	I
»Bog Te sprimi, veseljak,* mu stis-1 nem izproženo široko desnico. «Ali po j domače rečeno: Kaj te luna trka, Luka, da si zopet prikolovratil v Beograd?*
•Vem, da te je iznenadil moj prihod, bratec, vem . . .* se -sede Luka k moji mizi, izvleče iz žepa velik r<le-čepisan robec in se nanj brneče usekne, potem pa čofotoma pljune trikrat zaporedoma na tla in se šepetaje nagne k mojemu ušesu: »Kaj boš pil, vino ali pivo?* — In z grmečim glasom na roči bližnjemu natakarju: «En liter, vina, rdečega!*
Pa so zopet obrne nazaj k meni in se veselo zakrohoče:
»Imam denarja kakor vrag toče! Samo poglej--!*
In trešči pred menoj na mizo polno mošnjo denarja, da odskočijo kozarci in se bližnjim gostom pomenljivo posvetijo oči.
•Vse to sem si prislužil v eni sami noči, dečko moj, dragi! Razumeš —v eni sami noči!... Ha. ha-ha!...»
In stisne napeto mošnjo — kakor debelo bučo — na svoie prsi, jo dolgo časa sladkoginjen ogleduje in boža, potem pa stlači nazaj v žep.
»Ampak to mi že enkrat povej, Luka, po kaj sc prišel v Beograd, kako da nisi ostal v Monto Cariu, tistem pribežališču veselih prešnikov?* vprašam zagonetenega dečka.
»Kako me nespodobno vprašuješ!* milo napihne Luka svojo sobico. «Po kaj sem prišel? Po kaj pa sploh pride človek v Beograd? ... I, nagrešil se šo nisem!*
Potrpežljiv človek sem, ali pri takem odgovoru, tako impertinentnem, kakor ga žo nisem zlepa Cul, mo požene sveta jeza <• stola kvišku, in zvočna klofuta bi bila zarisala na Lukovi napihnjeni šobici neizbrisno sledove, da me ni od tega odvrnil Knig-gejev »Umgang mit Monschcn*, po katerem sem se doslej šo vedno ravnal.
•Dolgočasno je v Monte Carlu,* nadaljuje Luka. «in zato sem takoj pobral šila in kopita, kakor hitro sem priigral polno mošnjo denarja ... Res je, da sem vQlik grešnik, aH ko poženem ta denar, se mislim spnkoriti. — Ali veš. kic stanuje Albin Močnik?*
•Med adventisto so nameravaš vpisati?* se začudim. <Ali so no šališ. Luka?*
•Kar sem rekel, sem rekel,* me oši-no vražji dečko s takim pogledom, da I mu moram takoj verjeti. Pravtako bi mu verjel, ako bi mi rekel: «Pojden\ Ijale v kot in zaklal bom tistegalo človeka s črno brado, ki si pravkar prižiga cigareto ...» Lukove oči so bile namreč vražje oči...
•Torej grešiti in pokoro delati si prišel v Beograd!* vzkipim. »Povej mi, Luka: ali si človek ali nisi? Ali | si Luka ali nisi? Ali si se skregal s pametjo, ali z Bogom, ali s hudičem, ali z vsemi skupaj? ...»
»Mussolini , . .» zagrgra Luka lit omahne z glavo na mizo in zaspi, a iz žepa mu pado zemljevid z debelo rdečo črto med Rimom in Beogradom.
Tedaj spoznam zagonetnega dečka.
»Bog mu bodi milostljiv, grešniku!* se pokrižam in tilio stopim na cesto; kajti vso vem: da Luka ni Luka, mar-j več sam služabnik Luciferjov ... in da ' so no bo nikoli spokoril, nikoli so zapisal med lločnikove adventisto. —•
Kulturni
Šentjakobski gledaiišlci oder
Sobotna predstava Nušičevega »Navadnega človoka« jo uspola dobro; udolež-ba je bila srednja. Toda bolj nego o tej »oderski« stvari, mi jo govoriti o stvari, ki je prinesla nu oder življonjo, to pa je Oogoljeva »Ženitev«.
Komedija jo to. In tu vidiš: za dobro komedijo je treba resničuosti in ne dov-tipa, kajti ljudje sami so smešni in povzročajo smeh. In to ljudje, ki nočejo dovtipa, ljudje, ki hočejo resnosti. Pod-kolesin bi se rad ženil, pa no ve katero in kakšno ženo bi zasnubil. Anučkinu so hoče ljubice, ki govori francosko. In Ana Tihonovna, namenjena nevesta, ljubi prav zaprav vse ženino: dostojanstvenega Jajčnika, Anučkina s finimi usteeami, ki se kreta v »višjih krogih«, ter zanimivo-Zevakina. In Podkolesin, ki ga skoro ne opazi, ji postane zanimiv, ker sta »dosti in zanimivo« govorila. Komedijo pa povzročita pravzaprav dva mešetarja: Kočkarev in Tekla Jovanovna. Zadnja naredi, dn so snidejo nenadoma pri nevesti vsi snubci s svojimi smešnimi resnostmi, vsi, ki pa si nočejo biti odkriti, da so prišli snubit. In sramežljiva neve-Fta zbeži. Kočkarev povzroči, da snubci odidejo in da pride do »razgibanega« govora med Podkolesinom in Agato. Na Bilo Kočkarova se zaročita, toda Podkolesin naposled zbeži skozi okno.
Kaj je smešno? Ljudje hočejo biti važni in resni, veliki. A tudi sredi te smoš-nosti ostane Gogolj, domovinski mistik, branitelj domačega jezika.
Igra je izpadla dobro. Pod skrbno režijo so vsi igralci rešili svojo nalogo dobro. Najboljši je bil mimični prizor, ko so sestanojo snubci pri Agati. Edino čemur bi se dalo oporekali jo kult govora, ki ni realistično umirjen, ampak hoče komedijo zvišati. To jo nepotrebno. Govor bi moral teči gladkeje in lažje. Prav dobra sta bila Zevakin (g. Blažič) in Agata (gdč. Petričcva). Dobra maska in skrbna režija pa sta dali »kupno igro, ki je bila za diletantski oder sijajen uspeh manjšinskega dela naših amaterjev. Škoda, da obisk ni bil večji.	K.
Mariborsko gledališče ie otvorilo felošnjo operno sezono s Parmovim »Zla-torogom«. Pri izbiri letošnjega osobja je Imela uprava dokaj srečno roko. V predigri se nam Je predstavil novi basist g. Stagljar kot stari pastir. Mož je pevec z velikim, obsežnim materijalom. Manjkajo mu še najnižji toni, katere pa sigurno še pridobi. S pridnim šolanjem bo tudi svoj Klas ugladil in popravil izgovorjavo. Oo. Mitrovičcvo poznamo. Kakor nam ie lansko leto podala razposajene ter ljubke kreacije, tako sc Je tudi to pot odlikovala kot krčmarica Katra. Njeno petje, maska, kretnje — vse Je bilo izborno. Hčerko Jcrico jo pela gdč. Vladimiroma. Njen glas jc ljubek, gibek ter razvija mestoma veliko moč. Krasni duet s Spelo (go. Kogojevo) na napravil najboljši vtis. V tem dejanju ie nastopil tudi g. Oovcrov kot Marko. Njegov glas je lep,- močan, Ie šole bo treba še prccej, ker jc nekoliko trd in oglat. Duet z Antonijem nam Je predstavil tenorja g. Urbaneka, Jako simpatična oseba in prijeten tenor. V drugem dejanju sta sc odlikovala v dvospevu gdč. Vladi-inirovna ter g. Kuitti kot Janez. G. Knittl nam je že dobro znan, ter nam vedno zopet nudi nov užitek. Prvič smo ga slišali peti v slovenščini in to s prav dobro izgovorjavo. Pripomniti treba, da je svojo ulogo naštudiral v treh dneh in to vrlo dobro. Zbor, za katerega je uprava pridobila nekoliko novih moči, je izvršil svojo nalogo brezhibno. Jako dobro je bil naštudiran balet v zadnjem dejanju. Seveda treba upoštevati, da so ga izvajali mali otroci. Končno naj šc omenim čudnega »zlatoroga«. Roge mu bo predvsem treba pozlatiti na drug način ter mladiče popraviti, ker gledalec ne bi vedel, da so to kozliči, čo bi ne stali pri zla torogu. Godba Jc dobra in prcciz.ua. Pozna se, da je imela dovolj vaj. Letos je pač ta zadeva bolje urejena, vsled česar
Mariborska nedelja
Maribor, 14. oktobra.
Introdukcija: sobotni večer s koncertom, narodno veselico, zborovanjem in gledališčem. Vsaka beseda obširno poglavje za sebe. Toda »Jutro-vi* čitatelji hočejo kratkih pregnant-nih slik. Evo jih: Pri Gotzu je koncer-tiral pri polni dvorani nemški pijanist Priseli — par dni poprej jo dvorana pred božanstvenimi našimi Zikovci zevala praznote. Nemci skrbijo za svoje ljudi iu — tudi lahko. — V Narodnem domu vinska trgatev narodnega pevskega in glasbenega društva »Drave«. Tvorijo ga največ železničarji, pridni, nesebični, mladi ljudje. Povsod so zraven, lepo napredujejo. In korajžni so. — Primorci so so sestali k izrednemu občnemu zboru svojega mariborskega ognjišča »Jadrana*, da reorganizirajo delo. Doslej iz teh in onih vzrokov ni šlo, pa ni šlo. Nekaj časa so peli, se shajali, pa je zopet ugasnilo. In vendar, radi bi, upajmo, da pojile. Bilo bi res škoda tolike te južne, a ne izrabljene narodne sile. — V gledališču že tretjič Parmova opera »Žla-torog«. V parterju in stojiščih polno, na odru lepo. napredek, štimunga izvrstna, le po ložah je prazno. Intendant j posluša in sleda in kalkulira: »Bomo.!
pregled
Je pričakovati boljšlli predstav kakor lani. Režija g. Rasbergerja Je splošno zadovoljevala.	V. S.
Afera na beograjski operi. Dne 28.
oktobra bi so imela v beograjski opori vršiti premijera Wagnorjevega »Blodnega llolandijea«. Opero so pripravljali žo nad 2 meseca. To dni pa jo predslavitelj Erika g. It i j a v o o vrnil svojo vlogo, češ, da jo zanj pretežka. S tem jo uprizoritev oporo za enkrat onemogočena, kor operna uprava za g. Rijavca nima nadomestila. Beograjski listi obširno pišejo o tej aferi ter napadajo g. Rijavca, da išče spora z upravo, da bi se oprostil pogodbe in zapustil Beograd. Baje je g. Rija-veo se pobotal z Zagrebom tor 6prejel angažman na tamkajšnji operi. tToiitika« protestira proti temu ter poživlja ministrstvo prosvote, naj vsem državnim glo-dališčem zabrani angažman g. Rijavca, dokler traja njegova obveza napram Beogradu. O razmerah v beograjski operi se »Politika* sploh izraža zelo pesimistično, češ, da vlada v zavodu kaos.
Koncert Saneln v Celiu. 4. oktobra je priredil ravnatelj celjske Glasbene Matice g. Karel Sancin violinski koncert. Posei koncerta, ki se je vršil v mali dvo: rani hotela »Union« Je bil dober, saj Je g. Sancin občinstvu znan še izza časa, ko Je bil član komornega kvarteta «Zika». Program, ki Je po kompozicijah tvoril dve zaokroženi celoti, je obsegal po eno Dvofakovo in Gricgovo sonato v g-duru, dalje dela Bacha (alr na g-struni), D' Ambrosija, Fihlcha, Pugnanija In Smetane (»Iz moje domovine«). Tako) pri Dvo-fakovi sonati smo morali konstatlrati, da je g. Sancin popolen ln resen umetnik. 2c interpretacija obeh sonat le pričala o njegovem globokem razumevanju skladb. Podavanjc Je bilo na višini od nežne me-lodljozne linije do tehniško težjih mest
Športni
SK. Sturm (Gradec) : SK. Ilirija
2 : O (O : 0).
Nedeljska revanžna tekma z graškim prvakom S. K. Sturmom je končala za lil rijo z manj ugodnim rezultatom nego sobotna. Tekma je bila na višini le v prvem polčasu, k| pa ni prinesel vodstva ne enemu ne drugemu moštvu. V prvi polovici igre je bila Ilirija svojim gostom ena kovreden nasprotnik, več lepo Izpeljanih kombinacij pa Je pred golom ostalo neizrabljenih. V tem oziru je grešil zlasti Oman, ki je menda sploh pozabil streljati na gol. Učak je zastreljal več sigurnih pozicij. Vidmajcr Je bil eden najagllnejših napadalcev, ki pa tudi ni imel sreče. V krilski vrsti je zadovoljeval le Lado, Hus je bil slab, o Grilcu govoriti bi bilo odveč. On v prvo moštvo sploh ne spada. Dobili smo utis, da Je prišel na igrišče gledati tekmo, a ne igrati. Glavna napaka kril-ske vrste je bila ta, da je mnogo preveč zaostajala za napadalci in jim radi tega ni mogla nuditi one podpore, ki bi bila potrebna. Krilci so sploh glavni krivci ne deljskega poraza. V obrambi ie bil Bel-train mnogo boljši nego v soboto. Rešil je nekaj nevarnih situacij, Ie drugi gol gre deloma tudi njemu na rovaš. Dolinar se je potrudil, da reši, kar se Tešiti da. Miklavčič v golu izvrsten, le prvi gol mu je ušel po neprevidnosti. Gola bi mu takrat ne bilo treba zapustiti.
Tudi pri gostih ie bil napad nekoliko indisponiran. Pokazal je sicer visoko rutino, lopo igro z glavo, prccizno podajanje, Ie pri streljanju na gol je bil precej nesigurcn. Najboljši je bil vsekakor Haist, ki Je duša napada. Krilci so bili dobri, vendar ne na višini. V obrambi Je tudi v nedeljo briljiral Diamant, ki je s svojimi osvobodilnimi streli zadivii vse gledalce. Njegova glavna vrlina Je tudi ta, da tolče iz vsake pozicije. Vratar je ubranil nekaj ostrili strelov.
Tekmo Je sodil g. Hus, ki pa Je bil na mestu Ie v prvem polčasu. V drugI polo-
brate, vladna podpora ista kot lani, I režija pa za 35.000 dinarjev mesečno višja kot lani.« Kako spraviti v ložoj one, ki bi lahko prišli — težak problem. In vendar, treba ga bo rešiti, nekoliko narodnega ponosa vendar še imamo, vsa; toliko, da ne pustimo pasti gledališča!
Nedelja z oblaki nizko na Pohorju in s Bemernostjo, pa s solncem in dežjem in gorkoto, dokler je ni pregnal krivec. Kdor ni med korajžnimi turisti ali srečen posestnik vinograda, je ostal v mestu, da nadaljuje svojo mu-zikalično izobrazbo. Saj Maribor j-3 je bil tudi danes poln. Dopoldne vojaška godba med tisočero množico v parku, popoldne zopet na trgu pri tomboli in na večer še lajteršberska pri kolesarski povorki Pcrunovcev, pa še po kavarnah, restavracijah. Skoraj preveč je teh dobrot in efekt jo ta, da so umetniške muzikalično prireditve prazne.
