Ljubljana, četrtek 12. oktobra 19)9
Cena 2 Din
Jpfavništvoi Ljubljano, Knaflieva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek« Ljubljana, Selen* burgova ul. — Tel. 3492 in 2492 Podružnico Maribor: Grajski trg st. 7.
Feleton št. 2455. Podružnica Celje-. Kocenova ulico 2
Telefon it. 190. Računi ari oošt. ček. zavodih: Ljubljana st. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien it. 105.241.
(zhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: tfubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7 telefon štev 2455; Celje, Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračoio.
Panamska deklaracija
V gneči velikih dogodkov je panamska deklaracija ameriških držav, ki smo jo te dni priobčili, sicer povzročila. veliko pozornost, toda le za malo časa. Naglo se vrsteči drugi dogodki so jo brž potisnili v stran, mnogo prej, nego bi zaslužila. Kajti deklaracija je take vsebine in take prirode, da bo nedvomno že zelo kmalu znova obrnila pozornost nase. Brez pretiravanja so jo mnogi listi označili za najvažnejši dogodek, ki se je zgodil na politični pozornici zadnje dobe, važen nič manj za. Evropo kakor za Ameriko. Ostala bo najpomembnejši učinek vseameri-ške konference in ji bo za dolgo ove-kovečila ime. Nič se ni čuditi, da se je panamska konferenca, ko je izrekla to znamenito izjavo, brž odgodila za nedoločen čas, kar pomeni znatno skrčenje zasedanja v primeri z dosedanjimi vseameriškjmi zborovanji in tudi z ozirom na napovedi o trajanju te konference.
Glavna vsebina panamske deklaracije pomeni določitev varnostnega pasu okrog Amerike, okrog obrežja ameriških republik, v katerega oborožene sile vojujočih se držav ne smejo. Tuše tedaj ne sme ogrsžati svobodna in nemotena plovba, kar velja toliko ko prepoved dostopa tako za podmornice kakor za zračno vojno ladjevje. Glavna novost je določitev širine te varnostne cone. Panamska konferenca jo je določila povsem natančno, za vse predele na morjih okrog Severne, Srednje in Južne Amerike. Njeno poglavitno svojstvo je v tem. da je očrtala ta pas zelo na široko. Prvikrat v zgodovini se je s precizno navedbo razširil pojem teritorialnih voda. kar je dejansko, dasi ne formalno, ta varnostni pas. Nekdaj je veljala za tak pas ona širina, kakor daleč nesejo topovi z obale. Potem je veljala daljava treh milj. A v Panami so jo umerili z daljavo do 300 milj, kar pomeni nekako 550 km, a na nekaterih sektorjih so ji odmerili celo do 600 milj, torej čez tisoč kilometrov.
S tem je izrečena volja ameriških držav, da hočejo imeti povsem zavarovano svojo medsebojno pomorsko občevanje. pa da morejo trgovske ladje povsem neomejeno in nemoteno pluti na široko ob obali v vseh smereh. Svoboden trgovski promet med ameriškimi. državami je s tem postavljen izven vsake diskusije. Za pomorski promet je tako rekoč konkretno formulirana Monroeova doktrina napram zunanjemu svetu.
Ameriška varnostna cona v tej širini pomeni popolno novost, nov zakon za mednarodno pomorsko občevanje. Deklaracija pa je podana enostransko in zato nastaja vprašanje, kaj bodo rekle vojujoče se države k tej novosti. Ker je položaj tak, da sta vojujoči se stranki jako neenako močni na odprtem morju, je evidentno, da se morejo konflikti pričakovati zlasti od nemške strani. Toda tudi za nasprotni taborni povsem izključeno, da se dogodijo kaki incidenti. Resolucija vsebuje zato tudi določbe, kako naj se zahtevi deklaracije pripomore do popolne veljave. Vsaka ameriška država je po besedilu resolucije dolžna skrbeti za to, da se njene določbe izpolnjujejo, in sicer na ta način, da patruljira s svojimi bojnimi silami ob obrežju ter pazi na pomorski promet. Oni, ki so resolucijo predlagali, so imeli pred očmi položaj povsem konkretno. Računali so z dejstvom, da večina ameriških republik ali sploh nima vojne mornarice, ali pa samo neznatne ladjice, ki za resno kontrolo ne prihajajo v poštev. Zato so v sklenjeno varnostno formulo vstavili tudi določbo, da se more za izvrševanje kontrole v varnostni coni tudi po več držav pogoditi o skupni nadzorovalni službi, ali z drugimi besedami: namesto onih držav, ki nimajo vojnih ladij, morejo vršiti stražo po ameriških morjih one republike, ki imajo pač vojno mornarico. Dejansko je danes tako, da imajo upoštevanja vredno vojno mornarico v Ameriki samo Zedinjene države in pa Argentina. Celo Brazilija s svojo ogromno teritorialno in populacijsko močjo si je šele v najnovejši dobi začela omišljati prve bojne ladje, tudi to s pomočjo Zedinjenih držav. Samo Argentina in Zedinjene države bodo tedai dejansko vršile nadzorstveno službo, ali še bolj točno: prav za prav bodo tako straže-nje izvajale samo Zedinjene države.
Učinek panamskega sklepa na vojno politiko prizadetih evropskih držav se bo pač kmalu videl. Takrat se bo tudi šele pokazalo, kake bodo praktične posledice Monroeove dotrine v tej interesantni najmodernejši izdaji. 2e danes pa se da ugotoviti, da kaže resolucija na izredno lepo složnost ameriških republik. Sprejeta je bila so-glasno in razlike so se pojavile samo glede nekaterih manj važnih podrobnosti. Po pravici so in še naglašajo komentarji kot posebno značilno dejstvo veliko zaupanje vse Amerike do
Ves Baltik pod ruskim protektoratom
Tudi z Litvo ie že skleniena sliina pogodba kakor z Estonsko in Letonsko [a odstopila Litvi vilensko okrožje — Finska se pripravila na odpor« ako bi Rusi stavili predloge9 ki bi ogražali nieno neodvistnost
Moskva, 11. oktobra. AA. (DNB). Pogajanja med Kusijo in Litvo, ki so trajala od 3. do 10. oktobra, so bila končana v noči od torka na sredo. Litva dobi mesto in okrožje Vilno in sta obe državi podpisali pakt o medsebojni pomoči, v katerem se priznava Rusiji med drugim pravica, da sme imeti v Litvi svojo kopno vojsko in letalstvo. Pogajanj so se udeležili v imenu ruske vlade Stalin, predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov, pomočnik za zunanje zadeve Potemkin in sovjetski odpravnik v Kovnu Pozdnjakov, v imenu Litve pa zunanji minister Urbsis ter podpredsednik vlade Bizauskas, armijski general Rastikis in litovski poslanik v Moskvi Nackivicius.
Rusko-litovski dogovor vsebuje naslednja določila:
1.	Mesto in pokrajina Vilno se vrneta Litvi.
2.	Obe pogodbenici se obvežeta, da bosta druga drugi izkazali vsako pomoč, tudi vojaško, če bi katera evropska država napadla njuno ozemlje, bodisi z morja ali na
kopnem.
3.	Sovjetska unija se obveže, da bo litovsko vojsko podpirala z dobavami orožja in materiala po ugodnih pogojih.
4.	Za obrambo litovskih meja se Rusiji prizna pravica, da ima v Litvi svojo kopno vojsko in vojno letalstvo. Točno število in sedež teh enot bosta določena z naknadnim dogovorom. Parv tako se urede s posebnim dogovorom vsa gospodarska, upravna in pravna vprašanja, ki so s tem v zvezi.
5.	Ce bi Litvo kdo napadel ali ji grozil z napadom, se bosta Rusija in Litva takoj posvetovali o potrebnih ukrepih in bosta posegli po vseh obrambnih sredstvih.
6.	Obe pogodbenici se obvežeta, da v bodoče ne bosta sklepali nobenih zvez, ki bi bile naperjene proti sopogodbenici.
7.	Sedanja pogodba ne krši v nobenem pogledu suverenostnih pravic obeh pogodbenic. Obe stranki se bosta strogo ravnali po načelu o nevmešavanju v notranje razmere sopogodbenice.
8.	Ta pogodbi se sklene na 15 let. če se ne odpove leto dni pred potekom tega roka, se avtomatsko podaljša za nadaljnjih 10 let. Litva obdrži Vilno, tudi če se sedanja pogodba odpove.
9.	Ta pogodba stopi v veljavo, ko se v roku 6 dni izmenjajo v Kovnu ratifikacij-ski dokumenti
Rusija bo utrdila litovsko mejo napram Nemčiji
London, 11. okt. s. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da bo Rusija na podlagi nove pogodbe z Litvo predvsem utrdila litovsko mejo napram Nemčiji.
Dalekosežen značaj pogodbe
London, 11. okt. s. Po sodbi tukajšnjih političnih krogov se razlikuje pogodba med Rusijo in Litvo v dveh ozirih od pogodb Rusije z Estonsko in Letonsko: 1. V pogodbi niso označena mesta, kjer bo Imela ruska vojska svoja oporišča, temveč je dobila Rusija splošno pravico, da postavi svoje garaizije, katerih mesta bodo pozneje določene. 2. Litva je dobila od Rusije tudi kompenzacije. Iz dejstva, da ruska oporišča niso točno navedena, je mogoče sklepati, da ima pogodba dalekosež-nejši značaj od ruskih pogodb z Estonsko in Letonsko.
Finska na vrsti
Moskva, 11. okt. br. Finska delegacija pod vodstvom finskega poslanika v Stock-holmu dr. Pasikivija, ki se že mudi v Moskvi. je danes prišla v stike s komisaria-tom za zunanje zadeve. S tem se je pričelo nadaljevanje pogajanj med obema vladama, ki so se doslej razvijala po redni diplomatski poti. Glede na izjavo Pasikivija, da bo v Moskvi le sprejel na znanje ruske zahteve, sodijo tukajšnji politični krogi, da bo delegacija že nocoj ali jutri dopoldne spet odpotovala v Helsinke, nakar bo finska vlada ruske zahteve podrobno proučila.
Sprejemu so prisostvovali zastopniki zunanjega ministrstva, kakor tudi poslaniki Finske in skandinavskih držav.
Evakuacija Helsinkov in drugih mest se vrši brez vsake panike. Iz Helsinkov bo
Zedinjenih držav. Saj je dejansko vsa nadzorovalna služba prepuščena njim, kar je znamenje, da ni nikjer nikake-strahu, da bi mogle Zedinjene države to zaupanje zlorabiti za povečanje svojega vpliva nad državicami, ki so v primeri z USA nekatere naravnost liliputansko majhne. V Ameriki torej ne obstoja niti najmanjši strah pred možnostjo imperializma Zedinjenih držav pod Rooseveltovim vodstvom Resolucija pomeni zato tudi ogromen osebni uspeh za Roosevelta, veliko povečanje njegovega ugleda na vsem ameriškem kontinentu. Hkrati je ta vera v neaktualnost ameriškega imperializma prijetno nasprotje napram drugim kontinentom, pa utegne panamska deklaracija postati važno razdobje za ves svet
evakuiranih 250.000 ljudi. Revnejši sloji imajo na železnicah brezplačen prevoz. Hišnim posestnikom je bil izdan nalog, da pripravijo zaklonišča za plinske napade. Borza v Helsinkih je bila danes zaprta.
Helsinki, 11. okt. z. Tukajšnji diplomatski krogi zatrjujejo, da računa Finska v morebitnem sporu z Rusijo na podporo ne samo Švedske, marveč tudi Amerike, kjer ima FinsKa zelo dobre zveze in je doslej uživala velike simpatije. Finski politični krogi računajo s tem, da bodo prihodnji dnevi za Finsko skrajno kritični. Finska se na vsej črti pripravlja na odpor proti ruskemu pritisku. To pa se vrši z največjim mirom in hladnokrvnostjo. Evakuacija obmejnih mest je v polnem razvoju in tudi iz Helsinkov so odšli danes prvi transporti, s katerimi so odpremili predvsem otroke, ženske, bolnike in starejše ljudi. Vse poltične stranke so sklenile premirje in so v pogledu zunanje politike popolnoma soglasne. Deleuaciia, ki' je šla v Moskvo, nima pooblastila niti sprejeti, niti odkoloniti ruske zahteve, marveč ima samo nalogo, da vzame ruske zahteve na znanje in nato o niih poroča vladi, ki bo o vsem sproti obveščala parlament. V vladnih krogih izjavljajo, da bo finska vlada skrbno proučila vse ruske zahteve in predloge. Vlada želi ohraniti dobre odnošaje z Rusijo, vendar pa se bo uprla vsaki zahtevi, ki bi kakorkoli ogra-žala neodvisnost Finske. Zahtevo po prepustitvi otoka Hoglanda označujejo kot popolnoma nesprejemljivo. Finska bi pristala na to, da ostanejo AlandskJ otoki neutrjeni, rusko oporišče na teh otokih pa bi smatrala za ogrožanje svoje neodvisnosti.
Slične zahteve, kakor jih je Rusija sta-
vila Estonski. Letonski in Litvi, smatrajo finski vladni krogi za popolnoma nesprejemljive.
Vojaški dogovor z Estonsko podpisan
Talin, 11. okt. br. Pogajanja med rusko vojaško misijo in zastopniki estonskega generalnega štaba, ki so se pričela nekaj dni po sklenitvi rusko-estonske pogodbe o medsebojni pomoči, so bila danes zaključena in je bil podpisan protokol o izvedbi vojaških določb pogodbe. Ruska vojaška misija se bo že danes ali jutri vrnila v Moskvo. Kakor zatrjujejo, bodo ostali v Talinu le nekateri njeni člani, ki bodo sodelovali pri konkretni izvedbi danes sklenjenega sporazuma. Sporazum sam morata odobriti še obe vladi, kar se bo takoj zgodilo.
Danes so prispele v tukajšnjo luko štiri ruske vojne ladje. Oficijelno objavljajo, da so prišle na uradni obisk. Sprejete so bile po mednarodnem običaju s topovskimi streli. Splošno sodijo, da ima prihod ruskih vojnih ladij docela drug namen.
Ostavka estonske vlade
London, 11. okt. s. Kakor se je šele snoči izvedelo, je estonska vlada že v nedeljo zvečer podala ostavko. Takoj je bila imenovana tudi nova vlada, ki ji predseduje Ulrote.
General Laidoner
poj de v Moskvo
Talin, 11. okt. s. šef estonskega generalnega štaba Laidoner je sprejel vabilo
maršala Vorošilova, da v kratkem poseti Moskvo.
Sin bivšega predsednika Estonske ustreljen
Talin, 11. oktobra. AA. (Reuter) Ilmar-ja Tenisona, 30 letnega sina Jana Teniso-na, bivšega predsednika estonske vlade, so ubili s šestimi revolverskimi streli.
Ratifikacija pogodbe z Letonsko
Riga, 11. okt. s. Danes dopoldne ob 11. so bile v zunanjem ministrstvu v prisotnosti zunanjega ministra Muntersa in zastopnikov ruskega poslaništva izmenjane ratifikacijske listine rusko-Ietonske pogodbe. Takoj po ratifikaciji so se oddelki ruske pehote, kakor tudi tanki in letalstvo umaknili z letonske meje.
Letonska trgovinska delegacija odpotuje danes v Moskvo na pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Rusijo.
Pariz, 11. okt. s. Havas poroča iz Moskve, da namerava Nemčija svoje poslaništvo v Rigi lzpremeniti v generalni konzulat.
★
Pred podpisom rusko-turške pogodbe
Ankara, 11. okt. s. V turških uradnih krogih izjavljajo, da bodo najbrže jutri objavljeni rezultati pogajanj med Turčijo in Rusijo, kakor tudi med Turčijo ter Anglijo in Francijo.