Kolesarska dirka do Fale je bila lepa. Naši ljudje pa se bodo morali za slovenski kolesarski klub Porini bolj zanimati. Pertinovci so siccr danes celo prekosili »Edeliveisserje«, treba pa, jim dati zaslombe. Tudi oni so važna panoga športa in našo kulture, nacijonalno organizacije. Okoličani poznajo doslej samo Nemce in njihovo močno I organizacijo. Hic Rhodils —. Na sport-I nem ierišču pričetki naše lahko atleti-
ki fortlssima, ki ga Je odigral z ognjem pristnega JužnJaka. V ostalih skladbah nam Je odkril umetnik vso svojo globoko čuvstveno naravo. Izpod njegovega loka, ki ga vodi z dovršeno prožnostjo In eleganco, vre neizmerno fina, mehka in sladka kantllena. Navdušenje občinstva, ki se je posebno razgibalo pri Bachovi ariji na g-strunl, GrlegovI sonati ln D'Ambrosi-jevl serenadl, so je od točke do točke stopnjevalo, tako da je moral umetnik po končanem programu dodati še en komad. Na klavirju Je g. Sancina spremlje-vala soproga, ga. Mira Sanclnova, zelo dovršeno, delikatno In diskretno. Tako Je dosegel koncert popolen umetniški uspeh. Nadejamo se, da bomo umetniško dvojico Sancin v kratkem zopet Culi, saj si Je že s svojim prvim nastopom pridobila celjsko občinstvo. — n —
«Karta kulture kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev« ie izšla iz tiska. Izvršil Jo je znani kartograf, profesor geografije Vlad. Marinkovid. Velikost karte je 136—120 cm in vsebuje naslednje 'karte: oro-hidrografsko karto In karto glavnih Kopališč v kraljevini; karto zgodovinskega razvoja kraljevine; karto gostote naseljenja; karto narečli kraljevine v barvah; karto kraljevine z novo upravno razdelitvijo na oblasti; karto vojno-administratlvne razdelitve kraljevine; karto prosvetnih središč kraljevine; geološko kaTto kraljevine; rudarsko karto kraljevine; načrt Beograda z vsemi ulicami in glavnimi stavbami; karto eparhijske (škofijske) razdelitve kraljevine; industrijsko karto kraljevine; sredi teh kart se nahaja: Prometna karta kraljevine SHS s terenom v merilu 1 : 1.500.000 z vsemi železniškimi In brodarskimi linijami In postajami z označeno kllometražo pri vsaki postaji ter z mesti, na katerih se blago zacarinjuje, pregledujejo potni listi, kjer so restavracije Itd. Iz teh podatkov se vidi, da ta karta na prvi pogled predstavlja glavno sliko kulture naše kraljevine.
vestnik
vici igre pa Je prezrl precej napak obeh moštev in s tem povzročil obilo negodovanja. Tik pred koncem igre je izključil dva Igralca Sturma radi nesportnega ponašanja. Zdi se nam umestno opozoriti g. Husa, da pri Inozemskih gostih ni treba takoj operirati z Izključitvijo. Publike 500
Plavači t Lahkoatletiki
4 : 3 (2 : 0).
Lahkoatlcti in plavači Prhnorja so šli med nogometaše ter v nedeljo priredili nogometno tekmo, ki je bila dokaj zanimiva ter nudila obilo zabavnih prizorov. Splošno mnenje, da bodo hitri tekači iz-vojevall visoko zmago nad svojimi nasprotniki, ki znajo itak le »plavati«, se ni uresničilo. Koliko stav Je bilo Izgubljenih in koliko ne ravno preveč prijaznih besed ie bilo izrečeno na naslov onih, ki Jim Ie zeleno polje »španska vas« in ki se počutijo dobro le tedaj, ko ne čutijo tleh pod nogami.
V splošnem so pa pokazali nekateri na obeh straneh precej zmisla za nogomet. Zanimivo Je bilo gledati znana interna-cionalca Pcrparja In Valtriča v brzem teku za žogo, oz. pred žogo, kj jima ni mogla slediti dovolj hitro. Obilo smeha je nudil prizor, ko so brzi lahkoatleti vodili žogo, ki se je ob vzrastku ustavila, ne pa ž njo atleti in že Je bila žoga plen plavačev. Direktivo prevzamejo seda) ti in v kratkem času sedi žoga v vratih atletov. Sedaj skušajo atleti izenačiti ter pričenjajo z ostrimi napadi. Toda njih trud je zaman. Njihovi streli končajo v rokah kot steber visokega vratarskega veletalenta Rvbafa (E1 longo), ali pa postanejo plen obeli branilcev, izmed katerih se ie Popovič kljub svoji masivnostl bolje izkazal kot drobni Sancin. V napadalni vrsti plavačev smo občudovali desno zvezo Zorcta, najboljšega vvaterpolo-igralca Primorja, kateremu sta s svojo premišljeno igro izborno sckundlrala desno krilo Zobec in srednji napadalec Debelak. Edino krilska vrsta Je nekoliko zaostajala. V splošnem smo opazili, da
! ke. In žc so pokazale tekme uspehe. Čeprav smo zmetani iz vseli vetrov, i vendar se polagoma konsoIMiramo in ustvarjamo.
Rastemo. V Narodnem domu sem videl napredno dijaško mladino. Četudi pritiskajo Rimljani z vero, denarjem, obleko, zavetišči po njihovih dvoranah, večerjami, profesorji iu protektorji med klerusom, ne pomaga nič, mladina si no da zasužnjevati duha in naš kader jn močan. Tudi pri Sokolu tvorijo baš naši mladi najmočnejše zaledje. Ko pa so minulo nedeljo korakali po ulicah Orli, je manjkala celo katoliška inteligenca. Ne enega ni bilo, ne dr. Leskc-varja, ne Juvana in drugih, šo orlovski načelnik Gračner je prevažal svoje vaditeljsko dostojanstvo med sprevodom na ekvipaži, v civilu, kakor ženin poleg družice se je prepeljaval s kn-mico. Takšno jo pač ozračje na 'llicah v Mariboru, kjer so imeli klerikalci pri zadnjih volitvah večino: klerikalno inteligenco je sram stopiti na ulice pred javnost in priznati Orlovstvo. In zato se niso vrgli v kroje, še manje korakali v sprevodu. Samo Zebota so poslali. Pri pogrebu umrlega staroste Sokola dr. Viadimirja Serncca pa so "•osti Spalirji ogromnega sprevoda So-kolstva pokazali, da jo Maribor jugoslovanski, napreden 111 v taboru Sokola.
Igrajo plavači mirno bi premišljeno ter z
umerjeno taktiko.
Povsem nasprotno sliko — z nekoliko izjemami sevoda — so nudili lahkoatleti. Brez vsake premišljene taktike so se lovili za žogo ter skušali z brzimi predori priti do uspehov. S pomočjo dveh enajstmetrovk se Jim Je posrečilo zabiti tri gole. Toda tudi pri njih so nekateri — bele vrane — pokazali zmiselno Igro. V prvi vrsti zasluži pohvalo PerpaT, ki se Je zavedal, da ne prinese zmage samo hitrost in gibčnost Igralca, temveč sporedno s tema vrlinama tudi mirna in taktična Igra. Valtrlč hi Koch sta bila z oziram na njune stave preveč »samosvoja«. Iz-lienadil Je Kalin I. v lcrllski vrsti. Dobro Je krmil napad z lepimi žogami. V ostalem Je igra atletov sllčila Italijanski in bila vslod tega boli efektna kot ona plavačev.
V	drugI polovici se Je sestava zlasti atletov precej Izpremenlla. Vratar Bene-detlč, ki je s svojim krasnim Izletom skoraj po celem igrišču pokazal, da le v njem več napadalnega duha kot obrambnega Je prešel v napad. Tudi pridni branilec Elsner je postal ofenziven. Svetišče atletov pa je čuval znani metalec diska G. Bašin. Proti koncu podaljšane druge polovice pa obe moštvi nista več vzdržali tempa, ki ga Je diktirala — žoga. Za atlete so scortall Valtrlč ln Koch (dve enajstmetrovki) za plavače Zobec, Zore (2) in Češnovar.
O. Hanuš kot sodnik dober. Imel Je Igro vedno v svojih rokah. Atleti so se kljub teži svojega poraza ojunačill ter pozvali plavače na revanžo. Ker se pa morajo nedeljski Junaki odpočili, se vrši ta tekma najbrže šele spomladi. Da bo tudi takrat prišla publika na svoj račun, o tem ne dvomimo.
Damski propagandni lahkoatletski miting
V	nedeljo popoldne se je vršil na Igrišču S. K. Primorje »I. damski propagand nI lahkoatletski miting S. K. Primorla«. Kliub temu, da so pri prireditvi nastopile samo lahkoatletkinje Primorja. so bili doseženi dobri rezultati, celo nekateri boljši, kakor pri prvenstvu Slovenije.
Opaža se pri lahkoatletlnjah Primorja vedno večji napredek tako, da nam prihodnje leto pri vseh damskih nastopih prinese iznenadenja. V vseh točkah je g. Silva Preveč dala svojim sotekmovalkam handicape ln dokazala s tem, da Je naša najboljša al-round sportistlnja. Sodniški zbor le fungiral veliko boljše, kakor pri prvenstvenih tekmovanjih. V nastopnem podajamo rezultate:
60 m tek: 6 tekmovalk: 1. Silva Preveč
—	serateh — 8.3" (prv. Slov. 8.4"), 2. Vo-Ja Šantel, 3. Mica Ravnikar (obe 2 m liandicapa).
100 m tek: 6 tekm.: 1. Silva Preveč
—	serateh — 13.5" (prv. Slov. 13.8"), 2. Voja Santel 13.7" (— 4 m handlcapa), 3. Mica RavnikaT (— 6 m har.dicapa).
Met krogle: 4 tekm.: 1. MInka Perpar
—	7.05 serateh — (prv. Slov. 7.08), 2. Silva Preveč — 7.04 — (— 20 cm liandicapa), 3. Marija Ahčin — 6.85 — (— 20 cm handicapa).
Met kopja: 4 tek.: 1. Marija Ahčin 25.49 (_ 4 handicapa), 2. Silva Preveč
23.05 serateh" (prv. Slov. 23.60), 3. \ia(1, Tratar 18.45 (— 4 m handicapa).
250 m tek, točka, ki se le prvič pri naj tekla, 4 tekm.: 1. Voja Šantel 37.2" (_. 30 m handicapa), 2. Silva Preveč 37.5« serateh (Izboren rezultat), 3. Mica Ravnikar (— 30 m handicapa).
Skok v daljino z mesta: 6 tekm.: 1 Silva Preveč 2.11, 2. Marija Ahčin 205' 3. MInka Perpar 1.96.	' '
Skok v daljino z zaletom: 4 tek.: 1 Silva Preveč 4.50 serateh (prv. Slov. 4*41 j
2.	Ahčin Marija 4.48 (— 50 cm handc)
3.	Santel Voja 4.42 (— 50 cm handc.). ' Met diska: 3 tekm.: 1. Marija Ahčin
18.95 (— 3 m handc.), 2. Silva Preveč 18.05 serateh, 3. Tratar 16.85 3 m handc.).
Štafeta 4 X 60 m (2 štafete): 1. Sta, feta II. 35" (— 30 m handlcap) Tratar Korene, Santel V. Kravanja); 2. Štafeti I. 35.2" handc. (Ahčin, Gregorln, Ravni. kaT, S. Preveč).
Ostale nogometne tekme
LJubljana: Hermes : Jadran 1 : j,
Prvenstvena tekma med obema prvorazrednima kluboma Je ostala neodločena, Jadran je bil sicer boljše moštvo, Oii pa jj odpovedalo pri streljanju na gol. Tekma nI nudila dobrega športa. — Hermes rez. : Jadran (rez.) 3 : 0; Slovan : Ilirija rez 1 : 1. Slaba igra Ilirije.
Zagreb: Namesto tekme med Jugosio. vansko in rumunsko reprezentanco so S! vršile tekme za pokal JNS. Izidi so: Con-cordia : Gradjanskl 1 : 1, Hašk : Sparti
I	: 0, Hašk : Corcordla 2 : 1.
Praga: Pred 30.000 gledalci Je zmaja,
la Sparta v odločilni tekmi za češkoslo. vaški pokal nad Slavijo s 3 : 1 (3 : 1), Sparta Je prevladovala na polju razen pr. vlh 20 minut. V odlični formi Je bila kril. ska vrsta Sparte.
Gradec: Sturm I.b : Amateure 6 :1 (4 : 1).
Dunaj: Vse prvenstvene tekme I. raz. reda so bile vsled dežja odpovedane. V
II	razredu je bila odigrana samo tekma WAC. : Sturm 14, v kateri Je zmaga! WAC. sigurno z 2 : 0 (2 : 0). Amateurjl so igrali kljub nalivu proti PTC Iz Bu. dimpešte ln dosegli neodločen rezulta' 1 : 1 (0 : 0).
Leipzig: Dresden : Leipzig 3 : 2.
Hamburg: V semifinalu za nemški po. kal Je zmagala Severna Nemčija nad Za. padno Nemčijo s 4 : 2.
Šteti hi: Berlin : Severovzhodna Nemčija 2 : 1. Pokalna Igra, *
Lahkoatletski miting v Maribora. V nedeljo so se vršila lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Maribora. Organizacija In posebno sodnijskl aparat Je bil slab. Udeležila sta se tekme samo »Maribor« in »Rapid«. Za zadnjega Je tekmoval Vicher, ki Je baje verificiran Iahkoat-let v Gradcu. Podrobno dosežene rezultate še priobčimo.
Prvenstvena kolesarska dirka klubi »Pcrun« v Mariboru se ie vršila ob zels neugodnem vremenu. Radi pomanjkanja prostora priobčimo daljše poročilo kasneje. Prvi je dospel na cilj Emst Pahor v 1:41:30, 2. pol sekunde za nJim Pranja NabergoJ.
Iz življenja in sveta
Filmska industrija v Ameriki
Pariški »Temps« je prinesel iz peresa inšpektorja evropskega oddelka neke ameriške kinematografske tvrdke interesantne podatke o sedanjem položaju ameriške filmske industrije. Iz statistike je razvidno, da hoče postati Amerika na polju filma prva država na svetu. Kot rezultat ogromne pojiularnosti kinematografske obrti v Ameriki se javlja velik trgovski uspeh) ki propagira izvoz filma v inozemske dežele. Kinematografov je v Zedinje-nih državah približno 15.000. V njih je prostora za 7 iu pol milijona ljudi. Ob nedeljah poseti ameriške kinematografe okolu 50 milijonov gledalcev.
Letošnji dobiček ameriških kinematografskih podjetij izkazuje 500 milijonov dolarjev čistega denarja. Kinematografi zaposlujejo do 100.000 ljudi, vobče pa dela v ameriški filmski industriji do 300.000 oseb. Kapital, vložen v ameriška filmska podjetja, znaša 1 do 1 in pol milijarde dolarjev. Navaden film stane v Zedinjenih državah 15.000 dolarjev. V dobi t-nega leta izdelajo ameriška filmska podjetja po 700 velikih filmskih novitet in okolu 2000 krajših filmov. Pred dvema letoma je Amerika izvozila za 140 milijonov funtov šterlingov filmskih izdelkov. Osem let preje je dobila za eksportirane filmske produkte komaj 32 milijonov funtov šterlingov. Te številke jasno pričajo, da se je filmska industrija v Zedinjenih državah okrepila. Svetovna vojna je sicer začasno ustavila njene uspehe, toda sedaj že prihaja čas, ko bo škoda, ki je nastala vsled zastoja, popolnoma poravnana.
Matematične zanimivosti
Neki egiptskl faraon, občudovalec kraljevske igre »šali«, je nekega dne poklical k sebi mojstra, ki je Izumi! to igro, želoč ga počastiti. »Rad bi te nagradil za tvoj Izum,« mu reče faraon. »Povej ml, ka) želiš!« — »Prejasni faraon,« mu odgovori izumitelj, »pokloni mi toliko zrn pšcnicc, kolikor mi lili pripade na mojo šahovni-
co, na tale način: naj se na prvo kvadratno polje položi eno zrno, na druzo dve, na tretje štiri ln tako po vrsti na vseh 64 poli moje šahovnice.« — »Taio skromno nagrado želiš?« se začudi laraoa ter takoj odredi, da se Izpolni želja gla-sovltemu šahlstu.
Kmalu pa Je bil vznemirjen ves faraonov dvor in ministri so prišli pred faraona. »Prejasni faraon,« so rekli, »tvoje zapovedi ne moremo Izpolniti. Dati tema človeku, kar zahteva, bi pomenilo, zbrati več zrn pšenice, kakor Je zvezd na nebu, pomenilo bi, izprazniti vse egiptske žit-niče ter izročiti gladu ves egiptski narod in vse ostale narode na svetu, kajti Ji bi celo zemljo pokrili z žitnim zrnjem, bi ga ne bilo dovolj, da se izplača nagrada temu človeku!« In prav so imeli faraonovi ministri, kajti aritmetični račun nair poda število pšeničnih zrn, ki jih je zahteval »skromni« šahist. Ta številka pi je: 18.446.744.073.709,551.615.
Ako se ve, da literska posoda vsebuji okroglo 14.000 pšeničnih zrn, potem znaš; gornja številka, izražena v litrih 1.317.624.576,693.539 litrov, to je več ka kor 13 triljonov hektolitrov. A še to lian ne nudi Jasnega pojma o količini zahte vane pšenice. Pove nam to preprost ra čun. Danes znaša celokupni pridelek žit: ua celem svetu okroglo 700,000.000 hekto litrov. To pomeni: če bi faraonovi mini stri hoteli izpolniti željo premetenemu ša liistu, bi morali 18.824 let zbirati vso že tev sveta in polniti svoje Mitnice in še d današnjega dne bi se ne rešili dolga!
Tudi zloženi obrestni račun, ki dijakor nI nič prav všeč, nam nudi zanimive pri mero. Mislimo si, da je takoj po Kristc vem rojstvu kak uvidevni praded sam eno paro, to Je stoti del dinarja, naložil banki tako, da se nam danes Izplača t vsota: glavnica, obresti in obresti od ot rcstl. Kaj mislite, kako vsoto M nam bar ka morala danes izplačati? Banka bi nai danes morala Izročiti nad eno milijard zlatih krogel, katerih vsaka bi morala bi tako velika kakor naša zemlja.
Med aritmetičnimi kurlozitetaml prihf Jajo na prvo mesto »usodne številke«. T: ka številka je 1.089. S to številko vsakdo lahko produclra tako-le: Reci1 nekomu, ki ni verziran v. matematični
lajnah, Ja napiSe trt Številke, kakršnekoli, tako, da sta prva in zadnja številka različni. Potem mu recite, naj obrne to [tevilko tako, da pride prva številka na [rctle mesto In narobe In da se odbije od prvega števila. Nazadnje naj obrne, kakor eorl, ta rezultat in naj sešteje dve zadnji Številki. Končni rezultat bo vedno 1089. fla primer število 375, če ga odbljemo od 573, nam daje 198, a če se to sešteje z j91, iznaša 1089.
Čudovito je tudi število 142.857. Pomnožite ga po vrsti z 2, 3, 4, 5, 6 In dobili boste števila, kl se pišejo točno z istimi številkami, kakor gornje štfcvilo ln to vedno po Isti vrsti: 285.714, 428.571, 071,428 in tako dalje.
Ali hočete v družbi spraviti koga v zadrego? Recite mu, nal vam s tremi deve-llcaml (9) napiše največje število, kar pore. Gotovo bo vsak zapisal 999. Od teh gtevilk pa morete napisati nerazmerno večje število, ako matematično izrazite, da številko devet dvignete na 9. potenco |n rezultat zopet na 9. potenco. Če bi hoteli zapisati rezultat tega računa, bi nio-fali napisati število nad 369,000.000 številk. Ce vam ena številka vzame na papirju širino treh milimetrov, potem bi papir, na katerega hočete napisati rezultat, moral imeti širino 1.109 kilometrov, 79 metrov In 30 centimetrov. To je približno daljava od Pariza do Rima.
A nikar ne poskušajte, da v resnici Izpišete to število, kajti če bi delali podnevi in ponoči in pisali po eno številko v sekundi, bi potrebovali za to delo 11 let, 263 dni, 20 ur, 31 minut in 40 sekund.
Tragedija lepe Milice
Četudi se je v zadnjih desetletjih v dru-Sabnem življenju mohamedancev marsikaj na bolje obrnilo, se v haremih vendar še danes dogajajo žalolgre, kakor so bile običajne pred stoletji. Iz Skoplja v Macedonijl prihaja poročilo, da so v noči od 4. do 5. oktobra slišali prebivalci strel v bližini hiše Džain-bega, enega najbogatejših mosilmov severne Mace-donije. Strelu se nI pripisovalo posebnega pomena, ker streljanje y onih krajih ni nič nenavadnega.
Drugo jutro pa je orožnišfca patrulja eašla na cesti truplo mrtve ženske; bila je Džaln-begova žena. Krogla jI je pre-streiila prsa. Četudi ni bilo na kraju nesreče najti niti kapljice KVvi, se je vendar domnevalo, da je lepa begova žena izvršila samomor, zlasti še, ker je bilo mano, da je med begom In njegovo že» no v zadnjem času prišlo pogosto do nesoglasja in prepira. Zdravniki, ki so raztelesili truplo, so prišli do drugega preprl čanja. Ugotovili so, da je bila begova žena zadavljena; že mrtvo truplo pa je bilo prestreljeno v svrho, da bi se utrdilo umenje, da je žena sama segla po smrtnem orožju. Odigrala se je torej harem-ska tragedija. In tako je končal roman, o katerem se je v Skoplju in v okolici ""nogo govorilo.
Milica Bogatičevlč, katero so radi njene lepote splošno občudovali, je bila pred leti učiteljica v Skoplju. Med njo in mladim in bogatim Džain-begom se je razvilo ljubavno razmerje, kl je po daljših bojih in ovirah končalo z zakonom. Džaln beg je prestopil k pravoslavni veri, dobil pri krstu Ime Mlian ter je lepo Milico privedel v svoj dvor. Živela sta spočetka v prisrčnem soglasju in zakonska sreča je bila še večja, ko se jima je rodila hčerka. S časom pa je prišlo med zakoncema do nesoglasij. V Milanu Džainu se le vzbudilo hrepenenje po veri svojih očetov, postal je zopet mohamedanec In je tkušal pridobiti za Mohamedov nauk tudi svojo ženo Milico. To se mu ni posrečilo. Med zakoncema ie nastalo napeto razmerje.
V prvih dneh tekočega meseca je hčerka, stara komaj enajst mesecev, težko obolela in umrla. Med zakoncema je prišlo do resnega spora zaradi vprašanja, da-ll naj se otročiček pokoplje na moha-medanskem ali pravoslavnem pokopališču. Spor je Imel težke posledice: smrt Džain-begove soproge.
Dne 6. oktobra so našli orožniki Milico mrtvo na cesti. Je-ll je Džain-beg sam izvršil zločin, ali pa je po starem moslim skem običaju imel sokrivca, še nI ugotovljeno. Da pa Je bila lepa Milica zadavljena v haremu, o tem je sodna oblast prepričana. Džain-beg se nahaja v zaporih skopljanskega sodišča.
Neka) o nohtih
Iz las, oči, zob, hoje, pisave itd. ee jo že v davnih časih sklepalo na značaj. Pre-Drisana glava pa je iznašla tudi sklepanje iz — nohtov. Razpredelila je svojo <zna-nost» v 6ledeče vrste.
Kdor ima bele lise na nohtu, ljubi nežni »pol, obenem pa je ravnotako nestanoviten kakor vnetljiv. Človek z vzbočenl-mi nohti je ponosen. Komu nohti odstopajo, da jo videti konec prsta izredno volile, ta naj se rajši ne poroči, ker ga čaka nesreča v zakonu. Kratki nohti oči-tujojo potrpežljivost, poštenost in predvsem udnno prenašanje v nesreči. Človek s prozornimi, rožastimi nohti je vedrega duha, mil in ljubeznjiv. Kdor ima dolge in špičnste nohte, je umetniško nadarjen. Debeli nohti značijo trmoglavnost in zlobnost. Proge na levem pnlčnem nohtu so značilno za učiteljski poklic. Okrogli in gladki nohti pripisujejo nosilcu miroljubnost in 6pravljivost. škrbasti nohti desne roke očituiejo požrešnost in nenasitnost. Kdor nohtov ne poreže enakomerno, je nagel in odločen. Ljudje, ki si ne vzamejo časa, da bi si redno porezali nohte, ponavadi nesrečno končajo s samomorom, ali pa — se poroče. V poslednjem slučaju naj bi boljša polovica prevzela nehvaležno in zamudno stričenje nohtov,
X Epilog ljubavnega romana. Poročali smo, da jo Geza pl. MatačiA umrl v Parizu v naročju svojo ljubice princese Luizo Koburško. Pogreb galantnega viteza se je vršil v prestoliei Francije, in sicor pozneje kakor jo to ceremonija v navadi pri nas občanih. Princesa Luiza je, da oskrbi pokojniku dostojen pogreb, prodala vse svoje imotjo ter naročila svečano talno mašo. Obred ee je služil v pariški cerkvi St. Philippo de Rome. Pri maši je pel cerkveni zbor, okolu ka-tafaJka so gorele vošienlce v srebrnih svečnikih, pri glavnem altarju so molili duhovniki v svočanih oblačilih. Pogrebni Ceremoniji sc prisostvovalo samo tri dame in par pokojnikovih prijateljov iz starih časov. Po pogrobu je princesa, ki BmTti Bvoje^a ljubimca no more piebo-leti, poskusila samomor. Neki posetnik pa jo njeno nakano preprečil. Luiza je sedaj prosila češkoslovaško vlado, da ji dovoli pokopati Matačiča na njenih tleh, ker je bil plemič zadnjo čase pristojen v češkoslovaško republiko. Ako praška vlada tej želji ugodi, bo dala princesa pokojnikovo truplo prepeljati iz Pariza v Prago, sama pa se poda na Madžarsko, kjer hočo preživeti zadnje dni svojega življenja v samoti ln v mislih na dragega pokojnika.
X Kdaj je človek najmočnejši? Kakor vsi čioveški organi, se tudi mišice polagoma razvijajo, krepijo in spet slabijo. Človeška fizična moč narašča do gotovo staro3ti in nato spet pada. Antropologi so izmerili moč mišičevja s posebnimi merili na več tisoč ljudeh. Na ta način so doznall, kdaj je človek najmočnejši. Pri belokožcih 6o po tem merilu razvija moč približno tako-lo: mladenič, 17 let star dvigne povprečno 128 kg, v svojem dvajsetem letu pa že 117 kg. Največjo težo vzdigne mož v 81. letu in Bl-cer llM kg. Nato pa začno mišičevje slabeti, vendar tako polagoma, da 40-leten mož še dvigne približno 161 kg. Po pro-koračenju 50. leta pa mišičevje močno slabi; vendar je tudi tu razlika med in-dividuji velika. Pri zamorcih jo razvoj mišic približno enak. Severoameriški Indijanci pa pridejo do polne moči Selo 35. let stari.
X Žrtve giljotine. Navadno se precenjuje število žrtev giljotine v francoski revoluciji, v resnici pa je število dovolj veliko. Natančna statistika je dognala v celem 2742 giljotiniranih oseb. Od 26. avgusta 1792. do 15. avgusta 1794., torej v 718 dneh, so giljotinirali 2742 oseb. Sled njimi je bilo 2398 moških in 844 žensk. Od teh jo bilo 41 otrok pod 15. letom, 390 mladih ljudi od 15. do 80. leta, 610 ljudi med 30. in 40. letom, 623 duš od 40 do 50. leta, 475 od 50. do 60. leta, 313 od 60. do 70. leta, 102 od 70. do 80. leta in 12 starcev nad 80 let.
X Zrelost dečkov iu deklic. Angleški pedagogi 60 v zadnjem času obširno bavijo s vprašanjem jo-li današnji naraščaj zrelejši nego jo bila mladina pred svetovno vojno. Svoja naziranja o tem vprašanju objavljajo pedagogi v raznih pedagoških časopisih. V glavnem so vsi
strinjajo r tem, fla Je flanašnja mladina
za Bvojo starost i duševno i telesno mnogo bolj razvita nogo jo bila deca prejšnjih genoracij. «Nič ni neobičajnega« — piše upravitelj neke šole r Londonu — «da izgledajo dečki od 15. do 10. lot kakor zreli ljudje. Niso namreč v vsakem pogledu sposobnejši od projšnjih generacij, so pa v vsakem oziru zrelejši. Med mojimi učenci so 15-lotnl dečki, ki so tako razumni kot odrasli ljudjo. Deca ja seveda danes še vosela, razposajena iu naga-jiva, toda ne v toliki meri in na tak način kot nekdanja šolska mladina. Mnogi pedagogi smatrajo to zgodnjo zielost za
posledico vojne. Mnogo otroff, Ri danes dozorevajo, je že v zgodnji mladosti spoznalo skrbi in neprilike svojih roditeljev in tako uvidelo resnost življenja. Današnja mladina so mnogo bolj zanima za javno življonjo, Sita resno knjigo in tako žo v zgodnji mladosti absolvira prvo šolo življenja, ki jo ogromnega pomona za mla do bitje. Tudi telesno se sedanja mladina razvija hitreje. Ta pojav opazujemo pri dečkih in deklicah. Slednje izgledajo starejše nego so v resnici. V 16. letu so mladenka žo popolne dame, ki posečajo razne prireditve in dasi So obiskujejo šolo, so ponašajo kot odrasle ženske.
Gospodarstvo
S češkimi industrijalci po Jugoslaviji
CeSkoslovaško-jugoslovunsko najodno -gospodarsko udruženje v Pragi je, kakor znano, priredilo reprezontacijski izlet zastopnikov češkoslovaškega gospodarstva v našo državo. Namen udruženja jo ustva riti med češkoslovaškim in jugoslovanskimi gospodarskimi krogi trdne gospodarsko stike na ta način, da ee kolikor mogoče izloči vpliv drugih držav v pogledu uvoza vseh vrst blaga, ki ga državi moreta dajati druga drugi. Ta misel je naravna in se nam mora sama vsiliti ob dejstvu, da jo naša država t 90 odstot.. agrarna, češkoslovaška pa skoraj z 65 odst. industrijska zemlja. Razen tega že samega po Bebi odločujočega dejstva Bta se obe državi kot današnji edini praktični nositeljici slovaiEke misli in v zavesti enakih političnih interesov združili ▼ politično zvezo.