V Nemčiji je bil Daladierov govor objavljen brez bistvenih odstavkov, v Franciji in Angliji pa je bil sprejet z odobravanjem
Berlin, 11. okt. br. Govor francoskega ministrskega predsednika Daladiera, ki predstavlja prvi oficielni odgovor Anglije in Francije na Hitlerjeve mirovne ponudbe, je izzval v nemških političnih krogih veliko pozornost. Uradni komentar doslej še ni bil izdan, zaradi česar se tudi listi omejujejo zgolj na ponatis bistvenih izvajanj Daladiera. V političnih krogih ugotavljajo, da vsebuje Daladierov govor mnogo stvari, ki so v popolnem skladu s stališčem Nemčije, kakor ga Je pojasnil v svojem govoru v državnem zbora kancelar Hitler.
Niti z besedico pa Hsti ne omenjajo onega dela Daladierovega govora, v katerem je kategorično odklonil vsako misel, da bi Francija ln Anglija na podlagi Hitlerjevih predlogov pristali na kakršnakoli mirovna pogajanja.
V Rimu
Rim, 11. oktobra. AA. (DNB) Italijanski tisk poudarja, da je včerajšnji Hitlerjev govor nov dokaz nemške volje za mir, obenem pa tudi trdne odločnosti nemškega naroda, da vodi do konca borbo, ki mu je vsiljena. »Popolo dl Roma« pravi, da je vodja rajha na nedvoumen način ponovno objavil svetu neodjenljivo voljo Nemčije, da vztraja v vsiljeni borbi.
V Londonu
London, 11. oktobra. AA. (Reuter). Jutranji londonski tisk posveča veliko pozornost včerajšnjemu govoru Daladiera. Uradni krogi odklanjajo vsak komentar, vendar pa se s poučene strani poroča, da pristojni angleški krogi popolnoma odobravajo izjave francoskega ministrskega predsednika. »Daily Tedegraphc paše, da v odgovoru Daladiera na nemške mirovne pogoje ni izostalo prav nič, kar bi U* lo treba povedati. Govor je bil istočasno umerjen, dejansko pa odločen. Zlasti močan vtis so naredile besede o vse bolj tesnem sodelovanju roed Veliko Britanijo in Francijo. Vsi narodi sveta morajo z največjo pozornostjo proučiti Daladierov govor, ki vsebuje istočasno tudi dejansko zanikanje vseh vesti, da obstoje med Francijo in Anglijo razna trenja in nespora-zumljenja.
povzročila. To je bilo povedano s tolikšno ! enostavnostjo in tolikšno mirno odločnost-! jo, da bodo ta jezik razumeli na vseh šti-< rih straneh sveta. Gotovo je, da želimo mir, toda ne vsega miru, zlasti pa ne miru 8 partnerjem, katerega podpis nič ne velja. »Oeuvre« pravi, da je bil govor Daladiera tak, kakor ga je država od njega pričakovala. Predsednik vlade je poudaril, da so Hitlerjeve mirovne ponudbe prav takšne, kakršne je stavil po zasedbi Avstrije, sudetskih pokrajin in češke.
V Ameriki
Washington, 11. okt. AA. (Reuter): Ameriški tisk poudarja, da je Francija preko Daladiera sporočila vsemu svetu, da nadaljuje borbo za zmago vojnih ciljev zaveznikov. Pristojni krogi poudarjajo, da je predpogoj vsakega miru v Evropi trdno jamstvo z ene ali druge strani, da bodo spoštovane prevzete obveznosti. Po Dala-dierovem govoru Roosevelt sploh ne more prevzeti mirovne iniciative. Mnogo piše časopisje tudi glede določb za izvažanje vojnega materiala in pravi, da mora Amerika zavzeti stališče glede proizvodnje in prodaje obrambnih sredstev proti letalskim napadom. Bivši predsednik Zedinjenih držav Hoover ne dvomi, da bi pobuda Ze-
V Parizu
Pariz, 11. okt AA. Glavni urednik »Pe-tit Parisiena« poudarja, da je Daladier govoril namenoma z zadržanim tonam, ▼ katerem ae izraža njegova zavest glede pravic Francije. Iz njegovega govora je bilo čutiti trdno voljo slehernega francoskega državljana, da je treba nadaljevati vojno do zmage. »Matin* pravi, da je Dor-ladier nemškemu miru postavil nasproti francoski mir. Daladiera je bilo treba vsega 20 minut, da je proti nemškemu duihu gospostva postavil francosko pojmovanje pravičnega miru, ki daje narodom veselje do življenja. Od sedaj Je za nas jasno stališče. Mi ne vodimo ideološke križarske vojne, niti nas ne vodi osvajatai duh. Vzeli smo v roke orožje proti napadu in ga bomo odložili, čim bomo dobili jamstva za varnost, nato pa odškodnino za zlo, W ga Je »poraba atte
dinjenih držav naletela na velik odmev v vseh državah, ker človeštvo ne more gledati ubijanja civilnega prebivalstva na velike in drugih metod moderne vojne.
V nevtralnih državah
Bern, 11. okt. br. Švicarski tisk objavlja snočnji Daladierov govor skoraj v celoti. Na švicarsko javnost so napravila Daladi-erova izvajanja globok vtis.
»Bund« opozarja posebej na Daladierov poudarek, da Francija brani civilizacijo, ki sega preko njenih meja. »Berner Tagblatt« primerja Daladierov govor s Hitlerjevim in meni, da sta bila ton in duh Daladierovih izjav mirna in trdna. »Journal de Geneve« ugotavlja, da je Daladier s svojim kratkim, a jedrnatim govorom elektriziral vse Francoze, ki se od prve do zadnje besede strinjajo z njim. V popolni zavesti svoje odločitve je Daladier odklonil nemški mir. Govor je trajal le četrt ure, a za to ni bil nič manj prepričevalen. »La Suisse« ugotavlja, da Daladier nikogar ni presenetil. Izpovedal je jasno, da hoče Francija pošten in vsestransko v resnici zajamčen mir. Glede na Hitlerjeve predloge bosta Anglija in
Nadaljevanje na 2. strani
Dočhn Je RusCja fe poprej sklenila z Estonsko in Letonsko pogodbo, s katero sta prišli obe državi v popolno politično in gospodarsko odvisnost Rusije, je bila v noči od torka na sredo podpisana slična pogodba Se z Litvo, kateri je Rusija sicer odstopila mesto Vilno in okrožje, zato pa bo imela svoje vojaške posadke v vseh mestita, ki jih bo sama določila. Tako je
torej sedaj že vee Baltik pod ruskim protektoratom.
Zvezdice na našem zemljevidu predstavljajo ruska vojaška in letalska oporišča v baltiških državah. Pikčasto je označeno ozemlje, ki ga je morala Litva s pogodbo od 18. aprila 1922 odstopiti Poljski, črtkano pa je označen oni del tega ozemlja Z mestc.n Vilnom ki so ga Rusi sedaj vrnili Litvi.
Francija očitno nadaljevali borbo do kraja, pa če bo trajala še tako dolgo.
Amsterdam, 11. okt. br. Tudi na Nizozemskem so skoraj vsi listi objavili ves Daladierov govor Vobče ugotavljajo, da so bile nemške mirovne ponudbe odbite. V svojem komentarju naglaša »Maasboote«, da hočeta zapadni velesili zaradi nemotenega razvoja zapadne civilizacije trajen mir, ki
bo omogočil vsem narodom svoboden raz- I voj. To zahtevo z Daladierovimi pojasnili, da Anglija in Francija ne moreta pristati na priključitev Avstrije k Nemčiji, na češko-moravski protektorat in na zavojevanje Poljske, ni mogoče spraviti v sklad s Hitlerjevimi ponudbami, da se sklene mir s priznanjem položaja, ki je sedaj nastal.
pritisk na Anglijo
Berlinska poročevalec švedskega lista o ozadju nemškega popuščanja napram Rusiji
Stockholm, U. okt. b. Berlinski poročevalec tukajšnjega uglednega lista »Sven-ska Dagbladet« pošilja zanimive informacije iz zanesljivega vira o nagibih nemške politike v sedanjem Doložaju. Poročevalec je izvedel, da Nemčija samo zato pušča Rusiji svobodne roke v Baltiku, da bi Anglijo prisilila k opustitvi sedanje vojne in sklenitvi miru. Nemčija hoče Rusiji toliko časa pustiti svobodno prodiranje v Evropo, dokler ne bodo Angleži spoznali, da bi sedanja vojna pomenila zmago samo za komunizem. Zato se po teh informacijah Nemčija ne bo uprla prav nobeni ruski zahtevi, niti v Baltiku, niti v Skandinaviji, niti na Balkanu ali kjerkoli drugje. Odslej niso potrebna nobena nova nemška .zagotovila, kajti galvni cilj sedanje nemške politike je samo pritisk na Anglijo, da popusti. Ako bo naslednja stopnja ruskih
zahtev na primer zahteva po odstopitvi
južnošvedskih luk Karlskrona ali Gote-borg, ne bo Nemčija proti temu niti s prstom mignila. Ako bo nadaljnje prodiranje Rusije na evropskem severu prisililo Anglijo, da se sporazume z Nemčijo, kar si žele v Berlinu, potem bo Nemčija svoj sedanji zunanjepolitični cilj dosegla. V koliko se utegne ta politika posrečiti, ne bo seveda odvisno samo od Nemčije, temveč v prvi vrsti od same Rusije, potem pa tudi od Anglije ter vseh ostalih neposredno interesiranih držav. Ako pa bi se končno ta nemški račun ne izkazal za pravilen in bi imel za posledico na primer večji blok držav proti Nemčiji, potem bi bila po mnenju švedskega opazovalca Berlinu Nemčija pripravljena, da si poišče svoj skrajni izhod iz položaja
99
Vmesni položaj" Italije
Italijanski listi se trudijo, da ohranijo med obema vojnima taboroma popolno nepristranost, zavzemajo pa
se za mir
Rim, 11. oktobra, b. Odmor med obema vojnama, kakor so italijanski listi označili razvoj nemške mirovne ofenzive po zaključku nemško-poljske vojne, je skušala Italija izrabiti za utrditev svoje mednarodne pozicije, ko se je dokončno odločila za mir. Vsi inozemski opazovalci v Rimu se danes strinjajo v mnenju, da želi Italija ostati izven sedanjega konflikta, dokler je ne bi evropske nujnosti ali kak nepričakovan razvoj, ki bi posegel na področje italijanskih interesov, prisilili, da zgrabi tudi ona za orožje. Med tem želi Italija utrditi svoj položaj na Balkanu, kjer se njena diplomacija zelo trudi, da bi na osnovi potreb sedanjega trenutka izravnala vsa medsebojna nasprotja med balkanskimi državami in ustvarila tako na tem izpostavljenem evropskem področju svojo »fronto miru«. Kakor vse njene zunanjepolitične akcije, označuje tudi to njeno balkansko politiko izrazito realistična presoja položaja, ki jo narekujeta dve konkretni potrebi: 1. utrditev njene pozicije na Balkanu in 2. zavarovanje za vsak primer v nadaljnjem mednarodnem razvoju.
Zaradi te značilne premaknitve italijanskega zunanjepolitičnega težišča si je Italija tudi sredi med obema vojnima taboroma izbrala najprimernejši »vmesni položaj«, ki ga ponazorujejo zlasti komentarji italijanskih listov o perečih vprašanjih, ki jih postavlja razvoj sedanje vojne. Tako je opaziti prizadevanje pravične in nepristranske presoje položajev obeh vojnih strank. Milanski »Corriere della Sera« je te dni zapisal, da se hoče vzdržati sleherne polemike z inozemskimi listi, posebej še z angleškimi in francoskimi. Na isto stališče se je postavil tudi glavni fašistični organ »Popolo d' Italia«. Kakor listi, tako kažejo tudi radijska poročila vseh italijanskih oddajnih postaj popolno nepristranost. Zlasti veliko pozornost po-
svečajo italijanska radijska in časopisna poročila politiki nevtralnih držav, med njimi posebno politiki Zedinjenih držav.
Napol uradna zunanjepolitična revija »Relazioni Internazionali« objavlja poleg objektivno pisanih redakcijskih sestavkov tudi dopise iz Londona, Berna, Vatikana itd., v katerih skuša podati gledanje drugih na sedanji razvoj. Tako ugotavlja na primer londonski dopis dosedanje uspehe angleške blokade ter poudarja, da sloni angleška gotovost glede končne zmage prav v zavesti dosedanje uspešnosti gospodarske vojne proti Nemčiji. Revija prihaja do zaključka, da se doslej ni nič takega zgodilo, kar bi odvrnilo Anglijo in Francijo od odločne volje, da nadaljujeta sedanjo vojno do konca. Te politike ne morejo več spremeniti morebitne omejitve ali spremembe obstoječih zvez med državami.
Pomisleke proti sedanjemu neoviranemu razširjanju sovjetske moči objavlja revija v posebnem bernskem dopisu pod naslovom: »Nemško-ruski pakt. kakor ga vidijo nevtralci«, v katerem opozarja med drugim tudi na nevarnost boljševizacije Evrope. Te opazke so prav tako napisane z željo, da se prikaže nevarnost nadaljnjega nemškega umikanja pred Rusijo zaradi pritiska na zapad, kakor nevarnost za-padnega »gledanja skozi prste« na ruske akcije v Baltiku in drugod samo zaradi pritiska na Nemčijo. V tem smislu zveni tudi uvodni zaključek revije: »Italija se je vedno zavzemala za pravičen mir, za katerega je še vedno čas, da se tako prihrani prav tako nekoristna kakor strašna vojna. Toda glasovi, ki prihajajo, in stališča, ki stopajo v ospredje, ne dopuščajo še gotovosti. Smo med eno in drugo vojno in zdi se, da Evropa ne želi ubrati prave poti«.
oi angleške vojske
Angleški vojni minister Hore Belisha o dosedanjem udejstvovanju angleške armade v Franciji
London, 11 okt. s. V parlamentu je podal danes vojni minister Hore Belisha ekspoze o dosedanjem udejstvovanju angleške armade v vojni. Uvodoma je poudaril, da je Anglija več nego izpolnila doslej svojo zavezniško dolžnost napram Franciji v odrejenem obsegu in odrejenem času.
Že 158.000 angleških vojakov prepeljanih v Francijo
V petih tednih od začetka vojne je bilo v Francijo prepeljanih 158.000 angleških vojakov, ki so že v vojnem ozemlju. (Leta 1914 je v prvih šestih tednih vojne prišlo v Francijo samo 148.000 angleških vojakov.) Obenem s prevozom čet je treba organizirati za nje tudi neprekinjeno dobavo municije in vseh drugih potrebščin. Povprečno so bili vsako noč doslej poslani po trije transporti čet preko Rokavske-ga preliva. Transporti niso doslej zahtevali še niti ene žrtve. Odpremljenih je bilo v Francijo nadalje 25.000 vojaških vozil iz Anglije skupno s tanki. Med temi so bili tudi tanki, težki 15 ton, ki so bile zanje potrebne posebne ladje ter posebne priprave za dviganje. Prevoz se mora zaradi povečane možnosti zračnih napadov vršiti bolj previdno nego leta 1914. Večinoma se vrši ponoči po manj izpostavljenih poteh in v manjših skupinah.
Samo 20% v Francijo odpremljenega vo jaštva odpade na pehoto. (Leta 1914 je bilo pehote 60 odstotkov). Vsak bataljon je opremljen s 50 ročnimi strojnimi puškami in 16 puškami proti tankom. Kar se napram letu 1914 ni spremenilo, pa je zveza s francosko armado, ki je ravno tako močna, kakor kdajkoli preje. Angleške čete in material niso bili poslani samo v Francijo, temveč tudi na bližnji vzhod in na druga angleška vojaška oporišča. Anglija ni imela še nikdar toliko vojaških sil na razpolago, kakor ob izbruhu sedanje^ vojne. Približno milijon mož je bilo tedaj pod orožjem. Vojska je štela 32 rednih divizij napram 19 v letu 1914. S tem še ni dosežena skrajna meja. Vojni obvezniki do 22. leta. ki so bili doslej vpoklicani, odhajajo na bojišče v etapah Ena četrtina doslej poslanih čet je obstojala iz prostovoljcev ki se jih je od začetka vojne
prijavilo 50.000.