Vendar gospodarski etiki kljub omonie-nim pogojom ne napredujejo, temveč je po prvih ugodnih razvojih medsebojnega trgovanja obeh narodov nastalo celo nazadovanje. Češkoslovaška producira priznano dobro blago in vendar se je naš uvoz odvrnil od Češkoslovaške ln b! poiskal iveze drugod, v tekstilni industriji posebno v Italiji, ki se kakor znano no more ponašati z dobro kvaliteto. Da, dogaja so celo, da Italijani posnemajo češkoslovaško blago, da bi tem lažje izpodrinili Češkoslovaško z našega trga in da naši uvozniki kupujejo češkoslovaško blago v Avstriji, od posredovalca, ki ga prodaja kot svoj produkt.
Na drugi strani je tudi naš Izvoz v Češkoslovaško zastal in se obrnil drugam, čeravno bi mi mogli dajati CoškoslovaSki naše žito, konoplje, naš hmelj, slive, vino in meso, volno in mnogo Burovine, ki jih potrebujejo v svoji industriji.
Kje bo vzroki temu pojavu? Ceško-slovaško-jugoslovansko narodno - gospodarsko udruženje jih je prišlo iskat samo. Njegov energični predsednik veliki industrijaleo Rudolf Barta ter agilni tajnik dr. František Žižka sta zainteresirala člane udruženja za potovanje r Jugoslavijo v svrho, da nas v naši državi vprašajo, kaj je dosedaj oviralo češki izvoz k nam in katere bo zapreke našega Izvoza v Češkoslovaško. V pravilni zavesti, da ee gospodarske zvezo ne dajo utrjevati samo s čustvi politične in bratske skupnosti, bo Cehi 6ami prišli in pozvali našo gospodarske kroge, da govorijo odkrito bosedo in objasnijo vzroke, ki ovirajo razvoj medsebojnih trgovinskih stikov. Na podlagi izkušenj dosedanjega potovanja češkoslovaške ekskurzije Be morejo slovenski prizadeti krogi zagotoviti, da napravijo gostom le uslugo in da ravnajo po njihovi izrecni želji, ako jim na anketah, ki so bodo vršilo tudi v Sloveniji, naravnost povedo svoje miBli in nazore tor po potrebi svojo kritiko.
Go-spodarski krogi v Beogradu, Novem Sadu in Sarajevu so na dosedanjih anketah Cehoslovakom odkrito govorili ter jim povedali, da je njiliovo blago pro-drago, da traja dostavitev predolgo časa ter da so Cehi v svojih pogojih in v svojem postopanju pretrdi, zaradi česar trpi njihov izvoz v našo državo. Na drugI strani ima češkoslovaška carinska tarifa za naše izvozno blago tako visoke postavke, da je naš izvoz v Češkoslovaško skoro onemogočen ter da dobiva njihova carinska politika napram našemu izvoznemu blagu že prohibitiven značaj.
To so v glavnem rane, ki ovirajo vzpostavitev trdnih gospodarskih stikov. V neposrednih pogovorih interesiranih zastopnikov obeh narodov se te rano brez
[vsakega olopšovanja odkrivajo. Češkoslovaško-jugoslovansko udruženje bo dolo-valo na io, da se diference izravnajo ter obnovijo započeti trgovinski stiki.
letošnji pridelek (sladki)
na debelo in drobno. Na drobno Din 5 - liter se dobi 6401
Spodnjo Slšho,
Jtfaurerjsiia ulico Z74
(za slovensko Solo).
i mm i
'tomane, klub- in salouske garniture, žimnice in afrik. ttodroce ima vedno v zalogi
Rudolf Sbubp
•pecialna zaloga tapetniških izdelkov in potrebščin LJUBIJANA 6356 GuBpOBvetska cesta štev. 6 sprejema naročila «• in Donravila -
Prostovoljna javna dražba premičnin.
V	Bredo, dno 17. okt. 1.1. so bo v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje, hišna št. 16 v podstrešju, prodajala na pr stovoljni javni dražbi različna sobna in kuhinjska
oprava, n. pr. kompletna jedilnica in spalnica, mize, stoli, omare, lonci itd. Začetek ob 10. uri dopoldne.	5381
Kupci bo vljudno vabijo.
V	Ljubljani, 13. okt. 1923.
Iz rut!nlka Trbovlje
stalno t zalogi pri
H. P Q t 7 S t
sedaj Gospoovetcka cesta IS gisurotl Kollielu. mo;
NARODNA BANKA SHS. Stanje 8. oktobra 1923.
Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih spremembe napram 31. soptembru): kovinska podloga 447.8 (+ 2.8), posoiila 1623.5 (+ 11.9), račun za odkup kronskih novčanlc 1238.2, račun začasne razmene 373.1, državni dolg 2959.4 (+ 2.1), vrednost državnih domen, založenih za Izdajanje novčanic 2138.3, saldo raznih računov 250.1. Skupno 9030.8.
Pasiva: vplačani del glavnice 21.9, rezervni fond 5.4, novčanlce v obtoku 6000.7 (+ 79.1), državni račun začasne razmene 373.1, državne terjatve 50.0 (— 117.9), razne obveznosti 392.9 (+ 52.8), državne terjatve za založeno domene 2138.3, nadavek za nakup zlata za glavnico ln fonde 48.1. Skupno 9030.8.
HMELJSKA TRŽNA POROČILA. Žalec (Savinjska dolina), 15. oktobra. Blaga je že zelo malo. Cene so nadalje čvrste. Mnogi večji producenti še zadržu jejo blago v nadl nadaljnjega porasta cen. Prodana velika partija, o kateri smo go-gorlli v zadnjem poročilu, nI bila, kakor doznavaino last g. dr. Sribarja.
Ouštck (Češkoslovaška), 11. oktobra. Razpoloženjo mirno. Cen« naraščajo, 3250 — 3600 Kč za 50 kg.
TRŽNA POROČILA.
Novosailska blagovna borza (15. t m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, ponudba 355; 79 — 80 kg, 2 odst., dupllkat kasa, 3 vagone 350; banatska 79 — 80 kg, 2 odstotka, Zenta, 4 vagone 351.25. Ječmen: 64 — 65 kg, povpraševanje 260. Oves: ponudba 230; banatskl, Beograd, duplikat kasa, 2 vagona 250; sremski, Beograd, duplikat kasa, 2 vagona 250. Turščica: baška, duplikat kasa, 3 vagone 250 — 260; posušena, 2 vagona 250; za januar-februar, 7 vagonov 250; za januar-iebru-ar, 100 odst. kasa, 7 vagonov 212.50 — 215; za januar-inarc, 100 odst. kasa, 5 vagonov 220; za marc-april, duplikat ka sa, 13 vagonov 262.5; banatska, za marc-april, Bečcj, 10 vagonov 240; banatska za januar-februar, Pančevo, duplikat kasa, 20 vagonov 250. Fižol: baški, Beograd 2 vagona 535; sremski, Beograd, 2 vagona 530. Moka: «0», ponudba 560; «6», du plikat kasa, 2 vagona 370; «7», 1 vagon 330. Otrobi: baški, v jutinih vrečah, ponudba 140. Tendenca neizpremciijena.
Naš vinski trg postaja živahnejši. V Sloveniji vlada zanimanje za stara vina. Mnogo Je dalje povpraševanja za dalmatinska vina. V Sremu se tudi giblje kupčija. Iz Vršca je odšlo nekaj vagonov 9
do lOodstoIncga vma po 3.25 Din. Po>
doba je, da se bodo učvrstile.
= Sladkor za popravek vina. Iz Beo*
grada poročajo: Prod kratkim jo ministrstvo za poljedolstvo in vodo izdalo naredbo, s katero se zabranjuje uvoi sladkorja za vino, češ, da imamo dovolj dobrega vina. Med tem pa jo ministrstvo dovolilo vinogradniškemu društvu v Ko-navlih, da uvozi dva vagona onnološkega sladkorja za zboljšanje viua, ki je pod 9 stopinjami. To pomeni pravzaprav iu-dirckfni preklic omenjeno naredbo.
s= Naraščanje našega izvozu. Iz Be> grada javljajo! l'o dosedanjih podatkih glavno direkcijo carin jo letos izvo?. znatno narasel in eo izgledi, da bo dosogol vsoto 4 milijard.
r= češkoslovaško-jugoslovanskn trgovinska pogodba. Iz-Prago javljajo: Zunanjo ministrstvo jo pozvalo trgovsko in obrtniške zbornice, naj zberejo podatko za Izpopolnitev materiala za zaključek nove trgovinsko pogodbe r. Jugoslavijo.
:= Izvoz železne rude Iz liosne v Nemčijo. Iz Beograda poročajo: Izvoz železne rudo iz rudnikov v Bosni v Nemčijo so jo zuatno povečal tekom tega in pro-šlega meseca. Nemškim firmam prido bosanska ruda conejo nego češkoslovaška.
= Trasiranje železniške proge Ohrc-novac-Beograd. Prometno ministrstvo je odredilo direkciji za gradnjo novih železnic, da eo še to jesen začne s trasi-ranjeni ozkotirno progo Obrenovac-Beo-grad. Računa so, da bi ta proga mogla biti dogotovijena do prihodnjo jeseni.
= Pogajanja o zaključitvl trgovinske pogodl>e z Madžarsko. Iz Beograda poročajo: V ministrstvu za zunanje posle so vrše priprave za pogajanja o skleniti vi trgovinske pogodbe z Madžarsko. Imenovanjo našo komisije bo bo izvršilo te dni. Pogajanja ee pričnejo meseca novembra.
= Položaj nn našem trgu s slivami.
Iz Beograda poročajo: Zaradi zboljšanja vrednosti dinarja na zunanjih tržiščih je zanimanje iz inozemstva za češpljo deloma oslabelo. Povpraševanjo iz Nemčije jo izredno majhno, šo manjšo iz Anglije. Povpraševanjo iz Švedsko, Norveške iu Nizozomske jo nekaj oživelo. Za prihodnje dni so pričakuje živahnejša kupčija Cene se držijo.
= «Me|a», št. 18 ima nastopno vsebino: Načelnik J. Subotič: Agrarna reforma u llrvntskoj, Slavoniji i Vojvodini ca vojnopolitičkoga glcdišta. — Dr. L. K.: Novčana kriza. — Oskar Ivon-Bilič: Pripravljanjo vina sumpora vanjam inista uz dodatak umjetr.o uzpoj«na vrelno gljivice. — Dr. V. Mandekič: Upotreba Bnperfosfata za jesensku set-vu. — Ilija Bošnjak: Težačka hemija. — Biljcške. — Razno vijesti. — Književnost.
— Nazadovanje obtoka bankovcev v Avstriji znaša n,l 1. do 7. oktobra 4.9 milijardo na 0220.1 milijarde aK.
r= Rumunskc gospodarske vesti. It
Bukarešto poročajo: Rumunska industrija so nahaja zaradi velike denarno kri/.e v zelo težavnem položaju. Denarja ni dobiti niti za izredno visoko obresti. — Do konca oktobra hočo rumunska država poravnati dol svojih dolgov. V to svrho je najela pri angleški firmi Vickers posojilo v znesku H milijard Icjev. — Te-nicšvarski trgovski gremij ja sklenil, da so odpove ugodnostim zakona o moratoriju, da bi so s tem očuval ugled in kredit temešvarskih trgovcev. Neki te-mešvarski trgovec, ki so je kljub tomu hotel poslužiti tega zakona, jo bil pozvan pred gremij, ki ga je pripravil do tega, da se je pokoril sklepom gremija.

Zobozdravnik specijallst
Med. unlv.	»'•»
dr. 11/iM OBLAK
se jo ppeeelil v novozgrajeno palačo „Vzajemne posojilnico" poleg hotela „Union".
Dosedanja ordinacija Stari trg št 34 ord. od 8—12 in od 2—5.
Meno podjetje
ing.
Bulic i
Ljubljana
Bohoričeva ulica 24.
j Kdor hoče kaj prodali j I Kdor hočo kaj kupili lider ISče sliilbe Itd. e naj ioserira b Jutru" i
5342
Radeče pri Zidanem mostu
opozarja p. n. odjemalce in interesente, da je tovarna vsled	• ^
znatnega povečanja v stanju, dobaviti vsako količino in vrsto
boksc&lfa, govejega boksa in barvenega boksa Kr kakor tudi vse vrste vackes - podplatov.
Cene zmerne. Kakovost blaga je priznano prvovrstna, Cene zmerna
| oskrbi: Nakup ln prodajo kakor tndl najem tu- ln Inozemskih pa-robrodov, Jadrnio Id
motornih Jadrnio. Centrala: GENUA — Via
Poterealo 8. Podrnžniol: NEAPEL -
Via Flavio Gioia 25; TRST — Via 8. Nicolo 2.
»tanejo n državnim davkom na Insarata vred do 20 bnaadl Din 6'—, vaaka nadal!n|a baaada 60 par nad. — Plafia aa vodno napral <lahko tudi v snamkah). Na vpraUnl« odgovaria uprava la, ako ]a vprašanju pHložana snamka ta odgovor tar manlpulaoljaka pristojbina (1 Din).
(dobe)
Prodajalko
ftarejšo, dcbro izvežbano manufakturistinjo, z dobrimi referencami, sprejme Vinko Sket, manufakturna trgovina v II. Bistrici (Bisterza, Julijska Krajina, Italija).
12372
Dve mesti pisarjev
'(konclpistov) sta razpisani pri Upravnem sodišču v Celju Natančnejši pogoji so razvidni v Uraduem listu Stev. 93 z dne 5. oktobra 1023.
12471
Prodajalko
en slaščičarno izurjeno, katera bl bila zmožna voditi samostojno detajlno trgovino p« sprejme. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ,.Slaščičarna".
12405
(iisSejo)
Primorka
iT let stara, brez starSev, »edaj ca deželi, is. o kako »lutbo pri dobrih ljudeb. — Cenjene ponudbo na upravo ,,Jutra" pod Šifro ..Pridna ln poštena".	124^6
Dekle z dežele
24 let stara, Izobražena, z enoletno gospodinjsko Solo, želi mesta gospodinjo na vo-leposestvu, graščini ali več-jom podjetju. — Ponudbo na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Gospodinja 888". 12460
Ozkotirne tračnice
ln vozička ter obračalnlce ln premikalnlce za prevoz Sodra in peska, kupi Vinko Majdič v Kranju.	12440
Vinski zastopnik
dobro vpeljan v vinu ln žganju, želi izpremenltl mesto, r obvezo miuimalno mesečno vagon. Ponudbe pod ,,Vinski zastopnik".	12461
Knjigo-, računovodstvo!
Vpokojeni državni uradnik, samec, vešč slovenskega Iti nemškega Jezika, sposoben navadnega knjigo- in računovodstva ter korespondence, želi primernega posla v kakem manjšem hotelu, restavraciji, kavarni, gostilni ali v kakem drugem podjetju proti prosti hrani ln mali nagradi Ponudbe pod slfro ,,Knjigo-in računovodstvo" na upravo ..Jutra".	12403
Opalograf
dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Opalograf".	12133
Srebrno ali bakreno
(event. starinsko) 1 ročko za kavo (Kaffeekaune). 1 ročko za mleko (Mllchkan-ne), 1 čajnlk (Teekanne) z a 6 ali več oseb kupim. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,Srebro-baker". 12501
Pisarniška moč
a 101et.no prakso, vešč dvo-*tnvnega knjigovodstva, zmožen slovenščine, srbohrvašči-re in nemSčine. ISče primerne 3lužbe s 1. novembrom. --Cenjene ponudbe je nasloviti r.a: I. Likar, Skofja Loka št. 62.	12354
Francoščino iu nemščino
poučuje gospod z univerzitetno strokovno naobrazbo, bivši domači učlte'J, oz. Inštruktor v najboljših dunajskih ln zagrebških rodbinah. Honorar na uro 10 dinarjev. — Cenj. ponudbo pod ,,Strokovnjak" na upravo ..Jutra".
12846
Inštrukcije
lz vseh predmetov za srednje Sole, zlasti matematiko. fl*l-ko in opisno geom., dale tehnik višjih semestrov. Ponudbe Je poslati na upravo ..Jutra" pod ..Matematikar".
Pisarniška moč
dobro izurjena, vešča knjigovodstva. slovenske in ncm-Ske korespondenc«, stenografijo in strojepisja kakor vseh ostnlih pisarniških del. z ve letno prakso, želi preme-nlti nlužbo. Cenjene ponudbe ua upravo ,,Jutra" pod Slfro ..Vestna".	12427
Dinamo stroj
0 konjskih sli. 120 voltov. 00 arap., 1410 obratov na minuto ln 1 motor 4 HP. 110 voltov. 30 r«mp.. 1125 obratov na minuto, se prodnsta. Naslov pove uprava „Jutra" 12109
Lep muf in kožuh
r.a suknjo (marder), ee pro-dasta. Informirati se v skladišču ..Balkan", Dunajska cesta 33, vsak dan od 3—5 popoldne.	12150
Novo vedno kolo
lz tcec.esnovega lesn, močno okovano, 3 m visoko, ln lep štedilnik, proda Josip Tri • plat. Moste pri Žirovnici.
12040
Več vrat
dvokrilnlb. stanovanjskih ln podstrešnih oken, Je napro-12118 I — Naslov pove uprava ..Jutra".	11876
Praktikant
b trimesečno trgovsko prakso, ki Je absolvirai drž. dvornzr. trgovsko Solo, Išče namestitve v kakfinem večjem trgovskem podjetju. Naslov pove uprava ,.Jutra".	12114
Gospodinja
starejša in prvovrstna kuharica. Inteligentna. išče mesta gospodinje ali v pomoč gospe Ore tudi k samskemu gospodu. Naslov pove uprava Jutra".	12331
Gospodična
i znanjem slov. ter nem. Jezika, strojepisja, korespondence ter nekaj knjlgovod-»tva, želi primernega mesta. Prva dva meseca gre brezplačno. — Ponudba >od Šifro „Porabna" na upravuištro „ Jutra".	12?20
Trgovski pomočnik
mešane stroke z dobrimi Izpričevali ln znanj ?ta treh Jezikov, star 24 let, želi službe v vetji trgovini, ako mogofle na deželi. Cenjene ponudbe pod ,,Zanesljiv" r.a upravo ,,Jutra".	12456
Zimska suknja
črna, šo ne nošena, so proda za 000 Din. — Naslov pove uprava „Jutra".	12465
Perzijske preproge
1 večjo in 1 manjšo, kupim. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Preproge".	12500
Kupim hišo
r. majhnim posestvom na Sp. Štajerskem ali Dolenjskem v bližini kolodvora ln pri okr. cesti, primerno za trgovino ali gostilno, event. vzamem tudi v najem za več let. — Samo resne ponudbe na upr. .Jutra* pod šifro ..Trgovec .
Prodam hišo
ki obsega 3 sobe, kuhinjo, 2 kleti, veliko dvorišče, elektr. razsvetljava, velik vrt in 6 oralov gozda. Hiša Je pripravna za vsako obrt in se kupec lahko takoj vseli. — Radeče št. 45 pri Zidanem mostu.	12406
Malo posestvo
na prometnem kraju, ako mogoče z gostilno, vzamem v najem aH kupim. Ponudbo na naslov: Franc Zupane, krojač. Žalec, Sav. dolina.
12383
Nova vila
v Ljubljani z vsem komfor-tom, takoj vsa prosta, s e proda. VcČ se Izve vsak delavnik od 1—2 popoldne na Aškerčevi cesti 15. dohod lz podaljšane Blelveisovo coste.
12133
Trgovino
iščem ▼ najem ln prosim cenj. ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro..Solidno".
12274
Gostilno na račun
vzamem v kakšnem promet-uem kraju. Nadaljnl dogovor pismeno ali ustmeno. Naslov pove uprava ,,Jutra" pod ..Gostilna 440".	12480
Sobo
prazno ali meblovano. čo mogoče s posebnim vbodom, išče mlad zakonski par brez otrok. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..NuJno".
12424
Akademik
Išče mirno, zračno sobo pri boljši rodbini. Ponudbe pod , Mirna soba" na upravnlStvo ,,Jutra".	12418
Išče sa eno veliko ali, 2 mali
prazni sobi
s souporabo kuhinje. Plača Ee za eno leto naprej ali da nagrada. Pismene ponudbo pod šifro ..Nagrada 12305" na upravo ,,Jutra". 12394
Išče se prazna soba
za tri dijake srednjih Sol, z uporabo kuhinje. Plača se celo leto naprej ln da se tudi nagrada. Ponudbe pod ,, Rabim takoj" na upravo ,,Jutra".	12391
Stanovanje
2 sobi, kuhinja, predsoba ln
druge pritikllne, se odda proti predplačilu enoletne najemnine. Istotam se proda sobna peč. Društvena ulica št. 38.	12352
Sobo
prazno ali opremljeno v sredini mesta, iščem. Ponudbe pod Šifro ..Eelektrlka-posebni vhod" na upravo „ Jutra".
12323
S hrano ali brez nje
Išče miren srednje-tehnlk malo priprosto toplo sobico. Ponudbe pod ..Mirno učenje" na upravo ..Jutra". 12303
Stanovanje
z zajtrkom dobi dijak realne gimnazije, ki bi inStru-iral četrtoSolca. — NaBlov pove uprava ..Jutra". 12440
Čreva.
V zalogi imam vse vrste črev po najnižji dnevni ceni. — Edino domače podjetje v Siovenljl-LJubljana. Sa priporočam vtem mesarjem ln ror.tilnlčnrj-»m. Franc Zupan, trevar, Mestna kiavnle«.
12486
Dražbeni oklic.
Dne 21. oktobra t. 1. prodam potom javne dražbe posestvo v Zgor. Otoku štev. 10 — okrog 5 ha zemlje, pritlična hiša z gospodarskim poslopjem, pol ure oddaljeno od Radovljice, lepa lega. Oglasiti se je pri J. Resmanu, Gorica, p. Radovljica. 12289
Hiša
zidana, nahajajoča so v dobrem stanju, z delavnico in vrtom, porabna za vsakega | obrtnika, se proda. Več pove i Franc Koropec, Studenlce : pri Poljčanab.	12252
Trgovina
Preda se parni kotel
stoječi 8 A t. — Ro Stožlce-Jcž-lca.
mar
12435 I
Sobo
opremljeno in Čisto, dam tri mesece brezplačno Inteligentnemu gospodu, ki bi mi do 1. februarja posodil 40.000 kron. Event. bl *c pod gotovimi pogoji po treh mesecih stanovanje odstopilo. --Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Fosojilo 40.000".
12174
Elegantno stanovanje
sestoječe po možnosti Iz dveh sob ali vsaj ene velike sobe. Išče podjetnik, ki bl si to sam opremil. želi souporabo kopalnice. Plamene ponudbe z natančnim opisom stanovanja prosi na upravnlStvo „Jutra" pod šifro ..Svoboda".
12507
5000 Din posojila
prosi gostllnlčarka proti primernim obrestim ln mesečnim odplačilom. Jamč! z vso svojo opravo petih sob ln s celim Inventarjem. Naslov pove uprava ..Jutra". 12363
50.000 Din
hipotečnega posojila na prvem mestu se Išče proti dobrim obrestim. — Ponudbe na upravnlStvo ,,Jutra" pod značko „Za krajšo dobo".
12333
/ /J^T/Tt
Gospodična
v temnomodrl obleki, ki se Je v nedeljo dopoldne ob 8'45 peljala s tramvajem od glavnega kolodvora do Am-brožovega trga, se naproša, da se oglasi pod ..Rastlslav" na upravo ..Jutra", ako ji Je ljubo pregnati samoto ln otožno3t njenemu sopotniku.
12483
Fantje Trboveljčani!
Kdor Je voljan polniti album dvema mladima dovojkama z IJubavnlmi razglednicami, naj so zglasl pod šifro ..Zvonka-Alenka" na upravo ..Jutra".
12472
Mlad gospod
čedno zunanjosti, želi znanja z damo od 32 do 45 let. — Ponudbo pod ..Vrnjen raj" na upravo ..Jutra". 12348
Jesenske dneve
bi si rade krajšale. Kdo nas reSl dolgočasja? Ponudbo s sliko na upravo ..Jutra" pod ..Zlatica in Danica".
J 24 39
Seznanit! se želita
dve osameli gospodični z dvoma resnima, Btarejšlma gospodoma, v svrho skupulh sprohodov ln obiskov koncertnih prireditev. — Dopise pod ,,Iskrenost" na upravo ..Jutra".	12300
Mlad gospod
prijetno zunanjosti, želi zanimive korespondence z odlično, neodvisno in mlado, lepo damo pod šifro „Eno-dušje" na upravo ..Jutra".
12404
Dve mladi gospodični
želite dopisovati z Inteligentnimi ln resnimi gospodi. — Prednost Imajo poštarji. — Resni dopisi pod ..Vlasta" ln .,Božiča" na upravnlStvo ..Jutra".	12502
Elektrotehnik
mlad ln samostojen, v lepem mestu ob Dravi, želi enan-stva z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 20—26 let, v svrho ženitve. NeknJ premoženja je pogoj. Samo resne ponudbe s sliko, katera se vrne, na upravo ,.Jutra" pod ,, Elektrotehnik". 12445
Radi stanovanj, težkoč
Išče prlprost gospod zuanja v svrho ženitve. Gospodične z mamo, vdove brez otrok niso Izključene. Dopise pod ., Ljubezen tudi pogoj" na upravo „Jutra".	11792
Gospodična
osamljena, srednje vitko postave, srednjih let, želi znanja s starejšim gospodom tr-govcom, kateri ne gloda na premoženje, marveč na pridne roke ln blago srce. —■ Dopise na upravo ..Jutra" pod ..LJubo doma". 12492
tiršifl liiiliiitifil/ir
Glasovir
ugodno naprodaj pri g. O. F. Jurasek, Wolfova ulica Ljubljana.	12275
Mlad ovčar
se Je v nedeljo popoldne izgubil. — Pošten najditelj so prosi, da ga odda proti nagradi lastniku na parni žagi v Jeranovi ulici 14. 12476
Pozor!
Lesni trgovci in iMvoznikit
Dobro upoznan gospod, ki odpotujo v kratkem v Inozemstvo ln Egipt, prevzarao trgovska naročila za oddajo lesa ln izvoznega blaga. — Ponudbe pod šifro „Izvoz" na upravo ..Jutra".	12498
Rabljene britvice
..Gillete", „Mem" in velike, se sprejemajo v električno brušenje v drogeriji Anton Kane, Ljubljana, židovska ulica 1.	216
Simon Klimanek
Ljubljana, Selonburgova ul. 6. Vsakovrstne uniforme Izdelujem proti naročilu. V zalogi so vse vojaške potrebščine, vojaško blago in epolete vseh vrst.	214
Sindikotin
lepi vse. — Glavna zaloga: ..Fortuna". Krekov trg 7—8, LJubljana (poleg Mestnega doma).	12422
Na Dunaj potuje
prihodnje dni trg. vlsoko-šolec in so vrne okoli 25. t. m. v LJubljano. Izroči solidno vsakovrstna naročila. CenJ. ponudbe na: St. Zad-nek, Ljubljana, Poljanska c. št. 73.	12490
Modistka
Z. Gorjanc & Co., Ljubljana Sv. Petra cesta St. 27, poleg hotela ..Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila baržu nastih ln filz klobukov. — Postrežba točna.	11146
V komisijsko prodajo
aprejmem vse vrste železnlna Drugo po dogovoru. Ponudb« pod šifro ,.Dežela" na uprav« ..Jutra".	12295
Vezenje
relllje, belo ln barvano, zofa, blazine Itd., se sprejme Naalov pove uprava ..Jutra" 1239J
Modistka
um a
L.jnbljaua Sv. Petra o»sta 27 poleg hotela Tratnik priporoča
svojo veliko zalogo TS&komtnili
liajipdernejšiii
Sprejema damiko in
mo&ke klobuke T prekrojevonje in
vsa popravila Zaloga Spaterl« Oblik ter VBeh po- « trebSčin ca modistke " Poitroiba toin* Oone najnižje
IBIIBB1IBI
Naročajte »JUTRO«4!
Ravnateljstvo državne imovine „B.'lje" v Kneževu (Baranja) želi potem ofcrtalno licitacije nabaviti " 1000 parov oblek iz sukna navadne kakovosti in 1000 parov delavskih čevljev za svoje uslužbence, in sicer:
Meblovano sobo
ISO« mlad oficir. — Ponudbe naj ss pošljejo na upravo ,.Jutra" pod šifro ,,čaatnlk".
12505
Neopremljeno sobo
ali dve sobi v mezaniuu. 150e dlslinguiran samec za takoj ali kezneje. Posebni vbod Je poRoJ. Nova hiša v aredlnl mesta Ima prednost. V primeru konvenljeuee primerna sisnarlna. Ponudbe ua upr. ,,Jutra" pod ..Udoben stan".
12506
obleke:								čevlji:														
Številka velikosti								številka velikosti														
8	7	6	6	4	3	2	Skupaj	16	15	14	13	ia	11	10	9	8	7	6	6	4	1	Sku- 1 paj
. 5 I	15	65	378	358	131	68	1000	4	10	16	90	120	240	240	120	30	80	20	10	10	1	1000
Licitacija bo pri ravnateljstvu v Kneževu dne 10. novembra 1923. ob 11. uri dopoldne. Pogoji so na vpogled ali se dobe pismenim potem pri ravnateljstvu v Kneževu.
VaršSina 5°/o za naše in 10% za tuje državljane od ponujene cene se polaga v gotovini, v vrednostnih papirjih ali v garancijskih listih (registriranih pri generalnem inšpektoratu) do dneva licitacije do 11. ure dopoldne pri blagajni ravnateljstva. Ponudba mora biti kolkovana z 20 dinarji in ua zapečatenem zavitku mora biti napisano: „Ponudba za obleko in obutje". Ponudbo morajo biti stavljene posebe za obleko ali pa za obutje, eventuelno tudi za obleko iD čevlje zaeno.