V Ansliji ima poleg teg? an-nads organizirane" protiletalske oddelke, nadalje žensko pomožno službo. ki šteje že 20.000 žen dalje posebne oddelke za domačo ob-
bilo potopljenih samo 5000 ton angleških ladij, zato pa zaplenjenih 13.000 ton sovražnih ladij in spuščenih v morje za 50.000 ton novih ladij.
Letalski minister Wood je sporočil, da v kratkem odide v Kanado posebna komisija, da uredi vse potrebno zaradi skupnega vežbanja letalcev iz vsega imperija ter produkcije letal.
Trgovinska pogajanja z Rusijo
Podtajnik za zunanje zadeve Butler je sporočil, da so v teku trgovinska pogajanja z Rusijo glede prilagoditve medsebojne trgovine za vojne potrebe. O preliminarnih točkah za ta pogajanja se vrše razgovori z rusko vlado. Zunanji minister lord Halifax zaenkrat še ni pripravljen, da bi objavil dokumente o odnošajih med Anglijo in Rusijo.
London, 11. okt. br. Nocoj je bilo tu uradno objavljeno, da je bila v ministrstvu za koordinacijo gospodarstva in oborožitve sklenjena in podpisana rusko-angleška trgovska pogodbi po kateri bo Rusija izvažala v Anglijo svoj les, Anglija pa v Rusijo cink in še nekatere druge rude. Pogodbo sta nocoj podpisala zastopnik ruskega komisarjata za zunanje zadeve Pi-lin in minister za oboroževanje Burgin.
rambo iz mož. ki za ekspedicijsko vojsko niso sposobni, končno posebne pomožne pionirske oddelke. Vojna industrija je v prvih tednih vojne izvršila več nalog, nego v mesecih v svetovni vojni. Leta 1914 ni imela angleška vojska ne rekrutov. ne oblek zanje, ne orožja. Sedaj je vse to v polni meri na razpolago.
Med nemškim prodiranjem na Poljsko so angleške čete tiho in v redu prihajale preko Kanala Kako čudno je. da morajo naše čete dvakrat tekom ene generacije iti isto pot in se boriti na isti zemlji, ki so jo posvetili s svojo krvjo morda njihovi očetje. Na isti napačni način izgovarjajo morda ista francoska imena in delajo enake dovtipe, imajo pa tudi isti pogum in isto vztrajnost, kakor pred 25 leti Kakršnekoli žrtve bodo potrebne in kakor dolga bo borba, bodo naše čete ponesle naše orožje na poti svobode do zmage.
Zastopniki opozicije so se o armadi izrazili v debati zelo pohvalno Postavili so vojnemu ministru več vprašanj. Glede opreme je odgovoril Hore Belisha da se zanaša na nevtralno sodbo- Ameriški opazovalci so se izrazili, da je anP1p5ka ar-mada kar najbolje opremliena Ne hotel bi trditi, da je vse najboljše, toda v splošnem je treba reči, da je armada opremljena najmanj tako dobro ali bol^e. n°so katerakoli druga. Na drugo vprašanje je odgoyoril Hore Belisha. da ne bo poslana na bojišče v Francijo nobena angleška divizija. ki ne bi bila potrebna.
Pod frait«^?m vrhovnim poveljstvom
Na vprašanje o enotnosti angleško-francoskega poveljstva je sporočil vojni minister, da je to zasigurano. Angleška vojska v Franciji je pod francoskim vrhovnim poveljstvom. Razdeljena je na dva kora, ki jima poveljujeta angleška generala. Angleški vrhovni poveljnik ima pravico apelirati na angleško vlado, če se ne bi strinjal z odločitvami francoskega vrhovnega poveljstva, toda z ozirom na popolno soglasje med angleško In francosko vojsko to najbrže ne bo nikdar potrebno. Obsto.ia motnost, da pridejo posamezne francoske čete tudi pod angleško poveljstvo.
Mornariški minister Churchill je sporočil. da se je angleška mornarica od njegovega zadnjega poročila 24. septembra do danes povečala za 58.000 ton. Od tedaj je
Gospodarska vojna
London, 11. okt. AA. (Havas). Ministrstvo za informacije je objavilo snoči sledeče sporočilo: D asi še niso prispela uradna poročila je vendar mogoče podati malo popolnejši pregled niza pomorskih akcij drugovrstnega pomena, ki so se vodile v Severnem morju in ki so bile omenjene v včerajšnjem poročilu. Sovražna eskadra, ki so jo v nedeljo popoldne opazile naše patrulje in ki je vedela, da je njena prisotnost bila odkrita, je spremenila smer ter v teku noči ni naletela na naše sile. V ponedeljek zjutraj je neka angleška torpedovka opazila sovražno letalo ter je takoj nanj obrnila svoje topove. Letalo je najpadlo torpedovko z višine 1500 m. Bomba je padla 300 m daleč od torpedovke. Drugo močnejše letalo je poizkusilo podoben napad. Tudi to letalo je torpedov-ka obstreljevala. Letalo je vrglo tri velike bombe, toda tudi te so padle približno 800 m daleč od torpedovke. Prvo letalo je poskušalo ponovno s strmim letom napasti ladjo, toda topovi so ga odbili. Dve bombi, ki ju je letalo ob tej priliki vrglo, sta padli okoli 200 m daleč od torpedovke. Obe letali sta bili verjetno zadeti.
Isto popoldne so sovražni bombniki napadli neko našo eskadro križark, ki se je borila s sovražnimi letali nad eno uro. Ko se je omenjena torpedovka vrnila na svoje oporišče, je imela defeikt, vendar to ni bilo v nobeni zvezi s sovražnikovo akcijo. V zvezi s sovražnikovo akcijo na bila nobena angleška ladja poškodovana ter ni bilo nobene človeške žrtve med člani posadk. Sovražnikove izgube še niso znane, toda po vesteh iz nevtralnega vira se več nemških aparatov ni vrnilo v oporišča.
Berlin, li. oktobra. A A. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča: Nemška letala so 9 oktobra izvršila nepričakovan napad na britanske pomorske oddelke na zapadni norveški obali. Bombe nemških letal so zadele neko britansko križarko, na kateri se je jasno videl učinek eksplozije. Dve nem ški letali sta morali pristati na morju blizu danske obale. Moštvo obeh letal je nepoškodovano.
London, 11. okt. s. V nedeljo je nemška podmornica v Severnem morju potopila švedski parnik »Vistula« (674 ton). 18 mož posadke se je izkrcalo v dva rešilna čolna Eden od teh je včeraj prisptl v Anglijo, drugega, ki ima na krovu kapitana in 8 mož posadke, pa še pogrešajo.
London, 11. okt. s. Pretekli teden so angleške kontrolne postaje zaplenile 28 000 ton blaga, namenjenega za Nemčijo. Od začetka vojne pa doslej je bilo skupno zaplenjeno 315.000 ton.
Rim, 11. oktobra. A A. (Štefani). Neki nemški bombnik je včeraj pristal v vodah pri fjordu Regu na Norveškem. Neki norveški motorni čoln je letalo potegnil na suho, čeprav ga je nemška posadka hotela potopiti. Vse štiri može posadke bodo internirali Mislijo, da ima nemški bombnik za seboj boj z britansko mornarico v Severnem morju Letalo je zelo poškodovano.
Pariz, 11. oktobra br. Francosko vojno letalo, ki je bilo na poti iz Tunisa preko Korzike v Francijo, je moralo zaradi defekta v motorju pristati na Sardiniji. Italijanske oblasti so letalo zaplenile, posadko, ki je štela sedem mož pa začasno internirale.
Manjši spopadi na zapadu
Odbiti nemški napadi pri Saarbrucknu in Pirsnasensu
Pariz, 11. okt br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 75. vojno poročilo: Močni sovražni iz-vidniški oddelki so bili ponoči južno od Saarbriickna ter na področju južno od Pirmasensa ponovno odbiti.
Nemško poročilo
Berlin, 11. okt. br. O bojih na zapadni fronti je vrhovno poveljstvo nemške vojske objavilo v svoiem današnjem vojnem poročilu: Na zapadu je bilo po mirni noči podnevi nekaj topniškega streljanja.
Letalski dogovor Anglije s Kanado
London, 11. okt. s. Vse današnje angleško časopisje poudarja važnost včerajšnjega ekspozeja letalskega ministra Wooda. »Times« pišejo, da ni mogoče dovolj poudariti izrednega pomena dogovora med Anglijo in dominioni, ki ga je Wood včeraj objavil. Ta odgovor pomeni kooperacijo v okviru imperija v najvišji meri.
napasti letalske postojanke v Angliji samo z izrednimi izgubami, sedaj pa bo imperij proti takim napadom sploh neranljiv.
Izjemni ukrepi v zaščito irske nevtralnosti
Dublin, 11. okt. br. Irska vlada je danes
izdala vrsto izjemnih ukrepov, ki naj ji omogočijo učinkovito obrambo irske nevtralnosti. Prva odredba se nanaša na vpoklic nekaj kontingentov irskih rezervistov. Nadaljnja naredba določa uvedbo posebne kontrole nad vsem gospodarskim življenjem. Posebej se bo kontrolirala tudi razdelitev življenjskih potrebščin med prebivalstvom.
V tukajšnjih političnih krogih so ukrepi vlade zbudili veliko pozornost. Splošno sodijo, da njihova izvedba spričo velike avtoritete de Valerove vlade ne bo naletela na večje težave.
Nemški protiletalski topovi ob holandski meji
Amsterdam, 11. okt. s. Nemško vojaštvo
Nobena sovražna sila sedaj ne bo mogla 1 je zadnje dni razpostavilo ob holandski preprečiti največje izpopolnitve letal, sile imperija. Ze doslej bi bil mogel sovražnik
meji zelo veliko število protiletalskih topov.
Iz zasedene Poljske
V ruskem delu bivše Poljske bodo 22. oktobra parlamentarne volitve — Uvajanje novega socialnega reda
Berlin, 11. okt. br. V svojem današnjem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo nemške vojske: Na vzhodu se bližajo nemške čete v srednji Poljski rusko-nemški interesni meji, ki teče vzdolž Buga.
Dr. Beneš—Sikorski
Pariz, 11. okt. s. Bivši češkoslovaški pre-zident dr. Beneš je poslal poljskemu ministrskemu predsedniku generalu Sikor-skemu, naslednjo brzojavko: Ustanovitev poljske vlade pod vašim predsedstvom mi daje priliko, da vam v tem zgodovinskem trenutku izrazim čustva prijateljstva in simpatij češkoslovaškega naroda do poljskega naroda. Prepričan sem. da bosta Češkoslovaška in Poljska zopet postali
svobodni Ministrski predsednik Sikorski je takoj odgovoril z brzojavko, v kateri izraža prepričanje, da bosta Češkoslovaška in Poljska končno zmagali v borbi, v kateri se sedaj skupno nahajata na strani zaveznikov.
Zaleski v Londonu
London, 11. okt. br. Snoči je prispel v London poljski zunanji minister Zaleski. Tu bo ostal tri dni. že danes se je sestal z zunanjim ministrom lordom Halifaxom ter še z nekaterimi drugimi angleškimi državniki. Razgovori so se nanašali na vojne cilje zaveznikov.
»Mirovni alarm« v Berlinu
Beograd, 11. oktobra, r. Včerajšnja »Politika« objavlja posebno poročilo svojega berlinskega dopisnika Raduloviča o ogromnem veselju in navdušenju, ki ju je izzval alarm o sklenitvi premirja na zapadni fronti. Radulovič poroča med drugim:
»Po vsem Berlinu se je bliskovito razširila vest o ostavki angleške vlfcde, o odstopu angleškega kralja, o bližnji ostavki francoske vlade ter sklenitvi premirja na zapadni fronti, ik naj bi trajalo do 18. oktobra. Mnogi Berlinčani so verjeli tem vestem in jih smatrali za gotovo dejstvo. Po berlinskih ulicah so se pričele pojavljati scene, ki so povsem spominjale na prizore po sklenitvi premirja 1. 1918.
Vest je izzvala razumljivo zanimanje tudi med vsemi inozemskimi novinarji v Berlinu. Obrnili so se takoj na merodajne kroge, da bi dobili točnejša pojasnila. Uradni krogi pa so vse te vesti takoj demantirali
kot neresnične. Storjeni so bili vsi potrebni ukrepi, da bi se ugotovilo, kdo je te vesti razširil. Nekateri so zatrjevali, da jo je razširila neka nemška radijska postaja, vendar pa policija ni mogla preko celega dne najti nobenega človeka, ki bi sam slišal te vesti na radiu. Zaradi neverjetne naglice, s katero so se širile vesti, pa prevladuje mnenje, so bile res razširjene po radiu. Uradni krogi izključujejo možnost, da bi kako slično vest oddala katerakoli nemška postaja, in sumijo, da je uporabila kaka tuja radijska postaja valovno dolžino neke nemške postaje ter poslala nato v nemškem jeziku v svet senzacijo o sklenitvi premirja. Uradni krogi pri tem opozorjajo, da je povsem nemogoče misliti, da bi bile vesti lansirane iz nemških virov, ker bi povzročile, ako bi se izkazalo, da so izmišljene v nemškem narodu razpoloženje, ki ni v sedanjih prilikah prav nič zaželeno.«
Zaščita vpoklicanih vojnih obveznikov
Poročali smo že, da je vlada izdala dve uredbi, ki naj zaščitita nepremožne v vojaško službo poklicane obveznike. Obe uredbi, ki sta že v veljavi, objavlja sedaj tudi »Službeni list« ljubljanske banske uprave.
Prva uredba določa stanovanjsko zaščito poklicanega obveznika in njegove rodbine. Kdor je poklican v vojaško službo za najmanj 15 dni, pri čemer pa je izvzeta redna služba v kadru, od tega hišni lastnik v času njegovega službovanja in še tri mesece po odpustu iz vojaške službe ne more zahtevati najemnine za stanovanje in ne za poslovne prostore, če so se dohodki vpoklicanega in njegove rodbine zaradi vpoklica bistveno zmanjšali. To velja tudi v primeru, če poklicani sicer ni bil po imenu
Stiske baltiških Nemcev
Zaradi prepovedi izvoza dragocenosti se mnogi Nemci branijo iti v negotovost — Naselitev v novo pridobljenih poljskih krajih
Berlin, 11 okt br Kakor poročajo iz Rige. so bili danes odpuščeni iz letonske vojske, državnih in občinskih služb vsi Nemci. Letonska vlada je imenovala posebno komisijo, ki ima nalogo nadzirati izseljevanje Nemcev iz Letonske. Ta komisija sodeluje z odposlanci nemške vlade, ki organizirajo preselitev Nemcev. Po nemških uradnih poročilih se je prijavilo za preselitev 65.000 Nemcev, ki imajo letonsko državljanstvo in 2.500 Nemcev, ki so nemški državljani.
»Deutsche diplomatisch-politische Kor-respondenz« se bavi v daljšem članku s preselitvijo Nemcev iz baltiških držav in piše med drugim: Ce se je Nemčija odločila, da odpokliče nemške naseljence iz baltiških držav, potem se je to zgodilo predvsem zaradi tega, da se novo pridobljene poljske pokrajine, ki meje na Nemčijo, naselijo z Nemci, ki so edini sposobni napraviti v teh krajih red. S to utemeljitvijo zavrača oficiozno glasilo nemškega zunanjega ministrstva trditve tujega tiska, češ da se je Nemčija odločila za ta korak iz bojazni pred boljševizacijo Nemcev v baltiških državah, kar bi lahko imelo kvarne posledice za notranjepolitični razvoj v Nemčiji.
Riga, 11 okt br Po cenitvi nemške komisije za preselitev Nemcev iz baltiških držav, znaša premoženje Nemcev, ki ga bodo morali pustiti v teh drŽavah. poldrugo milijardo mark Estonska vlada je danes izdala odlok, s katerim prepoveduje Nemcem vsak izvoz zlata, platina, dragu-
ljev, gotovine in vrednostnih papirjev. Seboj smejo vzeti največ 15 latov, to je okrog 5 mark, dočim nosi stroške za prevoz nemška vlada.
Talin. 11. okt. z. Glede izseljevanja Nemcev iz Estonske so nastale velike komplikacije. V raznih mestih so se že v velikem številu zbrali nemški izseljenci, ki so se odločili za povratek v Nemčijo. Ker pa so sedaj estonske oblasti stavile razne pogoje, se mnogi izseljenci branijo iti v popolno negotovost. Ker primanjkuje javnih prenočišč, so izpraznili več šol in jih spremenili v zasilna prenočišča za nemške izseljence. Kakor kaže, bodo prvi večji transporti nemških izseljencev odšli šele konec tedna. Najprej bodo odpremili ženske in otroke in šele nazadnje bodo smeli oditi moški. S seboj smejo vzeti samo to, kar lahko ponesejo kot ročno prtljago. Tudi pohištvo morajo pustiti na Estonskem. Za pohištvo in poljedelsko orodje dobe pismena potrdila in bodo estonske oblasti te stvari naknadno poslale za izseljenci.
Pogajanja z jugovzhodnimi državami
Berlin, 11. okt. o. »United Press« poroča, da se vodijo tajna pogajanja o izselitvi nemških manjšin iz južnovzhodnih držav. Z nemške strani predlagajo, da bi se izselilo iz Rumunije 750.000 Nemcev,
iz Madžarske pa 480 tisoč. Vse te Nemce bodo naselili v vzhodnih pokrajinah Nemčije.
najemnik, a je pretesno ricrbel za vzdrževanje rodbine. Najkasneje tri mesece po odpustu iz vojaške službe pa mora najemnik pričeti plačevati tudi zaostalo najemnino. Hišni lastnik sme zahtevati plačevanje zaostanka v takih obrokih, ki ne presegajo polovice redne najemnine.
Druga določba določa, da se proti onemu, ki je bil poklican v vojaško službo, ▼ času njegovega službovanja in 30 dni po odpustu iz službe ne sme voditi nikaka izvršba (eksekucija) za plačilo denarnih terjatev, ki se opirajo na zasebno pravne naslove. Tudi že započete izvršbe se za ta čas odložijo, če pa je eksekucijska dražba že izvršena, ostane v veljavi. Prepoved izvršbe ne velja za terjatve delojemalcev, v kolikor izvirajo iz službenega razmerja, za terjatve vzdrževalnin (alimentov), za dolgove za blago ali živila, ki presegajo znesek 1.000 din ter za terjatve obrtnikov, ako presegajo znesek 1.000 din. Ravno tako se te ugodnosti ne more poslužiti dolžnik, če je v boljših imovinskih razmerah kakor njegov upnik in se njegovi dohodki zaradi poziva v vojaško službo niso zmanjšali.
Nove hrvatske uredbe
Zagreb, 11. okt. o. Po informacijah iz banske oblasti bo dobila te dni banovina Hrvatska štiri nove važne uredbe in sicer o upravnem sodišču, o računskem sodišču, o grbih in uradnikih. Vse štiri uredbe so bile že predložene v podpis kraljevim namestnikom. Po teh uredbah bo prevzelo zagrebško upravno sodišče posle državnega sveta, računsko sodišče pa posle glavne kontrole. Z uredbo o grbih bo uzakonjen hrvatski grb in bodo izdani bržkone tudi predpisi o grbih mest in raznih ustanov. Po uredbi o uradnikih bo hrvatski ban postavljal vse uradnike do vštete 4. položaj-ne skupine, samo ostali pa se bodo postavljali s kraljevim ukazom na predlog in s podpisom bana.
Dr. Maček pri kraljevem namestniku dr. Peroviču
Beograd, 11. okt. p. Kraljevski namestnik dr. Ivo Perovič je sprejel danes v avdienci podpredsednika vlade dr. Vladimirja Mačka.
Upokojena ministra n« r*
Beograd, 11. okt. p. Na predlog pred-sedništva vlade sta bila upokojena mini-stra na razpoloženju general Ljubomir Marič in dr. Milan Vrbanič.
Vremenska napoved
Zemunska: Pretežno oblačno, tu pa tam dež. Toplota se ne bo znatno spremenila.
Doma zgrajeni tramvajski vozovi
Tvornica ljubljanske Maloželezniške družbe je izgotovila sedem lepa
Taki so novi, v remizi izdelani tramvajski vozovi. — V notranjosti so prav moderno urejeni. Sedeži so razvrščeni v smeri vožnje in bo tako vožnja v novih vozovih mnogo udobnejša kakor v sedanjih. Morda bi Maloželezniška družba sedaj postopoma tudi v starih vozovih preuredila sedeže in s tem ustregla občinstvu, ki se v vedno večjem številu poslužuje električne cestne železnice.
Ljubljana, 11. oktobra
Za razvoj cestnega prometa v Ljubljani je bila v zadnjih letih najdragocenejša pridobitev — razširitev tramvajskega omrežja do Viča, Št. Vida in Sv. Križa. Nedavno pa je Maloželezniška družba napravila nov pomemben korak naprej, ko je v svoji novi remizi na Celovški cesti uredila svojo tvor-nico tramvajskih voz. Te dni dogotavljajo prvo skupino novih voz, 7 po številu. Prvi trije so v jutrnjih urah že nekaj časa v prometu, da pomagajo razbremeniti gnečo in naval, ki sta v tem času zelo velika. Naslednja dva prideta kmalu na tračnice, v drugi polovici novembra pa bosta dograjena. še zadnja dva,
Ti novi tramvajski vozovi ne bodo želi pozornosti in zanimanja naše javnosti samo zato, ker bodo s svojo tehnično dovršenostjo in svojo estetsko obliko naznačili novo dobo v razvoju našega tramvajskega omrežja, temveč še posebej zato, ker pomeni domača proizvodnja tramvajskih voz velik gospodarski prihranek v korist prebivalstva. Tramvajska družba je bila svoj čas ustanovljena z namenom, da služi bla-
1 km, medtem ko je običajno sorazmerje na 1 km 2 voza. Pri gradnji voz zaposluje MŽD v strojnici, mizarski delavnici, kovač-nici, pleskarski delavnici in drugod 71 ljudi, tem pa je treba prišteti 16 mož, ki v nočni službi vrše redne preglede in repa-rature vozovnega parka. Na progi je stalno zaposlenih 149 voznikov in sprevodnikov, 16 delavcev za čiščenje tirov in skupina 8 do 12 mož za vzdrževanje in popravljanje proge. Delo nadzoruje 5 preglednikov in 6 nameščencev uprave, ki šteje poleg direktorja še 1 inženjerja. Zanimiva je ugotovitev, da znašajo upravni stroški tramvajskih družb v svetu povprečno po 0.30 do 0.67°/® na 1 km, pri nas pa samo 0.22.
Gospodarska kriza, ki jo še zmerom preživljamo, ne dopušča kakšnih velikih načr-
tov za bližnjo bodočnost V kratkem pa lahko pričakujemo, da bo zgrajena dvo-tirna proga od Langusove ulice do Viča, ko se bo prihodnjo pomlad po vsej verjetnosti pričela modernizirati cesta proti Logatcu. V splošnem so izdelani tudi načrti za zgraditev tramvajskih prog po Tyrše-vi cesti do Jezice. Za izdelavo proge znaša proračun 5 milijonov din. Deset novih tramvajskih voz, ki bi bili potrebni, pa bi veljalo tri milijone din. Na tem odseku je od Bavarskega dvora do Ruskega carja zamišljena dvotirna, dalje do črnuškega mostu pa enotirna proga. Kdaj se bodo ti načrti izvedli, je danes težko govoriti. Za zdaj bo Ljubljančanom v zadoščenje, da bo v kratkem začelo obratovati sedem lepih, novih, doma izdelanih voz.
Poziv rezervnih oficirjev
Predstavniki vseh štirih pododborov Udruženja rezervnih oficirjev na področju dravske banovine so na skupnem sestanku ob obletnici marsejske tragedije sklenili tole objavo:
Ravnatelj ljubljanske električne cestne železnice Inž. Ženko
gmii javnosti, zato se tudi ni pehala za dobički, s kakršnimi računajo zasebna podjetja. Še lani je mestna občina doplačala dobra 2 milijona dinarjev za kritje primanjkljaja, približno tolikšna vsota bo potrebna tudi letos. Z razširjenjem omrežja, z naraščanjem prometa, ki se opaža zadnji čas, in ne v najmanjši meri z ureditvijo nove tvornice tramvajskih voz pa smemo upati, da bo proračun MŽD že v doglednem času uravnovešen.
Davi je direktor MŽD inž. Ženko povabil zastopnike tiska na ogied tramvajskih delavnic in novih voz. Pri tej priliki je novinarjem razkazal veliko strojno delavnico, ki služi reparaturam in gradnji novih voz. Na njegovo in na pobudo univ. prof. inž. Lobeta, ki je našemu tramvaju skrben krušni oče in mentor, je družba pred sedmimi leti o priliki neke razprodaje v Nemčiji nakupila stroje za smešno nizko ceno: garnituro, ki je bila sicer vredna 3 in pol milijona dinarjev, je dobila za okrog en milijon 200.000 din. S tem je bil ustvarjen temelj domači tvornici. S posameznimi dokupi so delavnice še izpopolnili. Po razprodaji Strojnih tovarn in livarn je družba dokupila še stružilnico, brusilnico in kompresor, tako da podjetje že nekaj let opravlja generalne reparature tramvajskih voz, pri katerih se vozovi obnavljajo od vrha do tal, nato pa se je lotilo še gradnje lastnih konstrukcij. Kot nazorni primer je direktor inž. Ženko pokazal nove, doma izdelane ključavnice tramvajskih voz, kakršne so v inozemstvu včasih veljale po 700 din. doma pa se izdelajo po ceni od 150 do 300 din. Kolesa za nove vozove nabavlja MžD v škodovih tvornicah v Plznu, krogljični ležaji so švedske znamke SKF, aparati pa iz Siemensovih tvornic. V marcu je družba dobila kredit v znesku 2,450.000 din, za katerega naj bi zgradila sedem novih voz. Produkcijski stroški pa so bili nasproti proračunu tako nizki, da je ob zaključku ostal še prebitek, ki bo zadoščal za zgraditev dveh nadaljnjih voz. Tramvajski vozovi, kakršne smo pred leti dobili iz brodske tovarne vagonov, so veljali po po! milijona din, doma izdelani pa so za kakšnih 30% cenejši.
Novi domači tramvajski vozovi so na prvi pogled podobni brodskim, a so v marsikaterem pogledu izboljšani. V splošnem so za 75 cm daljši od njih, a platforma za voznika spredaj in zadaj je toliko razširjena, da je notranji prostor za kakšnih 20 cm krajši. Kljub temu je v njem razvrščenih 20 sedežev, ki so postavljeni pravokotno na smer vožnje vsega skupaj pa je še 40 stojišč. Važna pridobitev je veliko enotno okno v prednji in zadnji fronti, ki dopušča vozniku mnogo svobodnejši razgled, je pa še cela vrsta drugih manjših, pa vendar nemalo važnih izboljšav. Pri podrobni izvedbi načrta je direktorju inž. Ženku in prof. inž. Lobetu uspešno pomagal vseučiliški asistent inž. Poniž. Zaradi odlične konstrukcije novih Siemensovih aparatov se je tudi hitrost izboljšala za kakšnih 15% nasproti hitrosti brodskih voz. V celem razpolaga zdaj MŽD s parkom 13 starih ljubljanskih, 15 brodskih 13 opatijskih in 7 novih, do- j ma izdelanih motornih voz, ki se jim pri- j družuje še pet odprtih, in en zaprt pri- j klopni voz.
Celotno tramvajsko omrežje našega me- j sta obsega 26.129 metrov tira z 92 kretni- ! carni. da ne štejemo zraven pravkar zgrajenih voz. Tako pride pri nas 1.72 voza na
»Zastopniki pododborov Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov v Celju, Ljubljani, Mariboru in Ptuju so se sestali ob petletnici mučeniške smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-telja v Ljubljani, da skupno počaste Njegov nepozabni spomin ter obnove zaobljubo, da bodo, zvesti Njegovemu izročilu, čuvali in nadaljevali Njegovo delo, ki ostane ideal pokolenja, katero pozna žrtev polno borbo za osvoboditev in zedinjenje našega naroda. V teh težkih trenutkih so njihove misli uprte v Nj. Vel. kralja Petra II. kot nosilca in izvršitelja idej, za katere je blagopo-kojni Viteški kralj žrtvoval svoje življenje.
Poklicani, da kot vodje oboroženega naroda nosijo v vojni najtežje breme in največje odgovornosti, kar jim nalaga
dolžnost, da tudi kot državljani v miru pozorno zasledujejo vse pojave javnega življenja, izražajo rezervni oficirji, člani Udruženja rezervnih oficirjev v dravski banovini, željo in pričakovanje,
da se ves narod najde v sedanjih uso-depolnih trenutkih v slogi in edinstvu ter da zapostavi vse notranje spore, ki slabijo njegovo moralno odporno silo;
da se v* a nacionalna in politična vprašanja rešujejo predvsem z vidika, da se okrepijo vezi solidarnosti in vzajemnosti med vsemi deli Jugoslavije, tako da se zlasti Slovenci še trdnejše povežemo s svojo narodno državo, katere enotnost, moč in neokrnjenost so najtrdnejše jamstvo za narodni obstoj in za boljšo bodočnost v svobodi in napredku.«
Neredna selitev ptic
Opazovalci prirode ugotavljajo razne zanimive pojave
Ljubljana 11 oktobra
Letošnjo jesen je selitev ptic spet enkrat precej neredna, delni povod tega je bržčas ta, da je prav v onih krajih, kjer gnezdi precej tistih ptic, ki odhajajo jeseni čez naše kraje na jug, divjala v začetku jeseni vojna. Ptice so bile vznemirjene in so odletele prej kakor druga leta. O prezgodnji vrnitvi večjih selivk s severa na jug priča siva caplja, ki jo je bil ustrelil žen-darmerijski oficir iz Radovljice, na pobočju Jelovice, že konec septembra. Ptica je imela na nogi obroček, ki priča, da je bila ptica obročkana in izpuščena iz zoološkega vrta v Varšavi. Zanimivo bi bilo zvedeti, kdaj je bila obročkana. Morda bi se dalo ugotoviti, kako dolgo je potrebovala iz Poljskega v Jugoslavijo? Ni izključeno, da so ptico izpustili iz zoološkega vrta med obleganjem mesta. Orla, ki je imel tudi obroček varšavske ornitološke postaje, so uplenili v Italiji. Pa tudi kljunače so videli v Sloveniji že konec septembra.
Nekaj izrednega v letošnji jeseni je nenavadno kesna selitev lastovk Prve trope so se zbrale na Gorenjskem letos, kakor po navadi že o Malem Šmarnu. Nekaj dni po odhodu prvih večjih lastovičjih jat ni bilo opaziti nobenih selivk. V začetku oktobra, ko je pričelo deževati, pa so se spet pojavile lastovke in sicer še precej številno. Medtem, ko je po dolini deževalo, po bližnjih planinah pa snežilo, so lastovke nemoteno lovile po hladnem zraku drobne mušice. Ko se je spet zjasnilo, so 8. okto-
bra odletele zadnje lastovke z Gorenjskega V Ljubljani, zlasti v Trnovem pa so se še danes zbirale velike jate, ki so jih ljudje z zanimanjem opazovali. Žice so se v dežju kar do kraja upognile pod težo gostih črnih druščin.