Iz pisarne državne smovine „Belje" v Kneževu,
6377	dne 8. oktobra 1923. L, št. 11.077.
Mesto učenca
v večji trgovini z mešanim blagom in lesom, s celo oskrbo pri strogih ljudeh, išče trgovec za svojega 15-l'tnega sina. Cenj. ponudbo na upravo pod ..Poštenost 202".	12173
Državna uradnica
£eli premenitl službo privatno kot pisarniška moč, blagajničarka ali kaj primernega. Ponudbe na upravo ,, Jutra" pod .,Jesen 88S".
24 «7
i i z mešanim blagom v indu-n strijskem kraju, se radi se-' ! Utve proda. Potreben kapital 5^.000 Din. Vprašanja pod j „Prl cerkvi" na upravnlStvo j
Zlat prstan 6 5 brilanti „Jutra".	12152
se ceno proda. Naslov pove uprava ,,Jutra". 12482
Spalnica in kub. oprava
popolnoma nova, še nerabljena, se proda. Naslov pove uprava „Jutra".	12443
Dvonadstropna hiša
ob prometni cesti, 10 minut od južnega kolodvora, z gospodarskim poslopjem, pripravna za trgovino, be proda Naslov pove uprava ,,Jutra".
12163
Kdor ima sočutje
tfo Invalida, da ga sprejme r službo. Vešč Jo knjigovodstva, korccpondcnce ln treh jezikov tar gre na deželo ali v mesto. Ponudbe pod šifro ..Pošten in delaven" na upr. „ Jutra".	12413
Iščem
ftiesto prodajalke, blagajni farke ali pisarniško moči. — Ponudbe na upruvo ,,Jutra" pod ,,Dobra moč". 12469
Prileten vpokojencc
f.re,zcn ln zanesljiv, eprejme kako lahko opravilo, n. pr, urad. sluge, pazniku, oskrbnika malega posestva, V.J-nika ali vratarja. ?.a dobro hrano in stanovanje. — Gro tudi oa deželo. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod Šifro . Lahko opravilo". 12409
Katero podjetje
M dalo za*z.cno o!u£to mlademu 21l3*23rau jnlr.denlču s srednjCftClsVo naobrazbo. — Jzvežban Js fcljuSiviilčacstva ter veSč t ud! pJsr.rsiSVih del Tonudbo pod £'fro f,L*a£acnH Bhužba"	12485
PERJE
vedno v zalogi pri tvrdki
Ljubljana
Douičkanosna trgovina
in gostilna z inventarjem na deželi, 1 uro od kolodvora, radi družinskih razmer proda za 250.000 Din. Poslopje jo novo zidano, zraven celo gospodarsko poslopje. vrt in 1 oral zemlje. — Kupec lahko prevzame takoj vso koncesije. Naslov pove uprava ..Jutra". 12150
Zidana pritlična hiša
s tremi sobami, kuhinjo, kletjo in vrtom, z vodo pri hiši, se proda za 720.000 K. Oddaljena 5 minut od mesta. Kraj hiše vas Klane št. 27. pošta Kranj. — Natančneje pove Peter Grilc, Bistrica, Tržič, Gorenjsko. 12491
Gostilna
z mesarijo, sredi trga ob železnici z enonadstropno hišo i 9 sobami, klavnico, mesnico in obširnim vrtom, s koncesijo, naprodaj za 300.000 Din v Realltetni pisarni v LJubljani, Poljanska cesta 12.	12441
p t n. r e . dobro ohranjene, 18/21. 20/20. 21/26 dolžine, 3—3"20 di dolge, kupim večjo množino fti 5 cm debelih smrekovih plohov. Takojšnje ponudbe ra upravo ,, Jutra" pod ..Dobro ohranjeni tramovi".	12328
Prodajalka
začetnica, 'i*.1* mesta v trgovin! me#ar,e;'a blaga. — Ponudbe po3 Slfro ..MariJIva" na upravo , Ju*ra". 12445
Suhe on^ In m I
pori ulito -
J* 5&y:?Stai
LjllllljHI, MollOtl Oll 13 11.12.

Bukova drva In lrame
ponuditi Druibl Ilirija Ljubljana, Kralja Tetra trg i core. tovarni Čevljev, It. S.	121711 bor.	12
Krasno posestvo
22 oralov, 20 minut, od postaje, aromllrano, s lepo hl.';r). gospodarskimi poslopji, prvovrstnim gozdom, travniki in njivami, so proda ali zamenja za hlžo ali vilo v Celju ali Mariboru. Pojasnila v Realltetni pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta £t. 12.
12442
Skladišče
za približno 10 rtijonp? moko In deželnih pridelkov. Iščo pnromlln. Pogoji: mora biti suho ln zrnčno ter' čim bližje kolodvora. — Ponudbe pod ..Paromlln" na upravo ,,Jutra".	12236
Trgovino z inventarjem


fcCg2» rfifiSfll

BMHP*
prodam radi preselitve takoj v večjem mestu na fitajer-«kem, na glavni prometni cesti. — Naslov. Veber Gro-rlarl-103
ružnica: Ljubljana
Delniška glavnica Din 50,000.000'- in rezerve preko Din 12,500,000'-
Fodrašaiice:
Beograd, B.jelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, ^Novi Sad, Osijek, -Sarajevo, 3ombor, Sušak, Šibenik, Šabec, Vršac, Wien.
Ekspoziture:
Rogaška Slatina (sezonska), škofja Loka, Jesenice.
Agenciji:
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Afilijaciji:
Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka
d. d., Split.
leon
5S8P
Izvršuje vsa bančne posle najkulantneie-
40
JSBSf SSSB iMKK
uran
auseasg
HIB
DomaČ
Neka] cenjenih naročnikov, ki so loncem preteklega meseca prejeli ipolnjene položnice, nI že poravnalo zaostale naročnine. Prosimo jih, da plačajo zaostanek s položnicami zanesljivo tekom prihodnjih dni, da se jim pošiljanje lista ne prekine in ne bo pozneje zaradi tega nepotrebnih reklamacij. — Upravnlštvo «Jutra».
*	Za krst prestolonaslednika, ki ga hodo proslavila tudi naša društva, jo Izšel v »Učiteljski tiskarni« kratek prizor «01) zibelki prestolonaslednika«, ki predstavlja zgodovino, rojenice in našo deco ob zibelki s primernimi recitacijami. Prizor se lahko spopolni z deklamaeijami etc. Opozarjamo na to naša društva in šole.
*	Lavantlnskl škof dr. Andrej Kar-
Hn jo imenovan za upravitelja onega dela sekovske škofije, ki je po mirovni pogodbi pripadel naši kraljevini, to bo župnija Kaplja, Sv. Duh na Ostrem vrhu, Apače in dol Cmureka.
*	Poslovilni večer pukovnlka Vuč-koviča. V okusno dekorirani mali rdeti dvorani restavracije Zvezda so sinoči prijatelji in spoštovateiji priredili odhajajočemu komandantu divizije g. pukovniku Vučkoviču intimen poslovilni večer, ki je dokazal, kako velike simpatijo je užival gosp. pukov-nik v Ljubljani in kako splošno jo obžalovanje, da gro od nas. Večora so se udeležili poleg članov oficirskega zbora zastopniki vseh krogov ljubljanskega prebivalstva. Major C o 1 a r i č je nazdravil pukovniku Vučkoviču kot vzornemu vojaku in Jugoslovcnu ter mu želel sreče in uspehov na nadaljni poti. Vihamo aklamiran mu je odgovoril gosp. pukovnik z iskrenimi besedami poudarjajoč, kako mila mu je Ljubljana in kako srečnega se jo počutil med slovenskimi brati. Vrsto nadaljnih zdravic je otvoril minister n. r. dr. Žerjav. Sledili so gg. gen. konzul dr. Beneš, Josip Turk, dr. A v r a-rnovič, dr. Murnilt in ravnatelj Jug. Krasno uspelemu večeru je prisostvoval tudi novi komandant divizije pukovnik S t o j a n o v i č, ki jo bil živahno pozdravljen.
*	Minister za sccijalno politiko v Ljubljani. Včeraj je prispel v Ljubljano minister za socijalno politiko tir. Dušan P e 1 e š. Daues dopoldne od 9. do 11. sprejema v predsediiištvu pokrajinske uprave stranke v zadevah svojega resorta.
*	Protestiramo. Iz povsem zanesljivega vira smo doznali, da je premestilo obratno ravnateljstvo južne železnice bivšega buršaka inž. Seppa Mallega iz Ljubljane v Maribor k progovni sekciji Koroška proga kot podnačelnika. Tako ima sedaj ta urad izključno nem-ško načelstvo. Odločno protestiramo, da bi se na ta način ponemčevala mariborska službena mesta, ker se skoraj gotovo ta premestitev ne da utemeljiti z neobhodno službeno potrebo. Slutimo, da stoji za to premestitvijo centralni nadzornik Ogrinc, čegar zet je prod kratkim postal navedeni gospod Malleg. Roke proč od slovenskega Maribora. Na novo državno upravo južne železnice, o kateri sodimo, da te premestitve ni odredila, apeliramo, da uredi zadevo v smislu prestiža slovenskega Maribora.
*	Zastave vojne mornarice. V ministrstvu vojne in mornarice so bili te dni izgotovljeni načrti za nove zastave vojne mornarice ter pomorske in rečne flotile.
*	Razpust društva «Hrvatska žena«. Kakor poročajo uradne »Narodne No-vine», je z odlokom zagrebške pokrajinske uprave z dne 12. oktobra iz javnih ozirov odrejen razpust društva < Hrvatska žena* v Zagrebu in vseh »jegovih podružnic.
*	Davčna konferenca z Italijo v Ljubljani. Včeraj dopoldne se je sesta-a v Ljubljani mednarodna davčna konferenca z Italijo v smislu rapall-fkega sporazuma. Sejo je otvoril pred-sednik_ našo dologacijo gosp. Hilarij vodopivec s pozdravnim nagovorom, v katerem je izrazil željo in nado, da bo komisija rešila vsa še neurejena vprašanja v sporazumu in lojalno v dobrobit obeh sosednjih kraljevin. Predsednik italijanske delegacije kom. Te-desehi se jo zahvalil za pozdravni na-povor in izrazil željo in pripravljenost, oa^ izvrši komisija delo, ki jo čaka v »iiboljšem sporazumu.
*	Reorganizacija primorskega žlvlja v Mariboru. Primorski rojaki v Mariboru so bili doslej organizirani v svojem društvu J»adran», ki pa se žal ni molje] povspeti do trajnega uspešnega delovanja. Le pevski zbor se je dobro razvil. Razni vneti Primorci so začeli že pred nekaj časa pripravljati reorganizacijo društvenega delovanja primorskih rojakov. In tako se jo vršil minu-10 8°boto v hotelu »Kosovo« izrodni občni zbor .Jadrana«, na katerem jo bil izvoljen celoten nov odbor. Predsednikom je izvoljen ravnatelj Mariborsko tiskarne gosp. Stanko Dctola, znani narodni delavne iz Trsta, ki jc t«di razvil obširno zasnovan delovni Program o*ivljenega »Jadrana*. V kratkih potezah je njegov cilj: gojili trajno živahne stike z neodrešonlm Mcm!jcm, moralna in gospodarska podpora primorekih rojakov pri nas, Jfičania njihovo liacijonalne zavesti potom kulturneea dela iu Došteno snlid-
e vesti
ne zabave in skrb za mladino. V odbor so bili izvoljeni: odvetnika dr. Leopold Boštjančič in dr. Vinko Rapotee, profesor Robert Konda, bančni prokurist Anton Lavrenčič, poštni uradnik Viktor Klinar, strokovni tajnik Franjo Kenda, inšpoktor državne železnice Josip Cian, upokojenec Tone Komat, uradnica Vanda Trost, delavec Just Gustinčič, finančni uradnik Josip Lah in trgovec Anton Požar. Zborovanje jo bilo zelo dobro obiskano in vrlo živahno. Primorski rojaki so se pozno v noči razšli z zavestjo, da bo njihov predsednik z izvrstnimi odborniki razviti program tudi izvršil v občo zado-voljnost bivših Primorcev in vsega jugoslovanskega naroda. To zborovanju so Jadranaši posetili s svojim dobrim pevskim zborom šo »Dravino« vinsko trgatev v Narodnem domu.
*	Izzivanje Italijanov v Splitu. Te dni jo dospela v Split italijanska gledališka iredentistična skupina «Toatro adriatico«, ka'ero finansira lo italijanska vlada. Skupina je v italijanskem klubu priredila koncert. Na koncu koncerta so prisotni Italijani in gledališka skupina odpeli fašistovsko himno in vzklikali italijanski Dalmaciji. Cim je prebivalstvo doznalo za izzivanje, se je zbralo pred poslopjem italijanskega kluba in pričelo glasno protestirati. Morala je intervenirati tudi policija. Med prebivalstvom je zavladalo veliko ogorčenje, a Italijani ao rano zjutraj odpotovali s prvim par-nikom.
*	Osebna vest. Odvetniški izpit je napravil g. dr. Faninger, primorski rojak, odvetniški kandidat pri dr. Ravniku v Mariboru.
*	Smrtna kosa. V nedeljo Je umrl v Zamostecu v cvetu Bvoje mladosti, star komaj 23 let, nadebudni in splošno priljubljeni učitelj, g. Ivan Bartol. Pokojnik je služboval poprej v Loškem potoku in Črnomlju. Pogreb bo v sredo, ob 10. dopoldne na pokopališče v Sodražicl. — V Ljubljani sta umrla v nedeljo znani posestnik in gostilničar, g. Anton Putrich in gdč. Frančiška šinkovic. Blng jim spomini
*	Zborovanje naših dobrovoljcev. V nedeljo dopoldne se jo vršilo v dvorani Narodnega doma zborovanjo slovenskih dobrovoljcev, ki mu jo predsedoval doktor Pekle. Poročala sta društveni tajnik m blagajuik, ki jo naglašal, da jo društvena bilanca precej pasivna, ltcr člani niso v polni meri podpirali stremljenja odbo-rn. Pri debati o smernicah za bodoče dolo, so se Culi ostri protesli proti sedanji vladi, ki nikakor ne posveča do-brovoljskemu vprašanju isto pozornosti, kakršno zasluži. Dobrovoljci so se sklicevali tudi na Češkoslovaško, ki gre dobro-voljcom v vsakem pogledu na roko, dobro so zavedajoč, da so ravno dobrovoljci mnogo pripomogli k osvobojenju češkoslovaškega naroda. Zato zahtevajo tudi naši dobrovoljci, da sodelujejo pri upravi države. Vse to misli bodo dobrovoljci konkretizirali in na prihodnjem občnem zboru Saveza storili potrebne sklepe za njih realizacijo.