Neredna je letos tudi selitev divjih golobov. Tisti, ki so gnezdili v naši okolici, so se poizgubili. Ali so se že napotili na jug ali pa so se pomaknili v druge kraje, na polje, kjer sta obilno rodila proso in ajda ^ zdaj pobirajo ostanke žita? Druga leta je bilo na Gorenjskem v tem času polno divjih golobov, ki so za nekaj dni počivali v naših krajih; -letos pa ni opaziti niti ene trope. Ali so šli že naprej kar neopaženi, ali pa šele pridejo?
Redno so se selile prepelice, ki jih je bilo precej med selitvijo. Najbolj pa seveda zanima lovce glavna selitev kljunačev, ki se mora pričeti prav te dni. Urejevalci stanovanj, to so prvi ogledniki, ki pridejo nekaj dni pred glavnim transportom, se navadno pojavijo med 12. in 15. oktobrom. Od 18. do 25. oktobra pa so največji poleti čez Gorenjsko. Ali to je spet odvisno od tega, katero pot uberejo. Zgodi se, da jih pride le par v naše kraje, glavni transporti pa jo mahnejo čez Madžarsko ali čez Gornjo Italijo in Francijo. Nadalje pa je polet odvisen od krajevnih vremenskih razmer. če so gore zasnežene, prilete kljunači v dolino. V takih jesenskih dnevih je dosti kljunačev v okolici Ljubljane in na Dolenjskem. Če je po gorah še toplo in zemlja
BABYMIRA krema
SE U8PESNO UPORABLJA ZOPER SPU&CAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE EV VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SU8I OD ZNOJA ALI MOKBENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOZO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
ni zmrznjena, potem ostanejo več dni v planinah, kjer brskajo za hrano po planinskih pašnikih. Mrzle, jasne noči pa odvedejo vse kljunače v druge kraje. Posamezni kljunači prihajajo k nam tako dolgo v jeseni, dokler zemlja ne zamrzne. Veliko število kljunačev prileti v naše kraje približno dvakrat v teku desetih let.
Od matih ptic se je do zdaj selilo poleg
zgodnjih selilcev srakoperjev in kobilarjev nekaj taščic m pastiričic.
Če sklepamo o trdoti bližajoče se zime po pticah in po drugih živalih, se za enkrat ni bati hudega. Pa tudi cvetana še ne obeta zime. Zanimivo je, da se po hudi slani, ki je dvakrat močno posrebrila gozdove in polja, narava ni skoraj prav nič spremenila. Sadno drevje ima še vedno sok in še celo poganja. — s.
Zasadimo drevje, gaje in gozdove
ki nam lahko služijo za obrambo pred napadi iz zraka
Beograd, 11. oktobra Gtede na pomembnost gozdov za življenje vsakega posameznika kakor tudi za splošne državne interese je treba razvijati ljubezen do gozdov v najširših ljudskih plasteh. Najboljša pot za ostvaritev te naloge je propaganda in varovanje gozdov, ker le na ta način pridemo do pravilnega pojmovanja vrednosti gozda. To propagando je treba prvenstveno razvijati med mladino. Le tisti, ki pozna vse posredne in neposredne koristi gozdov, zna gozdove tudi ceniti in varovati
Zato je državni odbor za propagando pogozdovanja s svojimi banovinskimi in okrajnimi odbori in skupaj s šolami ter kulturnimi, športnimi, prosvetnimi in drugimi društvi sklenil, da bodo v naši državi vsako spomlad in vsako jesen dnevi za sadnjo drevesc in za propagando pogozdovanja. Preteklo pomlad so bili prvikrat v vsej državi taki dnevi od 19. do 31. marca. Te akcije so se udeleževale šole, kulturna, prosvetna, športna in druga društva. ob vzajemnem sodelovanju z odbori za propagando pogozdovanja. Kljub slabemu vremenu, ki je tiste dni vladalo, je
bil uspeh sadnje vendar zadovoljiv. Tako so samo ljudske šole zasadile okrog milijon 750.000 sadik raznega gozdnega in drugega drevja.
To jesen bodo dnevi sadnje in propagande za pogozdovanje od 22. oktobra do 5. novembra. Izdani so bih potrebni pripravljalni ukrepi, da bi promet rodil čim boljše uspehe. Omenjeni rok se lahko premakne v skadu s krajevnimi razmerami. V današnjem težkem svetovnem položaju je končno jasno, da so gozdovi poleg vloge, ki jo imajo v gospodarskem ustroju države, tudi eden izmed važnih činilcev v obrambi države in potrebni za zaščito vojakov kakor tudi civilnega prebivalstva. Zadosti je, če se spomnimo samo na parke. ki so jih v večjih mestih pretvorili v zatočišča pred zračnimi napadi, ker drevje maskira zgrajena zatočišča. Zato se bodo vršili letos dnevi sejanja drevja in propagande za pogozdovanje pod geslom: zasadimo drevje, gaje in gozdove, ki nam lahko služijo za obrambo pred zračnimi napadi! Občutek dolžnosti nalaga tako sedaj kakor v bodoče vsakomur, da vsestransko podpre to akcijo.
Dvajseti občni zbor naših igralcev
Razmere v organizaciji obetajo lepo bodočnost
Ljubljana, U. oktobra
V nedeljo je bil v operi občni zbor Združenja gledaliških igralcev, ki so se ga udeležili člani drame, opere in baleta. Predsednik Lujo Drenovec je v kratkih, jedrnatih besedah orisal pomembnost stanovske organizacije, ki je v teku 20 let dosegla veliko v prid svojih članov. Zagotovila jim je različne pravice izposlovala razne ugodnosti in se je borila in se bori za boljšo socialno in umetniško bodočnost.
Predsedniki organizacije so bili v teh letih: Rado Pregarc, Julij Betetto, prof. Josep Šest, Vekoslav Janko in Lojze Drenovec. V pregledu dvajsetih let srečamo največkrat imena odbornikov: tajnika Jermana, blagajnika Mencina in Neffata. Člani organizacije vedo, kako veliko delo požrtvovalnosti in kolegijalnosti je opravil v letih, odkar je bil funkcionar pri združenju, Lojze Drenovec. Glavni sadovi dela in največji uspehi, ki jih je doseglo združenje, so plodovi njegovega prizadevanja. Inteligentni in neumorni organizator uživa velik ugled tudi pri tovariših Centrale v Beogradu, Zagrebu in pri vseh sekcijah v drugih mestih.
Poročilo tajnika Jermana je podalo natančen pregled delovanja m uspehov odbora ter tekočih, še neizpeljanih zadev. Sledilo je poročilo blagajnika Mencina, ki je
1 poročal o zadovoljivem stanju blagajne in o naraščajočem premoženju organizacije, i Poročila preglednikov so javila brezhibno stanje knjig.
Sledile so volitve novega odbora, ki so se na izrecno predsednik, željo vršilec tajno, z glasovanjem na listke. Stari odbor je bil soglasno izvoljen. S tem je bila izrečena zaupnica odboru, ki je izvedel v teku let, odkar stoji na čelu organizacije, mnogo uspešnih dejanj v blaginjo članstva. Debate o slučajnostih so se udeležili: dr. Švara, Valo Bratina, Debevec, dr. Kreft in drugi. Razpravljali so o pokojninskem skladu, ki zagotavlja neprevedenim članom pokojnino, o podpornem skladu in načrtu gledališkega zakona, ki ga še po 20 letih nimamo in ki naj bi uredil gledališke razmere. Po zgledu drugih držav, kjer se točno zavedajo važnosti te kulturne ustanove, naj bi tudi mi dobili gledališči zakon. Ta naj bi ugotovil število službenih let in pokojnine na nekoliko drugi osnovi, kakor jo imamo sedaj, revidiral vprašanje razvrstitve prevedenih članov in še druga, za obstoj gledališča važna vprašanja.
Letošnji občni zbor je pokazal v primeri z lanskim že bolj urejene razmere, ki so nastale po prizadevanju odbora, ki tafco gleda članstvo z zaupanjem v bodočnost, ki bo gotovo pokazala nove uspehe te koristne stanovske organizacije.
Jesenice so se spet umirile
Nedavni veliki vrvež je prenehal in prebivalstvo je složno, kakor Se nikoli ni bilo
Jesenice, 11. oktobra
V prvih septembrskih dneh je bilo oko-li jeseniškega kolodvora življenje, ki bo marsikomu ostalo v trajnem spominu. Vlaki, ki so prihajali iz Nemčije z velikimi zamudami, so iz sebe kar bruhali množice ljudi. Med neštetimi jugosloven-skimi delavci, ki so se vračali iz Nemčije, Francije in drugih držav, so bili tudi petični ljudje, ki so jih na trgovskih poslih ali na počitnicah prehiteli veliki dogodki v tujini. Kolodvor je bil ▼ večernih urah včasih kar zatrpan s potniki in prtljago, ki je ležala vse vprek.
Potniki so nervozno begali sem in tja v bojazni, da ne bodo pravočasno dobili potnih listov in našega denarja in da jim
Jjstevo
Ljubljana, 11. oktobra Ugasnilo je dragoceno življenje. Kakor smo že poročali, je včeraj popoldne v Zagrebu zadela kap novinarja in publicista Stevo Stojanoviča. Srčna kap za človeka, ki je bil ves veliko, plemenito srce! Obširna. s srčno krvjo in veliko ljubeznijo pisana knjiga dragocenega življenja se je zaprla in padla. Njen padec je bil kakor krik v mirni noči, kakor meteor, ki je razparal mirno temno nebo---
Novinarsko delo je anonimno. V celoti bi se dalo primerjati s plamtečo grmado, ki nekaj ur v največjem žaru gori, potem
pa od nje samo še razpršene iskre označujejo velike storitve. Novinar je altruist, najčistejšega kova: vse za druge, nikdar za sebe. In Stevo Stojanovič je bil vzor novinarjev. Šele njegova prerana smrt daje za prikaz njegove veličine kot človeka in javnega delavca in istočasno tudi povod za manifestacijo sile in požrtvovanja v naši javnosti tako skritega, skromnega novinarskega stanu.
— Evo, dečki, to sem jaz hotel, to sem jaz želel!... tako bi zdaj rekel skromni, lepi Stevo, če bi smrt razklenila njegova usta. Evo, dečki, je mnogokrat dejal svojim tovarišem in prijateljem na stanovskih sestankih v Beogradu in Zagrebu, pojdite tja. tam in tam se boste dobro imeli, a bodite tako dobri, da mi oprostite, ker ne morem z vami. Sem bolan. — Lepe. plemenite poteze njegovega obraza je že nekaj mesecev krtovičila senca smrti, a jih ni mogla iznakaziti. A vsi. ki smo Stevo poznali in ljubili, smo prepričani, da mu je tudi nenadni odhod iz življenja zapustil vse izraze in obraze miru. dobrote in lepote, ki so ga nudili sovrstnikom in mlajšim za vzor in občudovanje skozi vse življenje in delovanje.
V vasi Bujevici pri Pakrecu se je rodil leta 1884. kot sin revnih staršev in postal je učitelj Kot pedagog ie deloval v raznih krajih med revnim seljačkim svetom in že mlad je svoia pedaTošk"> izkustva oo-vezal z novinarskim in publicističnim delom Vse vzore in boje naših mladih nacionalnih dni, je z živahno del^m^+in preživel in je posebno značilno zanj, da je bil že nekaj let pred vojno kot skromen vaški učitelj dopisnik ruskih listov. No-
vinar in publicist je bil — rekli bi že od svoje mladostne dobe. Grmade anonimnega novinarskega dela. ki gorijo in žarijo samo nekaj ur. pa so mu bile premajhne, čeprav je na nje polagal največja polena, in se je posvetil tudi z vso dušo zadružnemu pokretu. V Bosni, v Sremu in potem na Hrvatskem je bil organizator kmečkih zadrug, a pri tem še vedno zvest svojemu novinarskemu poklicu. Od Kočičeve predvojne nacionalno-revolucionarne »Otačbi-ne« pa do »Novosti« in »Kopriv« bi bil predolg seznam listov in revij, pri katerih je sodeloval in v katerih je sočno, lepo z merilom plemenitega srca opisoval srem-skega seljaka in njegovo življenje.
Zdaj se je obširna knjiga tega velikega dela zaprla. Zaprla se je in padla. Padla je. a dvignile jo bodo hvaležne roke dobrih prijateljev in posnemalcev Steva Stojanoviča. ki ni bil samo vzor poklicnega novinarja, temveč je ves svoj zdrav in premeniti polet kmečkega sina in nacionalnega delavca posvetil tudi novinarski stanovski organizaciji. V zagrebški sikcijo novinarskega združenja je bil od njene temeljite reorganizacije zvest odbornik. ki je prevzemal najvažnejše in najbolj kočljive funkcije, bil pa je tudi član centralne uprave novinarskega združenja in ni bilo seje, pri kateri ne bi bila odločilna njegova preudarna in človekoljubna beseda.
V dneh zmede in stiske, ko se zdi, da je demokrat človekoljub, svobodomtelec že nekakšen fantom davnih dni, je umrl Stevo Stojanovič in je nam njegovo življenje in delo dokaz, da vse to, kar je on ljubil, ne more nikdar umreti —4g
bo vsak trenutek popihaj njihov vlak. Na trgu kralja Aleksandra, v Prešernovi in Gosposvetski cesti so stale cele gruče skromno oblečenih delavcev iz spodnjih krajev Jugoslavije, ki bi radi zamenjali denar, da bi mogli potovati v svoje domače kraje. Nekateri so pod ceno prodajali vse, kar so imeli. Nekateri dalmatinski krašnjarji, ki so prišli iz Nemčije, so pod ceno prodajali britve, brivske aparate, cigaretne doze, nože in drug drobiž, samo da so dobili denar za vlak. Po peronu, čakalnicah, v kolodvarsici veži m celo zunaj ob cesti so neko noč ležali ljudje kar na tleh. Kovčegi, zaboji in košare so jim služili za zglavje, moški suknjiči in plašči pa so služili delavskim ženam in otrokom za odejo. Bili so prizori, ki se dogajajo pri pohodih ali umikih velikih armad v minuli in sedanji vojni.
Vlaki, ki so prihajali iz notranjosti države in so vozili dalje, v Nemčijo, so bili vedno nabito polni potnikov. Nemški letoviščar ji so se vračali iz naših obmorskih in planinsikih krajev v domovino. Z njihovih zdravih m od sonca ožganih obrazov se je odražala velika skrb. Begali so sem in tja, menjavali denar, se dre-njali pred blagajniškimi okenci in na obmejnem policijskem komisarijaiu, se zalagali z jestvinami in pijačo in povpraševali po tem in onem. železničarji, policijski in varnostni organi so le z veliko težavo zmagovali promet.
Po nekaj tednih, polnih skrbi in burnih dogodkov, se je vrnilo življenje na Jesenicah zopet v svoj stari tir. Vlaki, ki vozijo v Nemčijo in iz nje, so navadno precej slabo zasedeni. Tiste običajne netočnosti, nervoznoeti in beganja po peronu in po uradih ni več. Jeseničani smo ostali spet sami. Izostale so skupine dam :n gospodov, ki so v zadnjih mesecih hodile po trgovinah in obrtnih lokalih ter kupovale živila in obleko.
Na Jesenicah je nastopil mar, kakršnega že dolgo ne pomnimo. Prenehale so politične in strankarske borbe in strasti, ki so dolgo zastrupljali javno življenje. Veliki čas je strnS vse prebivalstvo vseh slojev. Molk je v teh dneh veKko vreden, disciplina pa nad vse. Danes se ne igramo več socialiste, komuniste, klerikalce in liberalce, socialpatrijote in defetiste. Danes smo vsi prijatelj, vsi složni sinovi velike in svobodne Jugoslavije ter v miru, zadovoljstvu in sreči uživamo sadove svojega gridnega dela.
Morske ribe
KLAVIRSKI KONCERT VSAK VEČER
v veliki Izbiri in okusno pripravljene bo imela vsak dan opoldne in zvečer
KLET ZVEZDA
Direktne pošiljke vedno svežih morskih rib bodo prihajale redno vsak drugI dan. Odlična kuhinja bo nudila svojim gostom tudi izbrana druga jedila in pečenja na ražnju. — Točila se bodo prvovrstna domača in dalmatinska vina.
NOVA PORTUGALKA!	SLADKI DALMATINSKI BELI IN ČRNI MOST!
Za obilen obisk se priporoča
M. SILOVIC
ce ¥
*	Važne objave banovinskega »Službenega lista«, v številki »Službenega lista« uprave dravske banovine od 11. t. m. je uredba o odložitvi plačevanja najemnin, ki jih dolgujejo osebe, poklicane v vojaško službo. Dalje je objavljena uredba o odložitvi izvršb profci civilnim osebam v vojaški službi. List vsebuje tudi razna določila o volitvi senatorjev.
*	Umrla je v Ptuju včeraj zjutraj gospa Francka Urbančičeva, solastnica galanterijske tvrdke Snoj-Urbančič na Srbskem trgu 5. Zapustila je dva otroka. Lep ji bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Diploma. Na filozofski fakulteti v Zagrebu je bila diplomirana iz botanike in zoologije gdč. Sibila Miklaužičeva. Čestitamo!
predlogov upoštevala, šele potem, ko je bila žeja prebivalcev Beograda neznosna in stiska na višku, je nekdanji beograjski župan razglasil, da ne bo Beograd nikdar več trpel žeje in da bo vodovod primerno razširjen. Nova občinska uprava je zdaj za razširitev beograjskega vodovoda določila kredit v znesku 50 milijonov, ki bo zadostoval, da se bodo izvedli vsi načrti, ki so jih strokovnjaki predlagali že pred hudo sušo. Ta določitev kredita je poroštvo, da Beograd ne bo imel več žejnih dni.
* Smrt požrtvovalnega rodoljuba iz Bosne. V Bosanskem šamcu je umrl upokojeni ravnatelj pomožnih uradov okrajnega glavarstva Ilija Filipovič-Nikač. Mož je bil vodnik in borec celi vrsti generacij bosanskih Srbov, ki so se borili z vso ži-
I katere naročnina ni poravnana do označe-
' nega roka, se morajo po predpisih telefonskega pravilnika izključiti začasno iz prometa; za ponovno vključen je pa je treba plačati pristojbino 100 din. Čekovne položnice so bile vsem naročnikom dostavljene dne 14. septembra Ako je naročnik položnice izgubil ali založil, reklamira lahko višino dolžne naročnine pri pošti Ljubljana 1. telefon 43-11. — Poštna direkcija je obveščena, da nekateri telefonski naročniki pobirajo za lokalne telefonske pogovore pristojbino 1 din Vse tiste naročnike opozarjamo, da je dovoljeno pobirati le pristojbino 0.50 din, kolikor znaša pristojbina za lokalni telefonski pogovor. ki jo naročnik plača poštni upravi. Vsakega naročnika, ki bi se zoper to odredbo prekršil, bo poštna direkcija na podlagi § 78 toč. II, 3 zakona o pošti, telegrafu in telefonu kaznovala, v ponovljenem primeru pa odvzela telefon,
u— Esperantsko društvo Ljubljana. Sporočamo vsem esperantistom Ljubljane in prijateljem esperantske ideje, da je banska uprava odobrila in dovolila ustanovitev »Esperantskega društva v Ljubljani«. Pripravljalni odbor sklicuje ustanovni zbor društva, ki se bo vršil v torek 17. t. m. ob 20. v salonu restavracije »še-stlca«. Posebnih vabil se ne bo razposlalo, zato vabimo vse esperantiste in prijatelje esperanta da posetijo občni zbor v čim večjem številu. Pred občnim zborom vpisovanje članstva. (—)
u— JNAK. »Edinstvo«. Drevi ob 20. bo v klubovi čitalnici redni članski sestanek. Na sooredu bo zanimivo predavanje. Po predavanju razgovor o brucovskem večeru 19. oktobra. Sestanek je obvezen za vse člane.
I
Kompletna garnitura preparatov Parfumerija »VENUS«, Tyrševa 9
ZA NEGO KOŽE din 19.-
*	Dve novi šoli v škof jeloškem srezu.
Dne 23. septembra je bilo kolavdirano nadzidano šolsko poslopje v Bukovici, srez škofja Loka. šola je s tem pridobila še eno učilnico eno samsko stanovanje (sobo, kuhinjo shrambo) in pisarno. Nadzidava je stala 160.000 din. Dne 30. septembra pa je bilo kolavdirano novo šolsko poslopje v Lučinah, srez škofja Loka. Poslopje ima tri učilnice in dvoje družinskih stanovanj. Stane 450.000 din.
*	Veliko manifestacijsko zborovanje prirede združeni slovenski rejci malih živali v Ljubljani dne 15. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani restavracije »Pri šestici« nasproti nebotičnika. Na zborovanju se bo obravnavala zgodovina rejskega pokreta pri nas ter organizacijsko delo in smernice za bodoče delovanje. Vabljeni so poleg rejcev vsi oni činitelji, ki jim je reja mal'h živali res pri srcu.
Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Otvoritev novega kina v Ptuju. Pišejo nam: V petek 6. t. m. je bil v Ptuju ©tvorjen nov kino, ki se vodi pod imenom sRoyal«. Koncesionarka tega kinopodjet-ja je g. Pavla Jesihova iz Ljubljane. To novo kinopodjetje v Ptuju bo vršilo naloge in izvajalo program izključno samo v tej smeri, kakor vsa druga naša kino-podjetja v Sloveniji. To je lojalno lz stvarnih razlogov treba omeniti z ozirom na notico, ki je izšla v nedeljski številki »Jutra«, in je bila take vsebine, da ni odgovarjala stvarnosti in pravim 'uljem novega kino-podjetja v Ptuju. — G. Albert prime, davčni inšpektor v Ptuju, nam v irvezi z gori omenjeno notico v nedelj-|kem »Jutru« sporoča, da je prisostvoval »tvori tveni predstavi novega kina po flužbeni dolžnosti, da pa tudi njemu ni fnano ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, da bi bil kino nemško podjetje.
*	N»vo profesorsko društvo. Podružnica profesorskega društva v Splitu je na evojem občnem zboru sklenila, da iz dosedanje društvene zajednice izstopi ter da osnuje novo hrvatsko profesorsko društvo. Zborovanja so se udeležili tudi mnogi profesorji, ki doslej niso bili organizirani. Za novo hrvatsko profesorsko društvo pa so se priglasili vsi.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in čre-vih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. bt. 30474/3;._
*	Izvolitev novega rektorja beograj-sKega vseučilišča. Vseučiliški svet beograjskega vseučilišča je izvolil za rektorja prof. inž. Petra Midča, profesorja tehnične fakultete. Novi rektor se je rodil leta 1889. v Zaječaru, diplomiran pa je bil v Beogradu leta 1911. Dovršil je študije na visoki tehniški šoli v Berlinu,"potem pa je svoje strokovne študije nadaljeval v Belgiji in Franciji. Med vojno je bil prideljen gradbenemu ministrstvu in ga je v tej službi zateklo tudi osvoboje-nje. Do leta 1924. je Ml, ko je zapustil državno službo, šef prometnega oddelka tehnične uprave beograjske občine, potem pa je bil izvoljen za izrednega profesorja vseučilišča. Redni profesor vseučilišča kot predavatelj tehnične fakultete je postal leta 1933.
*	Preurejevanje Beograda. V nekaj dneh bodo nekateri deli naše prestolnice izmenjali svoje lice. Od trga »Zeleni Ve-nac« se urejuje nova ulica, a ravno tako bodo nove ulice prečkale tudi več ulic »tarega patriarhalnega Beograda. Beograd se vsestransko modernizira in se celo stari prebivalci težko znajdejo, če Jih kdo vpraša o današnjih uličnih imenih. Staremu Beograjčanu dandanes ne preostaja drugega kakor to, da domačim m tujim pokazuje smer in imenuje ulice po starih zgradbah, ki so še ostale.
*	Beograd ne bo imel več žejnih dni Med poletno sušo se je pomanjkanje pitne vode najbolj občutilo v Beogradu in so bile takrat po listih in na javnih zborovanjih zelo bučne razprave o oskrbi velikega mesta s pitno vodo. Zaključek vseh razprav je bil ta, da je vodovodna uprava v Beogradu občinskemu odboru pravočasno predlagala vse ukrepe za razširitev vodovoda, a da občinska uprava ni
lavostjo ln z največjim požrtvovanjem za svoje pravice. 2e pred vojno je bil večkrat zaprt, a vsa vojna leta je preživel v muč-liščih talcev in mtenurancev. Osvobojen je in državno zedinjenje ga je rešilo iz temnic in je bil nacionalni revolucionar za vse svoje trpljenje in požrtvovanje poplačan s tem, da so ga pri zakotnem okrajnem glavarstvu namestili za ravnatelja »pomožnih pisarn«. Nagrad za svoje veliko požrtvovanje ni nikdar iskal in je zdal omrl v revščini .
Rokavice, nogavice - Karničnik, Nebotičnik
* Piše, a ne zna čitati. Grozote svetovne vojne so razposlale v širni svet grozotne nakaze, ki še danes po tolikih letih med svetom, ki ničesar ne ve o vseh grozotah, budijo začudenje in strah. Taka presenetljiva prikazen iz svetovne vojne je bivši daruvarski trgovec Jakob Neu-man. Mož je bil vojak na gahški fronti in je dobil strel skozi glavo. Zaradi hude rane mu pešata vid in sluh, a tudi spomin. Hude vojne poškodbe so njegov organizem tako oslabele, da ne zna več čitati, pač pa mož še vedno piše s svojim nekdanjim lepim rokopisom, a ne zna niti tega, kar je napisal prečitati. Svoje po golem naključju ohranjene veščine pisanja se poslužuje tudi takrat, kadar mu govor omaga. Nekaj pove, drugo napiše, a če bi kdo hotel njemu spet s pisanjem odgovarjati, ne bi znal tega prečitati.
SAN0PED
ohrani zdrave, suhe, tople noge, štedi nogavice in čevlje. — Vrečica samo 2.— din.
*	StavKa pristanišKih delavcev, že pred dnevi so pristaniški delavci v Splitu stopili v stavko, ker je kolektivna pogodba med njimi in delodajalci že davno potekla in ker njih službeno razmerje ni bilo vnešeno v nedavno zaključeno pogodbo med lastniki brodov in pomorščaki ter med pomorskim pomožnim osebjem. Pristaniški delaven ali, kakor jim pravijo, težaki, so bili pri tej ureditvi — hote ali nehote — izključeni. Da bi dosegli svoje pravice, so pristaniški delavci začeli stavkati in čeprav še nimajo svoje strokovne organizacije se vendarle solidarnost teh stavkujočih delavcev zelo udejstvuje v splitskem in drugih pristaniščih. Kakor poročajo iz Splita, ni mogel odpluti s splitskega pristana niti eden parnik raz-ven »Bakra«, ki je odplul v Metkovič ln »Ljubljane«, ki je odplul v Dubrovnik. Ta dva parnika nista imela večjih količin blaga, za vse druge pa ni bilo delavcev ki bi jih natovorili.
♦	Putnikovi izleti v """	15 oktobrs v Zagreb k nogometni tekmi Jugoslavija Nemčija. 15. oktobra v Metliko na vinsko trgatev od 19 do 22 oktobra na Dunajski velo^^m. od 31. oktobra do 1 novembra v Trst prijave ln informacije v vseh bi-letarnah Putnika. (—)
Iz Ltablfane
u— Razstava kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu je od otvoritve dalje neprestano zelo dobro obiskovana, kakor le redkokatera izmed razstav v zadnjih letih. Razstava pa tudi upravičeno vzbuja pozornost, saj razstavlja 12 mladih slovenskih likovnikov 84 umetnin ki napolnjujejo vse štiri sobe paviljona. Razstava je nenavadno pestra, ne samo po Karakteristiki posamezn:h umetnikov, temveč tudi po vrsti umetnin, saj nud< na ogled plastiko kakor olja, risbe in ostale 'ehni-ke. Razstava je odprta dnevno od 9. do 18. Obisk vsakomur priporočamo.
Mraz nas resda še ne ščipa ali že nas muči hr"pa. Zdrav ostane pač le oni, Kdor se teši s ČIK-bonboni.
Glavna zaloga JERAS MAKS v Ljubljani. Miklošičeva c. 24
Iz Glasbene Matice. Pevski zbor ima izjemoma namesto drevi skupno pevsko vajo v petek 13. t. m. ob 20. pod vod-tvom ravnatelja Poliča. Odbor prosi točno in vse. — Na šoli Glasbene Matice se je otvorH tečaj deklamacije, ki ga vodi prof. Osip šest. Vsi interesenti se lahko še vpišejo v ta tečaj in dobe podrobne informacije v pisarni Glasbene Matice. Na šolo Glasbene Matice se vpisujejo še vedno gojenci za vse ostale glasbene predmete.
u— Telefonski naročniki avtomatske telefonske centrale se opozarjajo, da poteče 15. oktobra rok plačila telefonske naročnine za IV. četrtletje 1939. Telefoni, za
LEPO DARILO
za dlfaka ali vojaka:
1	aparat za britje,
1	čopič za britje
10	britvic,
l	milo za britje,
1	zobno ščetko,
1	zobno pasto,
1	kom. toiletnega mila,
1	doza za milo,
1	steklenica kolonske vode,
stane samo Din 30.—.
Ako želite da Vam pošljemo po pošti uplačajte gornji znesek plus Din 4.— za priporočnino na ček. rač. 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto Tourist LOJZE $MUC,
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
Iz Maribora
a— Ne likvidacija, ampak požlvljenje.
Zadnjič so se zbrali v Narodnem domu odlični predstavniki tistega vztrajnega, kulturnega dela. ki ga je vršilo Dramatično društvo v Mariboru v okviru predvojnega slovenskega gledališča v Narodnem domu. Zbrali so se funkcionarji in člani ter sklenili. da je treba delovanje Dramatičnega društva poživiti. Poseben odbor ima nalogo da pripravi vse potrebno za občni zbor, na katerem se bodo sprejeli sklepi o poživljenju Dramatičnega društva. Ob tej priliki so navzoči počastili spomin vseh za razvoj Dramatičnega društva zaslužnih mož, predvsem blagopok. Ivana Kejžarja, ki je bil, kakor znano, med u«^" nvitelji in prvoboritelji za ustanovitev Dramatičnega društva pred 30 leti. Predsnočnji sestanek je bil sklican na dan, ko je bila pred 30 leti, t. j. 10. okt. 1909, prva predstava v okviru Dramatičnega društva

CIMEAN
•.•i.',- • . •'-.'; M,

a— Pohorska železnica, planinski "om
na Kozjaku. VII. redni občni zbor zadnige »Pohorska železnica«, ki je bil pri Novem svetu, je vodi] načelnik zadruge g. Karo! Kordik. ki je podal tuui uvodno poročilo. Poslovno poročilo pa je podal tajnik g. Ferdo Soršak. Iz poročila je razvidno da je štela zadruga konec preteklega leta 344 zadrugarjev, dočim je bilo začetek 1938 vseh zadružnikov 351 s 1875 deleži po 100 din. skupno 187.550 din V teku računskega leta je bilo odpovedanih 50 deležev. Prejemki so bili 8400 din. izdatki 8383 din. Rezeivni sklad je 14.532.95 din. Občni zbor je sprožil tudi nekatere zanimive pobude Tako je g. V Weix' sp-ožil med drugim nrsel b' se mor biti namesto pohorske železnice ki po gradnji nove avton:obi'ske res-te na Po.*o: ie ni več akt"q'na zgradil r. a na5'" m ovm"jnem Kozaku pre-rotvoben p'arinsk? c-om ki naj bi se postavil 'n uredil s knpitilcm ra ru-»Poho*'skf že'ezn're« Hotelir g Po vodnik se je pridruži predlogu in je razen tega r.as\ etoval č'm tesnejše sodelovanje s Sloven planinskim dn'št"om O teh predlogih bo sklepal i".rr dni občni 'bor. ki bo sk^can v k~atkeni.
a— Otvoritev nove predavalne sezone v Ljudski univerzi je jutri v petek 13 t m. Ob I501etniri v«'ike franc~«ke -evo-luciie bo pre Vvp' nmv docent ir Fran Zv/itter iz Ljuhljan. o pomenu francoske revoln ^e.
a— L doda!'*'«- p;sarne Gospodične ki so se ->ri avMe a eie"*?'!*!: ,-"1et so naproSen 3 se iaviia r> i <rlei> i-ik' blagajni. — Prva pr>«ov1t'v »Neon.-av^čene ure« bo danes v četi t. "k Obisk te ns vseh odrih prodorne veselo gre je tudi dijaštvu dovoljena.
a— Iz	V moSki kazn'1-
nici so bil" izvršene v z'dni'm česu slede če spremembe- paznik zvaničnik III. skupine Ivan Horžer ie premeščen po prošnji iz Maribora v k<"zri'n:co v Stari Gra-di?ki, paznik zvan'?nik ITI skuD-ne Milu-tin Veliovič je premeščen po prošnji iz Maribora, v kaznilnico v Požarevcu V mariborsko kaznilnico ie premeščen no prošnjo iz Stare Gradiške paznik slu*itelj II. skupine ,*Tarko Riinšev^ Dosedanii paznik dnevničai Svet.igiav R«dovannvič je imenovan za paznika služi telja II. skupine. Za
KINO UNION — TeL 22-21
HONOLULU
Predstave ob 16., 19. in 21. uri DANES ZADNJIKRAT!
oionJEN V1LH «ArtilU PRIZOROV--
VZBUDI VZHICENJE GLEDALCEV ! Težki in vedri trenutki iz življenja pilotov, najdrznejših vitezov zraka! Junaki, ki tvegajo vsak dan svoje življenje, ki nikdar ne izgube poguma in razsodnosti.