*	Nov ccrkvcni davek za Ljubljančane. Mestni magistrat nam poroča, da se v kratkem vrši cerkvenokonkurenčna razprava gledo posebno naklade, ki jo bodo morali plačevati župljani ljubljanskih rirn.-katoliških far za povišanje prejemkov cerkvenikov in orgljavcev. Naklado bo porazdeliti na katoliško davčne obve-zanco in obdavčene juriatične osebe, ki ne zasledujejo izključno nekatoliških konfe-sijonalnih smotrov. Da pa pri tem ne nastanejo pomote in ne bo tangenta naklade predpisana tudi kakemu davkoplačevalcu nekatoliku, poživlja magistrat vso v občini Ljubljani prebivajočo nckatolike, (event. juristično osebe, ki zasledujejo izključno ali pretežno nekatoliške smotre) rta so do vštetega dno 31. oktobra t. 1. zglase pri mestnem popisovalnem uradu na mestnem magistratu. Od aktivnih vojaških oseb se morajo zglasiti le taki ne-katoliki, katerim je v Ljubljani predpisan državni davek od kakega zemljišča, hiše, podjetja itd. Osebua dohodnina ne prihaja v poštev, ker jo vsake doklade po zakonu prosta. Vendnr so imajo zglasiti od civilnih nekatolikov vsi (torej tudi taki, ki plačujejo samo osebno dohodnino), ker hoče magistrat pridobiti gradivo za stalno statistično razvidnost o verstvu v Ljubljani. Kdor bi se temu pozivu ne odzval, zadela ga bo globa do 1000 Din, oziroma primerna nadomestna zaporna kazen.
*	Proti hrvalski relormislični cerkvi, ki so širi na Hrvatskem in v Sloveniji, se je pričela na pritisk klerikalcev velika gonja. Sedaj je vlada odločila, da zakoncem, poročenim pred reformiranim duhovnikom, kakor tudi njihovim družinam, ne bo priznala draginjskih doklad.
*	Procona okupacijsko škode. Italijanski delegati v komisiji za proceno okupacijske škode so došli v Ljubljano. Poškodovance sc bode pravočasno na primeren način obvestilo, kdaj bo komisija po posameznih občinah logaškega okrajnega glavarstva poslovala. Za danes se opozarja poškodovance, ki so prijavili škodo, da si takoj priskrbo nastopna potrdila: 1.) da so poškodovane nepremičnino njihova lastnina; 2.) da so jugoslovanski državljani. Ako prijavljena škoda ne presega 200 lir, I. j. 800 Din, zadostuje potrdilo županstva, za višje zneske je potrebno potrdilo zemljeknjižnega urada. Potrdila glede državljanstva bodo izdajala županstva Potrebni obrazci so se dopo-slall županstvom. Pripominja se, da smatra ta potrdila italiianska komisija za
polnoveljavna, Četudi niso kolkovana. Komisija bo začela poslovati najprej v Logatcu, odkoder odido v Rovte tor nato na Rakek iu v Planino, Corknico in Vrhniko.
*	Preselitev dr. Brnfica. Tržaški odvetnik dr. Brnčid so presoli v Zagreb. O tem smo poročali pred pur dnevi, ampak tiskovna napaka nam js zakrivila spremembo imena iz Bručič v Bručič. Doktor Brnčič je rodom iz Kastva, kot odvetnik jo pa živel dolgo vrsto let v Trstu iu 6o živahno udeležoval našega narodnega gibanja in dela. Mnogi naši ljudje ga poznajo iz vojnega časa, ko je kot vojaški avditor storil za rojake kot zaveden Jugoslovan, kar jo lo mogel.
*	Italijani kupujejo našo trgovske ladjo. Zastopnik promotnega ministrstva gospod Uzunovič jo v soboto Bprejel dopu-taoijo Zveze pomorščakov, ki mu jo prod-ložila podatko o stanju našega parobro-darstva na Jadrnnu. V zadnjem času so začeli kupovati naše trgovske ladje italijanski podjetniki, vsied česar je obstoj mnogih naših mornarjev ogrožen. Pomočnik prometnega ministra je obljubil, da bo vlada posvetila zadevi posebno pozornost.
*	Ljubljanski kavitrnarji nam sporočajo, da so vsied velikanskega podraženja razsvetljavo in kurjave z današnjim dnevom zvišali cene črni kavi za 25 para, beli kavi in drugim kavarniškim proizvodom pa za 50 para pri porciji.
*	Ustavilev dela v rudnikih hrvatskega Zagorja. V premogovnikih Ivanovo polje, Konjščina, Boletinec in črešnjevica je nastala huda kriza. Podjetniki že več kot mesec dni niso izplačali delavcem mezde. Delavstvo v Ivanovem polju je žo ustavilo dolo, pridružijo se jim sedaj tudi rudarji ostalih rudnikov. Večino premoga iz teh rudnikov porabijo državno železuice, ki pa žo dlje časa niso poravnale računov. Vsied tega podjetja niso mogla izplačati delavcev, ki so se sedaj obrnili na poslance, da celo afero iznesejo v parlamentu.
*	Avtomobilska nesreča. V nedeljo popoldno se je odpeljal veleposestnik baron Ohiczy iz Cabra s privatnim uradnikom Gustavom Vidošom in šo nekaterimi potniki z avtomobilom v Ljubljano. Na potu iz Pijave Gorice proti Škofljici je avtomobil srečal kmetski voz brez svetilj-ke, na katerem je bilo več vinjenih oseb. Kljub šoferjevim opominom so voznik ni hotel umnkniti, ampak je vozil zdaj nu to zdaj na ono 6tran, tako da je bila nesreča neizbežna. Ko jo šoler v zadnjem trenutku z vso silo zavrl avtomobil, je zavozil pri tem s prvim kolesom v obcestni jarek. Avtomobil se jo prevrnil in pokopal pod seboj vse v avtu nahajajoče se osebe. Pri tem je bil uradnik Vidoš močno poškodovan na desni roltl in so ga morali prepeljati v. bolnico, dočim so bile drugo osebo nepoškodovane. — Avtomobil je povozil devetletnega sina policijskega agenta Jančarja, stanujočega na Vidov-danski cesti v Ljubljani. Deček so je kljub svarilu staršev obešal na avtomobil, katerega je obračal šofer na domačem dvorišču. Težko poškodovanega dečka so prepeljali v splošno bolnico.
*	Smrtna nesreča. V nedeljo so je ponesrečil pri Benovcih v Sremu, 25 km od Beograda, ravnatelj beograjske podružnice Slavenske banke g. dr. Ljubomir Milin. Napravil je izlet z avtomobilom, ki je pri ovinku zadel v kamen ter se prevrnil. Ravnatelj Milin jo prišel pod voz ter je bil takoj mrtev, šofer in sopotnik sta le lahko poškodovana. Pokojni dr. Milin je bil rodom iz Dalmacijo ter odličen bančni strokovnjak. N. v m. p.!
*	Dva Čeha napadena od kafakov. Češki novinar V. Fialka, dopisnik »Narodnih listov* in <Češkega SIova» ter akad. slikar K. Živny sta bila na potu Laskarci-Tetovo v Južni Srbiji napadena od roparjev (kačakov), ki so ju do golega izropali. Odvzeli so jima 12.000 ČK ter ju komaj pustili pri življenju. V petek zvečer sla potnika napol naga pribežala v Skoplje, kjer sta napravila obširno ovadbo in kjer sedaj čakala na denar, da se vrneta v domovino. Močne orožniško patrulje so odšle, da zasledujejo roparje.
*	Ciganska tolpa. V noči od 14. na 15. t ni. ss je priklatila od hrvatske slra-ni na Laverco ciganska tolpa, broječa kakih 30 oseb. S seboj so imeli 8 dvovprež-nili voz, katere so zapeljali na travnik posestnika Franca Strežka. Tisto noč pa je že zmanjkalo raznim posestnikom po nekaj kokoši. Na Cikavi jo ukradla ne-slednjcga dne neka ciganka Jožefu Za-virniku 4 bankovce po 100 Din. Na prijavo oškodovancev so nato orožniki odgnali celo lolpo v Ljubljano na policijo, kjer so pridržali 15 članov radi različnih tatvin, katere so že deloma priznali. Ostala tolpa pa je po končanem zaslišanju odrajžala nazaj proti Hrvatski.
*	Ogenj v Trnovem. Včeraj, okoli pol 3. popoldne, so se vnele saje v dimniku pri Foederlu v Trnovem. Dimnik je bil kmalu v ognju. Misleč, da jo požar zajel tudi že streho hiše, jo oddal grajski čuvar strel, nakar so gasilci takoj odhiteli na kraj nesreče, vendar pa ni bilo povoda za intervencijo, ker so ogenj domačini medlem že pogasili. Zgorel je samo dimnik.
*	Požar v Radvanjo pri Maribora. V
nedeljo zjutraj je izbruhnil iz doslej neznanega vzroka pri gostilničarju Slaver-ju v Itadvanju pri Mariboru požar in vpe-pelil gospodarsko poslopje. Iz Maribora dospela požarna bramba je mogla po triurnem naporu rešili samo hišo.
*	Razne nezgode. Gustav Ravnacher, sin upokojenega kapetana, stanujoč na Poljanski cesti v Ljubljani, si je pri padcu zlomil levo roko. — Vinko Mravljo iz Dobrove je pri nabiranju želoda pade! raz hrasla in dobil večie uotrauie po-
Skodbe. — Frane Per, delavec v Slaretovt tovarni v Preserju, si je pri delu poškodoval levo roko.
•	Poskusen samomor. Lizol jo pila v samomorilnem namenu 181etua hčerka posestnika iz Prevoj pri Kamniku, Marija Avbel. V nezavestnem stanju bo jo prepeljali v bolnico, kjor so ji izpraznili želodec. Vzrok poskušenega samomora je baje nesrečna ljubezen.
*	Veliko tihotapstvo a kokainom so razkrili na Sušaku in n« Reki. Neki Fuiak iz Orehovico ter neki Curatolo sta tihotapila kokain Iz Jugoslavije na Reko, kjer sta ga prodajala po 20.000 lir r.a kg. Ko-ltuin jo bil tudi v Jugoslavijo utiliotap-ljou najbrž iz Avstrijo. Fučaka so zaprli na Sušaku, Curatola pa na Reki. Oba imata mnogo sokrivcev.
Sodnija
Krivična obtlolšilov. V Rožni doliui pri Ljubljani se je razpasla navada, da so tamošnji člani Orjune krivi vsake nerodnosti, ki pride na dnovni red. Obdol-iitve brez vsake stvarno podlage se množijo dan na dan. Tako Btn se tudi v torek morala zagovarjati pred ljubljanskim okrožnim sodiščem člana Orjuno J. M. in J. K., katera jo neki hišni posestnik obdolžil, da sta mu pokvarila hišna vrata. Obdolženca pa sta svojo nedolžnost popolnoma dokazala In bo obtožitelj pač moral drugje iskati krivce.
Hud organicL DobrovSkl organ lat ln občinski tajnik J. J. je v svoji klerikalni objestnosti zelo mogočen ln deli rad lekcije dolavskim otrokom v obliki klofut. Tako Je nekega dne za prazen nič prisodil tri gorke zaušnice mladoletnemu Jakobu Bohlu, kateremu so je vsied udarcev vlila iz nosa kri in je nosil par dni otc-čeno lice. K sreči jo to pot naletel na no-pravega, ker je odšel dečkov oče s sinom k zdravniku in mu pustil izstaviti zdravniško izpričevalo. Nato pa je vložil tožbo na okrajno sodišče v Ljubljani, ki je obsodilo organista na 50 dinarjev globe, poleg tega pa bo moral plačali še 100 dinarjev za zdravniško izpričevalo In 200 l)ln dečku za bolečine.
Slavnostna otvoritev kino - gledališča »Ljubljanski dvor"
Sinoči ob 7. uri jo novi kino »Ljubljanski dvor» priredil svojo otvoritveno predstavo, in sicer po običaju za povabljene goste. Oni, ki niso bili v naprej posvečeni v tajnosti tega novega etablismana, so bili po pravici kar najprijetneje presenočeni. Pred nami so so otvorili prostori prvega reda, pravcato kino - gledališče, kakršnega danes nimajo sicer razkošni Zagreb niti Beograd, niti Gradec, in katero bi brez premembe smolo stati v kateremkoli velemestu tor bi mu bilo v okras. Kino »Ljubljanski dvor» pomeni velik korak k moderniziranju in rekel bi po-meščanjenju našega mesta.
Vestibul ti žo pokaže vso posebnosti modernega dekorativnega stila. Blagajna v steklu, stene z oblogom iz lin-kruste v prijetni rti javi barvi, zgornja polovica in strop modra, dekorativni lestenci, ki enačijo najboljšim izdelkom n. pr. IViener Wrrkstiitten. Ograja stopnic iz umetnega kamna. Ob končnih stebrih figumi kipi (Kraljevi. Na levo prostor za udoben bufet, katerega je nocoj z najokusnejšimi zakuska-mi in pijačo založil restavrater gosp. Dolničar.
Iz vestibula vodita vhoda v parter-no prostore in lože. Farterni prostori so izredno praktično razpredoljeni ter opremljeni komodno in udobno. Iz rezerviranih prostorov se ti nudi plastičen pogled v dvorano in na platno.
Dvorana sama jo pravcata prostrana gledališka dvorana z zelo širokimi in globokimi ložami v prvem nadstropju tor veliko centralno balkonsko ložo. V žarki razsvetljavi sijajnih svetlobnih virov smo občudovali osem lepih modernih Kraljevih dekorativnih figur ter dekorativno panneau-je. Prav okusen je tudi zastor.
Kaj naj rečemo o raznih podrobnostih, kakor postranskih prostorih, garderobi, toaleti itd.? Vse to je no samo novo, marveč v vseh podrobnostih dovršeno. Skoraj vsaka poedinost je novost za Ljubljano. Gostje, ki so si novo podjetjo v celoti ogledali, ga zato tudi niso mogli prehvaliti. Med prisotnimi smo videli predvsem člano načelstva in ravnateljstva Udeleženih zavodov in drugo zastopnike ljubljanskih finančnih krogov, člane raznih oddelkov pokrajinsko uprave, policijskega ravnateljstva, deželnega sodišča, odvetniškega zbora, novinstva, tr-govskoobrtne zbornice, ljubljanskega župana, železničnih ravnateljstev itd. z damami. Ob otvoritvi jo godba zaigrala himno, ki so jo udeleženci sto-' jo poslušali. Sledilo jo predvajanje filma, ki bo danes dostopen občinstvu. \
Opazili smo pn tem, kako 6born<*
funkcijonira novi Ememannov aparat] Kinematik, pri čegar oglodu nam jo operater razložil tudi vse posebnosti tega najmodernejšega kinoaparata, ki jo opremljen z najsi gume jšiml var-. nostnfmi aparati in ki proicira slik« na platno izredno plastično, jasno in tako mirno, kakor je to mogočo le pri najboljših aparatih. — Običajno bo predvajanje spremljal orkester šestih godbenikov pod kupelnikom g. ltyne-Sem, ki jo žo pri otvoritvi pokazal svo-j jo visoko kvaliteto. Kino ima 510 so-, iicžev in jo najlepši in največji na Bal-' kanu.