V VOLČJIH KREMPLJIH
štva, napete borbe, divje
Noah Beery, Barbara Read, Samuel Hinds in čudo- mržnje m idealne ljubezni viti pes Trev.	na daljnem ameriškem za-
padu. Ljubitelje živali posebno navdušuje neobičajno prijateljstvo med mladim pastirjem in njegovim zvestim ovčarjem. Samo še danes in jutri ob 16., 19., in 21. uri
USODA MADAME X
Mlada, lepa žena francoskega odvetnika obdolžena umora. Zavržena od moža, tava po svetu, propada in postane javno dekle. Preganjana po usodi se vrne v domovino. Da reši
KINO MATICA	TELEFON 21-24
Ob 16., 19. in 21. uri
čast svojega moža in sina, postane morilka. Na razpravi jo brani njen lastni sin. To je tako lepa in pretresljiva življenjska drama, ki mora ganiti vsako mater in
vsakega otroka.
pisarniškega zvaničsnika pa sta imenovana dosedanja paznika Branislav Jovanovlč in Oton Lešnik.
a— Pokradena zlatnina. V Valvazorjevi 46 so neznani zlikovd vlomili v stanovanje Matilde Migec. Odnesli so nekaj zlatnine in druge predmete, tako da je Migeče-va oškodovana za preko 3000 din. Dakti-loskop Grobin je posnel prstne odtise in je upati, da bo vlom kmalu pojasnjen.
a— Znamenja bližajoče se ztaia Iz neke tukajšnje kavarne so odnesli zimski plašč zasebniku Francu Germu. Iz neke gostilne na Tržaški cesti je bil ukraden delavcu Ivanu Ferenčaku zimski plašč, prav tako delavcu Ivanu Grilu iz Mlinske ulice 9. Gledališkemu igTalcu Pavlu Ras-bergerju pa so odnesli iz kletnih prostorov par gojzerc in druge predmete. Kovaču Ivanu Iljavcu iz Frama so odnesli čevlje. perilo in obleke.
Iz Celja
e— Slinavka ln parkljevka v St. Juriju ob juž. žel. Uradni živinozdravnik je ugotovili 8. t, m. v hlevu mešetarja Matije Trbovca v Vrbnem pri St. Juriju ob juž. žel. slinavko in parkljevko. Kljub svarilom državne oblasti in kljub vsem odredbam. ki naj bi preprečile vnos in šir-ienje te kužne bolezni, sta zakotna trgovina in škodljivo mešetarstvo spet zakrivila pojav te bolezni Sresko načelstvo v Celju je zaradi tega proglasilo vso občino Št Jurij za okuženo, občine Dramlje. Kalobje. Sofjo vas in Teharje Da za ogroženo področje ter izdalo vse potrebne ukrepe, da se ta kužna bolezen omeji in zatre Med drugim so prepovedani vsi živinski in kramarski sejmi na vsem področiu celjskega sreza, dočim so konjski sejmi dovoljeni.
e— Iz delovanja Šahovskega kluba v
Gaberju. Pred dnev; ie bil končan prvi spominski turnir dr Antona Schwaba Turnirja so se udeležili tudi trije člani Celjskega šahovskega kluba Zmagal je Schneider član Celjskega šahovskega kluba. ki si Je brez poraza priboril 8 točk izmed 9 dosegljivih Sledijo Grašer s 7, Marnik s 6 in pol Csorgo st s 5 in pol. Csorgo ml s 4 in pol. Golja in Slimšek s 4, Rajšek in Fajs z 2 ter Hajsinger z 1 točko in pol Prvih net šahistov 1e prejelo lepe knjižne nagrade Dne 24 t. m. se bo pričel klubov splošni turnir v klubskem prostoru pri Permozerju v Gaberju. Prijave sprejerrta g. Csorgo. Vabljeni so tudi novi člani.
e— Usoden padec. Na Rakovi stezi pri Frankolovem si ie 431etna kočarjeva žena Katarina Vrenkova v torek doma pri padcu zlomila desno nogo v členku Ponesre-čenko so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Obsodba nevarnegra vlomilca. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v torek 271etni Konrad Kapun, pekovski pomočnik brez stalnega bivališča, ki je že llkrat predkazno-van zaradi tatvin in vlomov Kapun je vlomil v družbi svojega pajdaša 2nidarja pred meseci v stanovanje šolskega upravitelja v Stari vasi pri Bizeljskem ter odnesel razno blago, samokres in druge stvari Ko 1e z Znidarjem bežal s plenom proti gozdu so iu zasačili neki mlatiči Kapuna so prijeli 2nidar pa 1e pobegnil. Kapun je bil v torek obsojen na 1 leto in 1 mesec robije
e— Hotelskega tatu so prijeli. Beograjska policija ie pred dnevi aretirala nekega Vojislava Miliča. ki je pri zasliševanju priznal da ie letos izvršil tri tatvine v hotelu »Belem volu«, hotelu »Unionu« in hotelu »Zvezdi« v Celju ter odnesel več tisoč dinariev gotovine Miliča bodo izročili celiski policiji
e— Samo danes In jutri 5e Imate čas, da sj nabavite v podružnici »Jutra« srečke za I razred nove<?a kola drž. razredne loterije Zato pohitite!
Fažlg nad Logatcem
Logatec, 11. oktobra
V prijetni dolini Reki, ki se razprostira za Gorenjim Logatcem pod žibršami, leži velika kmetiia naprednega posestnika Andreja Merljaka, po domače Rečana, dobro znanega Logatčanom. ki se radi ustavljajo v gostoljubni hiši zlasti ob nedeljskih izletih.
1 V ponedeljek okrog poldneva je nenadne ! udaril cim izpod strehe velikega hleva. Domači so takoj prihiteli na hlev, toda ognia niso mogli več zadušiti, ker je gorelo seno in se je plamen naglo Siril. Komaj so utegnili rešiti živino in jo spraviti v hlev bližnje bajte, ki je tudi Reča-rova last. Pretila je velika nevarnost, da bi se ogmj razširil tudi na zraven stoječo hišo in bližni kozolec, kar pa so s trudom preprečili sosedje, ki so prihiteli na pomoč, kakor tudi gasilci iz Gorenjema Logatca, ki so se prav kmalu pojavih na kraju nesreče. Vendar pa je hlev pogorel do temelje-«, ker se središču ognja ni b lo mogoče približati zaradi velike vročine.
škoda še ni točno ocenjena, je pa zelo velika ter le deloma krita z zavarovalnino. Gospodar pa trpi še posebno škodo zaradi pogorelega sena. ker je imel veČino splavi-enega prav na hlevu ter ga je hotel nekaj celo odpnodati, zdaj pa mu ga je zmanjkalo že za domačo porabo. Gospodar in nekateri gasilci so dobili pri gašenju opekline ki so k sreči lažjega značaja Ljudje sumijo, da je požar zanetil neki potepuh, ki se je klatil okoli hiše.
Diplomatski slovar
Vprašanje oborožitve trgovskih ladij, ki se je, kakor sem že omenil, pojavilo v neposredni zvezi s podmorniško vojno, je bilo že v zadnji svetovni vojni eno izmed najbolj spornih vprašanj pomorskega vojnega prava. Kadar si stojita nasproti dve vojni stranki, katerih vsaka se poslužuje drugačnih sredstev pomorske vojne, se navadno pojavi na obeh straneh svojevoljno tolmačenje mednarodnih določb, v kolikor te sploh obstojajo. Tak primer nudita zlasti uporaba podmornic in zaradi nje izvedena oborožitev trgovskih ladij. Ker predstavljata obe samo nujno vojno sredstvo obeh vojskujočih se strank, ju seveda vsaka vojna stranka tolmači na svoj način. Tako se tudi v sedanji vojni pojavlja med obema vojnima strankama stari spor o značaju oboroženih trgovskih ladij.
Značaj oboroženih trgovskih ladij
Iz dnevnih poročil je znano, da so Angleži v zadnjih 14 dneh oborožili velik del svojih trgovskih ladij, da jih, kakor je izjavil prvi lord angleške admlralitete Win-ston Churchill 1. oktobra tega leta, zavarujejo pred nevarnostmi podmorniške vojne. V kratkem bo večina angleških trgovskih ladij oborožena. Kakšen je značaj teh ladij? Ali jih moramo zaradi oborožitve, ki jo londonska deklaracija iz leta 1909 prepoveduje, smatrati za voj-ne ladje, ali še nadalje obdrže svoj trgovski (in s tem zasebni) značaj, ako se ne udeležujejo vojnih operacij v ožjem smislu? Tu si stojita nasproti danes, kakor pred 25 leti, dve stališči: angleško in nemško.
a)	Angleško stališče
Po angleškem mnenju odgovarja oborožitev trgovskih ladij vojskujočih se strank njih prastari pravici, da se upro poskusom napada ali zaplembe nasprotne vojne stranke. Nevtralne trgovske ladje so po mnenju Angležev v drugačnem položaju, ker je znano, da imajo po mednarodnih določbah vojne ladje obeh vojskujočih se strank pravico, da jih ustavijo, preiščejo, zajamejo in, če treba, tudi zaplenijo. Nevtralne ladje se tej pravici ne morejo in ne smejo zoperstaviti. Drugače je s trgovskimi ladjami vojskujočih se strank Te nimajo sicer dolžnosti, zoperstaviti se morebitni ustavitvi, zajetju in zaplembi po kaki sovražni vojni ladji, pač pa pravico, da se, ako hočejo in morejo, zaplembi upro. Ker je že leta 1913 obstojala možnost, da bo Nemčija svoje trgovske ladje oborožila zato, da bi jih uporabila kot pomožne vojne ladje (n. pr. kot pomožne križarke), je angleško admiralsko poveljstvo že tedaj odredilo oborožitev angleških trgovskih ladij, vendar ne v ofenzivne, temveč samo defenziv-n e namene. To se je izkazalo kasneje še bolj potrebno zaradi uporabe podmornic v pomorski vojni, ki so sleherni trgovski ladji grozile s potopitvijo. Angleži sicer priznavajo, da je zajetje in morebitna zaplemba trgovskih ladij po mednarodnih pravilih dopustna, da pa ima moštvo teh ladij v primerih uporabe podmornic proti njim pravico, da se zaradi svoje o b r a m-b e upre podmornici z orožjem.
Zato Angleži ločijo med oborožitvijo trgovskih ladij, ki naj služi samo za obrambo trgovske ladje, ter eno, ki naj služi za spremenitev trgovskih ladij v pomožne križarke. Samo v tem drugem primeru se lahko reče, da Je oborožena trgovska ladja postala vojna ladja, ki ima kot taka pravico udeleževati se vseh vojnih operacij in nositi zato tudi vse odgovarjajoče posledice, dočim je v prvem primeru še nadalje obdržala značaj trgovske ladje in je zato sovražne ladje ne smejo brez opozorila napasti ali potopiti. Tako ladjo sme sovražnik ustaviti ter po potrebi tudi zajeti ali zapleniti, silo proti njej uporabiti pa sme le v primeru, ako se brani proti takim dovoljenim akcijam sovražnika. Trgovska ladja sama pa nima sicer pravice do ofenzivnih akcij, pač pa se sme zavarovati pred svojevoljnostjo sovražne vojne ladje ter uporabiti v ta namen tudi orožje, da uteče zajetju ali zaplembi.
b)	Nemško stališče
Nemci, ki se v svoji borbi proti angleški blokadi poslužujejo predvsem podmornic, pobijajo seveda to angleško stališče in dokazujejo, da se mora sovražna oborožena trgovska ladja smatrati za pravo vojno ladjo ne glede na namen njene oborožitve, ki da ga je težko preveriti. Oborožen odpor proti mednarodno priznani pravici zajetja in zaplembe je nedopusten. Zato se mora po nemškem mnenju sleherna trgovska ladja, ki je oboro* žena ln ji ta oborožitev služi v iste namene kakor pri vojni ladji (torej ne glede na ugotovitev, ali gre za ofenzivo ali za defenzivo), smatrati za pravo vojno ladjo z vsemi posledicami, ki iz tega zanjo izvirajo. Nemci se pri tem sklicujejo na nekatere ameriške strokovnjake mednarodnega prava, kakor Moora, Borchar-da, Hydea in druge, ki zastopajo to tezo. Toda pri tem pozabljajo, da ne gre tu toliko za vprašanje, ali se trgovska ladja upira zakonitemu postopanju sovražne vojne ladje, kakor ustavitvi, zajetju, zaplembi itd., temveč za vprašanje, ali se proti trgovski ladji v nasprotju z mednarodnimi predpisi uporablja sila. V tem primeru pa gre tudi pri trgovskih ladjah samo za izrazito obrambno akcijo, ki jo opravičuje svojevoljnost podmorniške vojne.	Scrutator
Gosoedarstvo
Po novih predpisih obračunano kritje
Narodne banke
Narodna banka je pravkar objavila svoj izkaz od 7. t. m., v katerem je prvikrat obračunano kritje po novih predpisih. Tudi v ostalem so številke tega izkaza značilne, ker izkazuje Narodna banka po šestih tednih prvikrat, če tudi malenkostno nazadovanje obtoka bankovcev.
Kakor je znano je ministrski svet izdaJ prejšnji teden uredbo o obračunanju podlage Narodne banke, ki pooblašča Narodno banko, da pri obračunanju pokritja obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz zaradi ohranitve predpisanega odstotnega kritja po členu 1. uredbe od 15. januarja 1935, obračuna v bodoče podlago (zlato in zlate devize) na osnovi stvarne vrednosti zlata in deviz.
Kakor smo že omenili, knjiži Narodna banka vrednost zlata v svoji bilanci in svojih izkazih po zakoniti paritetni ceni. ki je določena z zakonom o denarju kraljevine Jugoslavije iz leta 1931. Po tem zakonu znaša cena 1 kilograma čistega zlata 37.736 din, medtem se giblje današnja tržna cena, če vzamemo za podlago svobodni tečaj dolarja (55 din za dolar) na višini preko 60.000 din.