Stavbo sta po splošnem načrtu arhl-. tekta Josipa Costaperarie izvršila domača arhitekta Schmiilingcr & F.ngels-bergor, po čiju podrobnih načrtih so udeleženo tvrdko izvrišlo svoja dela. Splošna stavbna dola je izvršila tvrdka Obnova - Toennies, železobotonska konstrukcijo je projoktlral inž. Krick, ter so je splošno prijotno opažalo, kako sta arhitekta umela značajno črto moderno želozobetonsko konstrukcije prenesti na čisto dekorativni element svoje arhitekture ter sta na ta način dosegla okusno skladnost med konstruktivno idejo in umetniško dekoracijo. Dovršenost zgradbe se tudi manifestira v izborili akustiki. Fasadna zunanja dekoracija je šo provizorna ter so bo poznejo umaknila, ko bo vsa palača končana. Provizorno so okrog stebrov gradbenega odru postavljeni piloni. Zo ta provizorna vhodna dekoracija je staro Kolodvorsko ulico spre' menila, da je več no spoznaš.
Pri opremi kino - gledališča bo sodelovalo skoraj izključno ln domača tvrdke, ki so se pri tej priliki posebno odlikovale s solidnim delom in ki jih je zato treba posebej omeniti. Umotno-obrtne lestence v vestibulu in ob §te-nah dvorano je izvršil kipar P e n g o v. Stukaterska dola jo izvršila tvrdka Al. Kos iz Zagreba, tapetniška dela tukajšnja tvrdka Naglas. Tvrdka Remeo & Co., Ljubljana - Duplica, je dobavila sedežo in upognjeno pohištvo. Dela iz umetnega kamenja je napravila tvrdka Rattelino, mramome ploščo tvrdka Toman, obe v Ljubljani; stensko ploščico in tlak tvrdka Zagorka d. d., Zacrreb in pokladala tvrdka Ogr>-rele. Ljubljana. Pleskarska dela sta izvršila brata F.herl nasl. ("'orne, Martine in Ko. črkoslikarska dela tvrdka Prislov & Bricelj. ki jc tudi slikala zastor na odru, slikarska dela tvrdka FranO Stare, steklarska tvrdko rnuschin in Agnola iz Ljubljane in »Kristal« d. d., Maribor; ključavničarska dela tvrdka,' Weibl, električno montažo ing. Hon-zak. Kino-nparata je dobavila tvrdka Kinematik iz Zagreba. Vodovodne na. pravo in sanitarne inštalacije sta skupaj izvršili tvrdki L. M. Eckcr sinova in Obnova« dr. z o. z., centralno kurjavo in ventilacijo skupaj tvrdki »Obnova« in D. d. za proizvedbu centralnih grijanja prije M. Baehrach, Zagreb; tesarska dela tvrdka I. Zakot-nlk; parketna T. Puoh: asfaltna komer-cijalna družba d. d. iz Ljubljane.
Ljubljana ima sedaj štiri kinematografe, za katero nastopa trda dobni konkurenco. Občinstvo se bo pafi orijentiralo po tem. kar se mu bo minilo in tako upamo, da bomo videli vodno več prvovrstnih filmov in da kmalu izginejo iz Ljubljane razni nemški «kiči». Prednjačenje v vzgoji dobrega okusa jo torej tudi v tem oziru naloga pravkar otvorjenega kino-gle-dališča.
Domače borze
15. oktobra:
ZAGRF.B. Na efektnem tržišču se ja
^ bausse v petek zaustavila in je pri leni oslalo tudi danes. Tečaji so nespremenjeni. Zanimanja za cIcklo ni bilo pravega. Cvrstoča, ki so je prošli petek hotela pokazati na doviznem tržišču, kakor običajno ob petkih, se ni vzdržala. Početek tedna je pričel s slabo tendenco, ki se je predvsem pokazala v devizi New-York, Najčvrstejša je ostala Italija, ki jc ol>-držala svoj tečaj. Iilaga ni primanjkovalo nili po borzi. Nolirale so devize: Berlin (100 mil.) 3 do 7, Dunaj 0.1205 do 0.1225, Budimpešta 0.18 do 0.50, Italija 802 do 301, London 380 do 890, Pariz 520 do 525, Praga 258.75 do 259, Ne\v-York 84.73 do 85.50, Švica 1540 do 1347.5; valule: dolar 83.50; efekti: Hrvatska eskomplna 170 do 172, Hipotekama 120 do 133, Jugoslavenska 153 do 137, Praštediona 1100 do 1120, Ljubljanska kreditna 205 do 215, Slavonija 252 do 252.5, Gutmann 1850, Šečerann Osijek 2276 do 2200, Trbovlje 940, 7 odst. investicijsko 08.5 do 09.
fl' Ali ste žq posiairna-Tj : ročnino za ,, Jutro" i
¥s>emensko poročilo.
Ljubljana 15. oktobra 1923.	LJubljana S06 nad morjom
Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padaviuc! mm
9'7	Jug. vzh.	dež	10
120	SOT. Tzh.	rej obl.	—
10-0	|sover	pol obl.	—
5-0	brezvetra	(drž	10
IfiO	I6T. vzh.	oblačno	—
9-0	zapad	dož	90
70	jug. rapad	oblačuo	10
50	brozvotra	■	7-0 !
Kraj opazovanja
ob	Zračni tlak
7.	758-4
14.	760-2
21.	763-3
7.	768-4
7.	765 1
7.	759-0
7.	7588
7.	7609
Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana , Zagreb . , Beograd , Dunaj . < 1'raga . . j Inomost ,
V Liublšani baroircter višji, temper, nižj;«. Solace vzhaja ob 6'17, zahaja ob 1711

17
•Imena ni nikdar povedal?*
»Nikdar!«
»V kakšnem jeziku je govoril?«
»Nemško.«
»S kakim posebnim naglasom?«
»Ne ... povsem pravilno nemščino ... brez posebnih naglasov ... klasično nemščino, da, klasično ...«
♦Torej nič drugega ne veš o njem, veš le, kakšnega obraza je, da je suh, a njegov glas? ...»
»Glas njegov je ukazovalen in oduren, kovinski, izgovorjava jo včasih prehitra in presekana...»
»Dobro... in potem še hiša, ona rdeča hiša na desnem bregu Lauch ... To je vse, kar veš? ...
»Vse ... Hvala bogu, da je vso, da mi ne bo treba več govoriti... trudna sem ... tako trudna...»
»Mirno spi, Hedviga, in odpočij <e ... Hočem, da pozabiš na ta strašni sen...»
Nvctalope vzdigne nalahno deklico fz naslanjača in jo položi mirno na posteljo. Par magnetičnih potez in njeno nerodno in težko hipnotično spanje se izpremeni v naravno ...
Potem potegne Sainclair zagrinjalo čez okno, se prepriča, da so vrata na hodnik dobro zaklenjena, zapusti po prstih sobo ter se vrne v svojo, za-klenivši vrata za seboj. Corsatu in Pilouju pa pravi:
»Tričetrt na sedem zvečer gre vlak v Pariz in jutri, 10. maja, ob treh sta lahko že v Parizu. Odpeljita se z au-tom in prideta v Dijon počakajta me v hotelu Terminus. Vzemita brž iz kovčka, kar potrebujeta zase, in pripravita nahrbtnika!«
»Dobro, gospodar,« odgovorita oba hkrati.
Toda takoj se Corsat vzravna kakor vojak in pristan živahno:
»Ali nama dovolite vprašanje, gospodar?«
»Govoril«
»Iz vašega pogovora s Hedvigo je fcilo jasno, da vam je na stvari že marsikaj znano. Kje ste to zvedeli?«
»To ti glavo beli?« se nasmehne fJyctalope. »Lahko mi je ugoditi tvoji želji. Dobro jo, da je vsa stvar tudi vama znana v vseh podrobnostih, ker

zdi se mi, da nas bo dalpč privedla in se bomo morda morali boriti proti nečemu, kar je dosti hujšo kakor smrt... Ljuba moja, saj stja jo videla — in s prstom pokaže na Hedvigino sobo — da je vso vožnjoi pisala po nekem zvezčiču, ki si ga jp kupila v Marseillu. No, prejle sem si ogledal njen zavoj in prebral ob tej priliki tudi njeno beležnico. Hedviga spada med one polizobražence, ki', imajo potrebo, da pišejo dnevnik o svojem najbolj skritem življenju. Ko se je osvobodila — kako, še sam ne vem — hipnotičnih ukazov, v katere jo je vklenil Lucifer, je začutila, da se ji znova poraja njen »jaz«, da se vzdi-guje v njej zopet lastna volja, in to svoje prerojenje je popisala v dnevniku. Zavedala se je strašnega suženjstva, v katerem je živela zadnje čase in bilo jo jo strah pred preteklostjo, obenem pa je naenkrat ob&itila prostost volje in hotela zbežati, samo da pride čimdalje proč od onih krajev, ki so ji budili le mučne spomine. Hotela je biti svobodna... Ker sta ves moj pogovor čula, vesta zdaj toliko kakor jaz.«
»Gospodar,« pravi Pilou, »auto je torej za potovanje v Kolmar?«
»V Kolmar, ne!« odgovori Nycta-lope. »Pač pa v Mtlhlhausen. V Kolmar se peljem z vlakom jaz sam, skrbno preoblečen ... No, zdaj imata pa baš še toliko časa, da pripravita kovčeg in nahrbtnik. Žurita se!... Dobimo so v Dijonu. Jaz bom tam v noči od 10. na 11. maja, brzovlak Calais - Mfediterranče pride ob štirih zjutraj...»
»Midva bova že prej tam, gospodar!« zagotavlja Pilou.
»Tudi jaz upam.«
Sainclair jima stisne roke, vzame klobuk in odide večerjat v hotel. Sebi nasproti položi na mizo šopek treh lepih belih baš razcvetelih rož. Tam je sedela nekoč Laurcnee Paili...
n. Sainclairova ljubezen
Drugi dan, 10. maja, dobi Jean de Sainclair o pol desetih na pošti v An-Itibesu dolgo šifrirano brzojavko. Ko | jo čita, se ga polasti tako razburjenje,
da mu odpovedo noge in se mora nasloniti na zid. K sreči je bilo poslopje dokaj temno, in nikdo ni opazil njegove slabosti.
Brzojavka, ki jo je poslal gospod Prillant, so je glasila:
1.	Nemki zasledujemo, smej Strass-bourg in Milhlhausen.
2.	Laure izginila, materi pisala obupno pismo, naj čuva tajnost. Mati povedala vse kljub invultaciji. Pismo imam jaz, podrobnosti ustmeno. — Aieks.
Laura izginila! Mati njena invulti-rana!... Ni se mu zdelo čudno, da se je nesrečna mati kljub mučenju in pretnjam zatokla h gospodu Prillantu, saj je bil on tudi edini na vsem širnem svetu, ki je razen nje poznal Laurino in Jeanovo skrivnost, njegovo ljubezen do Laurence, ki jo je širni svet v najboljši veri nazival »vcstalko iz Fa-vartove ulice« .. Laurence izginila!...
»Torej tudi ona v Lucifcrjevi oblasti! .,.» Nepojmljiva groza se mu za-grize v dušo.
In kje ga je dohitela ta nesrečna vest? V Antibesu, v edinem kotu prostrane zemeljske oble. kjer sta se našli ljubeči srci v kraju, ki jima jo postal paradiž...
Dolge, mučne minute minejo, Sainclair pa se no gane... Končno se z muko obvlada in z železno voljo se mu posreči, nadeti si krinko brezskrb-nosti. Potem odpošlje brzojavko:
Prillankleber — Pariš. — Pridem. Jean.
Nato odhiti v hotel. Medpotoma si zasnuje v duhu nov načrt, kako uničiti Luciferja in rešiti Laurence. Po obedu napiše več pisem in nato skoči na brzovlak, ki vozi o pol dveh proti Calaisu.
V	Dijonu se vlak ustavi za sedem minut to ta čas porabi Sainclair, da odda postreščku pismo za Corsata in Pilouja, ki sta že gotovo čakala v hotelu Terminus svojega gospodarja.
Ob četrt na deset je vlak v Parizu. Sainclair skoči v mimovozeči auto taksi in stisne visoko napitnino šoferju v roko, ki ga z divjo naglico dovede do Kleberske avenije. Prillant ga je že čakal.
V	petih minutah mu minister pove vse, kar je vedel o nepojasnjenem izginotju oboževane pevke. In Sainclair čita vedno znova ono nesrečno poslovilno pismo.
Ob desetih se oba odpeljeta v Pril-lantovi limuzini in Sainclair mu medpotoma pripoveduje, kar je bil zvedel od hipnotizirane Hodvige. Na telefonski centrali dobi direktno zvezo s hotelom Terminus v Dijonu in ukaže Corsatu in Pilouju, naj ga čakata v Vesoulu (vzhodno Dijona) na glavnem trgu. Medtem telefonira Prillant policijskemu ravnatelju, ki se pripelje z velikim autom, kakršne ima policija na razpolago za nujne slučaje. Sainclair sede poleg šoferja, policijski ravnatelj pa v Prillantov auto in oba automobila odbrzita, vsak na svojo stran. Bilo je pol enajstih, ko je zapustil Sainclair Pariz.
Z orkansko brzino leti auto. TroycB, Chaumont, Langres švignejo mimo kakor v kaleidoskopu. In ni še bila ura četrt na dve, ko privozi auto v Vesoul,
kjer ga Corsat in Pilou navdušeno pozdravita. Toda obraza jima oledenita, ko pogledata gospodarju v lice: bled, izmučen obraz, ki je šo strašnejši, ker oči, te čudovite Sainclairove oči, ne morojo zatajiti v srcu divjajočega vi. harja...
Kajti Nyctalope ni bil up in nada le Ireni Ciseratovi ali Mathiasu Narbonmi ali pa sinčku gospoda Aleksandra Pril. lanta in morda drugim še neznanim žrtvam: v njegovih rokah je ležala tudi rešitev Laurence, njegove ljub. Ijenke, edine žensko na svetu, za ka. tero bi dal mladi, lepi in bogati marki Jean do Sainclair, če treba, tudi poslednjo kapljo svoje krvi!...
Sainclair sede v svoj auto, Pilou po. tegne vzvod in s prav isto brzino ka. kor poprej oddrvi auto proti belfort-skim utrdbam.
Oglasi v „JU?8$U" tmaio najboljši uspeh!
Tnžnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in cnancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sinko, brat, gospod
IVAN BARTOIa
učitelj
danes ob pol IS. uri ponoči po težki mučni bolezni, previden t tolažili sv. vere, v starosti 23 let izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb ljubljenega Ivana bo vrži v sredo dne 17. t. m, ob 10. nri dopoldne na pokopališče v Sodražici.
Zimostec, dne 14. oktobra 1923.
JerneJ Bartol, oče.	Frančiška Bartol, mati.
Teodor in Joie, brata. Franloa, SSlmloa, Ivanka, Jnstlnka, Olgloa in Zofka,
sestrice.	6403

glKB
lil
m
Ravnateljstvo Slavenske banke, d. d., Zagreb, naznanja žalostno vest, da je njen prezaslužni centralni ravnatelj in vodja podružnice v Beogradu, gospod
. Ljubomir Milin
dne 14. oktobra 1923. v okolici Beograda nenadoma preminul.
Vrlemu svojemu sotrudniku in zvestemu tovarišu ohranimo trajen spomini
ZAGREB, dne 14. oktobra 1923.