Po uredbi od 15. januarja 1935 se je doslej kritje računalo tako, da se je bilančni vrednosti zlatega zaklada, izračunani po zakoniti paritetni ceni, dodala oficielna premija v višini 28.5%. Ta pribitek pa bi moral znašati če se upošteva stvarna vrednost zlata preko 60% Po zadnjem izkazu Narodne banke od 30 septembra je znašalo kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz, obračunano po dosedanjem načinu, 25.02%, torej le za malenkost več. kakor znaša minimalno kritje po uredbi iz leta 1935., ki je predpisano v višini 25% Resnično kritje pa je precej večje in znaša, če upoštevamo stvarno vrednost zlatega zaklada, preko 30%.
V	najnovejšem izkazu Narodne banke od 8. t. m. je vrednost zlatega zaklada še vedno obračunana po zakoniti paritetni ceni. ker najnovejša uredba od 5. t. m., kakor smo že enkrat omenili, ne daje osnove za valorizacijo zlate in devizne podlage temveč vsebuje le nove predpise za obra-čunanje te podlage zaradi kritja. Zlata podlaga je izkazana v vrednosti 1986 milijonov din. to je skoro prav toliko, kakor v zadnjem izkazu. Označena pa je ta podlaga kot »stabilizacijska vrednost«. Le obračunanje kritja se vrši po novih predpisih.
Kilogram čistega zlata 60.000 din
V	bilanci izkazana vrednost zlatega zaklada (1986 milijonov din) ustreza po zakoniti paritetni ceni količini okrog 52.700 kg čistega zlata. Pri obračunu kritja pa je vrednost tega z7ata izkazana v višini 3179 milijonov din, iz česar sledi, da je zlato obračunano zaradi kritja po ceni okrog 60.400 din za krogrim, kar predstavlja današnjo stvarno vrednost zlata.
Kritje 39.05%
Ce to stvarno vrednost zlata primerjamo s skupno vsoto bankovcev in obveznosti na pokaz. ki znaša 10 576 milijonov din, tedaj dobimo kritje v višini 30.05%. Stvarno kritje torej znatno presega odstotek,
ki je po uredbi od 15. januarja 1935 predpisan kot minimalno kritje (25%).
Ostale podrobnosti novega izkaza
Med postavkami aktiv je omeniti devize, ki se ne vštejejo v podlago. Tu je zabeleženo zmanjšanje za 10.7 na 571.1 milijona din (lani 499.1). Zlata podlaga znaša, kakor rečeno, po stabilizacijski ceni 1986 milijonov din (lani 1893). Menična in lombardna posojila so se v prvi četrtini oktobra nadalje povečaia za 18.1 na 2512 milijonov din (lani 1952.6). Posojilo finančnega ministrstva na podlagi obeh uredb o izdajanju državnih blagajni f1--'*! zapisov za narodno obrambo, se je v i i četrtini oktobra le neoistveno povečalo, m sicer za 0.2 na 170.2 milijona din. Rai.ua aktiva pa so narasla za 16.1 na 2845.1 milijona din.
Obtok bankovcev se je nekoliko zmanjšal
Kakor smo že v uvodu omenili, se je obtok bankovcev po 6 tednih prvikrat za malenkost zmanjšal, in sicer za 5.5 na 9102.4 milijona din. Obveznosti na pokaz pa so narasle za 387.9 na 1473.6 milijona din (lani 1838.3). Med obveznostmi na pokaz so narasle privatne žirovne naložbe za 44.4 na 923.9 #:ilijona din. To razmeroma znatno povečanje obveznosti na pokaz bi moralo povzročiti občutnejše zmanjšanje obtoka bankovcev. Ce pa do tega nI prišlo, je to pripisati drugi važni spremembi, namreč zmanjšanju obveznosti z rokom. V zadnjih tednih je Narodna banka deloma paralizirala naraščanje obtoka z izdajo svojih blagajniških zapisov, ki se knjižijo v postavki obveznosti z rokom Ta postavka, ki se je v prejšnjih mesecih gibala na višini 30 milijonov, je do konca oktobra narasla na 440 milijonov. V najnovejšem izkazu pa je zopet naglo nazadovala za 340 na 100 milijonov din.
Spremembe v najnovejšem izkazu Narodne banke nam potrjujejo da se je naraščanje obtoka bankovcev docela ustavilo, saj bi Narodna banka lahko zabeležila še občutnejše nazadovanje obtoka, če bi vsaj obdržala obtok svojih blagajniških zapisov na višini prejšnjega tedna. Od 22 avgusta, ko se ie zaradi vojnih dogodkov pričelo dviganje obtoka bankovcev, pa do 8. oktobra nam kažejo izkazi Narodne banke naslednie najvažnejše spremembe (v milijonih din)
22. vni. 8. X. razlika posojila	1835 2512 + 677
zapisi za
narodno obrambo 0 170 -f 170 obtok bankovcev 7346 9102 +1756 obv. na pokaz 1685 1474 — 211
Od 22. avgusta do 8 oktobra se je naš obtok bankovcev v celoti povečal za 1756 milijonov din. To povečanje obtoka je deloma, in sicer v višini 847 milijonov din. oovzrcčila okolnost. da je Narodna banka dala v tem času denarnim zavodom in gospodarstvu v obliki meničnih in lom-bardnih posojil, državi pa v obliki prevzema zapisov za narodno obrambo skupaj za 847 milijonov din novih posojil Povečanje obtoka pa je povzročilo tudi zmanjšanje obveznosti na pokaz (dvigi naložb).
Državne Smanse v avgust«
Finančno ministrstvo objavlja v »Službenih novinah« običajni mesečni pregled o gibanju državnih financ, in sicer za mesec avgust. V tem mesecu je bil donos neposrednih davkov nekoliko manjši nego v fctem meseca isaskega leta; znašal je »amreč 358.5 milijona din (za 7.9 milijona din manj nego lani). Tudi donos trošarin je zaostajal za lanskim avgustom, saj so trošarine prinesle le 71.9 milijona din (za 8.3 manj). Večji pa je bil donos caks, ki je znašal 106.0 milijona din (za 2.9 več) nadalje donos carin, ki so prinesle 92.2 milijona din (za 9.5 več) in donos mononolov. ki je znašal 197.7 milijona din (2sa 8.2 več).
Med gospodarskimi podjetji »zKazuje državne železnice precej večje dohodke nego lani v avgustu. Dohodki železnic so namreč dosegli v tem mesecu 232.5 milijoni din (za 20.6 milijona din več nego lani). Večji so bili tudi dohodki pošte, telegrafa in telefona, ki so znašali 44.6 milijona din (za 4.0 več). Zaostajali pa so dohodki državnih gozdov in državnih rudnikov. Dohodki državnih gozdov so dosegli 5.4 milijona din (za 0.2 manj), dohodki državnih rudnikov pa 14.9 milijona din (za 5.0 manj).
Celotni dohodki administracije in gospodarskih podjetij so bili za 25. milijonov din večji nego lani, izdatki pa so nasproti lanskemu letu narasli za 83.5 milijona din.
Naše klirinške terjatve In naši klirinški dolgovi
Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje v prvem tednu oktobra med aktivnimi kliringi občutnejše zmanjšanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji, in sicer za 2.01 na 13 12 milijona mark Nasprotno pa kaže saldo naših klirinških terjatev v Češko-Moravskj ponovno povečanje za 6.4 na 39 4 milijona Kč Saldr naših terjatev v Madžarski se ie v prvi četrtini oktobra zmanjšal za 1.6 na 38.7 milijona din. saldo naših klirinških teriatev v Turčiji za 0.3 na 17 3 milijona din in saldo naših teriatev v rednem kliringu ? Boisrarijo za 0 02 na 1.06 miliiona din
Med pasivnimi kliringi zaznamuie kli rinški račun z Italijo po zadnjem ponov nem povečanju nrvikrat zopet nazadovanj' salda našega dolga, in sicer za 2 2 na 135 p milijona din Naš klirinški dole Rumunir pa se je povečal za 2.7 na 26 3 milijon1 din. Povečanje za 0 04 na 1 36 milijona dir je zabeleženo Dri turističnem klirineu_ Bolgarijo. Likvidacijski klirins z Belg'if kaže nespremenjeno stanje našega dole? v višini 1 43 mHMona bp]g iflrvfdarHek* kliring s Švico oa zmanjšanje našega dolga za 0.09 na 0.97 milijona švicarsk;h fran kov.
V plačilnem prometu z Grčijo ie znašal 5. oktobra saldo jugoslovenskih bonov 56.7 milijona drahem
INSERIRA JTE V „ JUTRU
m •
Gosiso^arske vesti
= Trgovinska pogajanja s Švico. V Beograd je prispela švicarska gospodarska delegacija z direktorjem trgovinske sekcije gospodarskega departementa Ebrardom na čelu. Ta delegacija bo obiskala Budimpešto, Bukarešto in Beograd kjer bo stopila v zvezo z vladnimi zastopniki s ka terimi bo razpravljala o raznih gospodar skib vprašanjih, ki se tičejo Švice Švica se mnogo zanima tudi za to. da bi poveča la svojo trgovino z Jugoslavijo
= Pred trgovinskimi pogajanji z Anglijo. Reuter poroča, da so angleški uradni krogi sporočili jugosiovenski vladi, da žele nakupiti večje količine blaga v Jugoslaviji. V kratkeip se pričakuje prihod posebne angleške trgovinske delegacije v Jugoslavijo zaradi pogajanja in nakupa življenjskih potrebščin rud in raznih suro vin. Blago bodo Angleži plačali v gotovini
= Povišana prodajna cena špirita za mešanje z bencinom. V »Službenih novi nah« je objavljen odlok finančnega ministra, po katerem znača do na^alinjega prodajna cena za dehidrirani špirit ki se upo rablja za mešanje z bencinom, 7.50 din za kg franko tvornica všteva poslovni davek Cena je povišana za 1.25 din pri kg. Kakor smo že poročali, je finančni minister odobril tudi povišanje cene bencinski mešanici za 0.25 din pri kg.
= Razpad mednarodnega kar tel a za mehki rezani les. švedska organizacija lesnih izvoznikov je s sklopom od 29. septembra odpovedala sporazum evropskih izvoznikov mehkega rezanega lesa (Euro-pean Timber Exporters Convention) ker so zaradi vojne in izvoznih omejitev odpadli pogoji za tak sporazum. Inicijativo švedske izvozne organizacije ie sprejela tudi stalna delegacija lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije, ki je prav tako odpovedala ta sporazum.
«* Slaba vinska letina. Iz Maribora nam, poročajo: Ponekod zlasti po goricah Ki" se raztezajo ob Dravskem polju so vinogradniki s trgatvijo precej razočarani Jagode imajo namreč letos zaradi suše debelo lupino, tako da pri prešanju malo za-ležejo Ponekod sta prišla na oral goric komaj po dva polovnjaka, dočim je bilo normalno po 3 do 4 polovnjake na oral Toric.
— Licitacije Dne 17 t. m se bo sklepala pri 1. oddelku vojnotehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju pismena pogodba za lobavo raznega platna sukna sukanca lobučevine in sviniske dlake Dne >4 t m bo pri okrožnem uradu za zavarovanje de <avcev v Zagrebu licitaciia za dobavo kom oletne hladilne naprave za klavnico zdra vilišča »Klenovnik« in »Kasindol« Dne 25 t m. bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 1.000 000 ška tel in vrečtc za fino sol Dne 50 t m bo pr centralni direkciji drž rudarskih pod jetij v Sarajevu licitacija za dobavo želez ne pločevine raznih dimenzij. 3. novembra za dobavo raznih električnih zaganjačev, 7 novembra pa za dobavo kompletnega rešeta za rovni premog.
Borze
11. oktobra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 32.75, v Beogradu po 32.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca prijazna ta so se deloma tečaji okrepili. Vojna škoda se je dvignila na 395 denar, vendar na prišlo do zaključka (v Beogradu je bil promet po 399 — 401). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov
Devize
Ljubljana, Oficieini tečaji: London 178 20 — 181.40, Pariz 100.65 — 102.95, New York 4403 — 4463, Curih 995 — 1006, Amzterdam 2349 — 2387. Bruselj 740.20 — 752.20 Tečaji na svobodnem trgu: London 220.37 — 223.57. Pariz 124.52 — 126.82 Nevv York 5480 - 5520, Curih 1229.56 - 12 c Ams' 1am 2904.43 — 29-1 Bru? :;j 915.22—927.22.
Curih. Pari? >17, London 17.97 New York 445.75 Biuselj 74.60, Milan 22.50. Amsterdam 236.87, Berlin 177.25, Stockholm 106.50. Oslo 101.12. Kobenhavn 85.87.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 395 den., 4«/o agrarne 54 den., 4% severne agrarne 52—57, 6% begluške 78 den., 6°/o dalm. agrarne 72.den., 7«/0 invest. 94 den., 7% Blair 80 den., 8®/« Blair 82 — 87; delnice: PAB 185 den., Trboveljska
165 — 172.50, fiečerana Osijek 85 den., Osiječka lijevaonica 150 den.
Beograd. Vojna škoda 395 — 399 (399
—	401), 6°/® begluške 73 — 75 (76), &>/, dalm. agrarne 71.50 — 74. 7% Blair 83
—	84.50 (84.85). 8°/. Blair 85 — 87 (87— 90). Narodna banka 6700 — 7000, PAB
—	(193).
Blagovna tržišča
Žito
+ Novosadska blagovna borza (1 t.
m.). Tendenca nesprem. Pšenica: baška, okol. Novi Sad ln Sombor 157; gornjeba-ška 159 šlep Tisa I. 165; rt: baška 127 — 129. Oves: baški, sremski in slavonski 140
—	142.50. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 142.50 — 145 Koruza: baška 110 — 112; banatska 109 — 110 pariteta Indija 110 — 112. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 230 — 240; »2« 210 220; »5« 190 - 200; »6« 170 do 180; »7« 145 - 155: »8« 117.50 do 122.50. »ntol: baški, sremski beli brez vreč novi 315
—	325 Otrobi: baški in sremski 106 — 108 ban "ski 104 106
Živina
-}- Na mariborski živinski sejem dne 10. oktobra je bilo prignanih 7 konj. 33 bikov, 130 volov, 370 krav in 9 telet 'cupaj 549 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli 3.75 do 5 din poldebeli 3.25 do 3.75. plemenski 4 do 5.50 biki za klanje 3 do 4.50, klavne krave debele 3 50 do 4.75. plemenske krave 3.50 do 4.75. krave klobasarice 2.25 do 3.25. molzne krave 3.75 do 5, breje krave 3.25 do 4.50 mlada živina 4 do 5.50. teleta 4 do 5.50 din za kg žive teže. Prodanih je bilo 406 glav.
NAJNOVEJŠE VESTI na
Beležke
Izjave dr. Korošca
Kakor smo že poročali, se nahaja predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič v družbi dr Antona Korošca že nekaj dni na agitacijski turneji po Južni Srbiji. V Bitolju se je oglasil k besedi tudi g dr Korošec, ki je po poročilu beograjske »Politike« dejal: »Mi smo en narod. Vsi smo za to lepo državo Mi hočemo našo Jugoslavijo in tisto, kar imamo Tujega ne zahtevamo Mi ne maramo biti ne na levi. ne na desni, temveč v sredi, nevtralni.«
Na konferenci JRZ v Skoplju pa je dr Korošec med drugim dejal po poročilu »Vremena« »Ko so te dni zvedeli, da poj-dem v Skoplje. so me mnogi vpraševali, čemu hodim doli namesto v svojo Ljubljano Mislim, da vsi ti ki so me tako vpraševali, niso bili posebno dalekovidni Ce smo morali kdaj potem moramo danes pokazati vsemu svetu, da smo eno Rečem vam Ako bi bile vaše planine in ravnine v nevarnosti kar Bog ne daj potem bi vsi rojaki iz mojih krajev dejali' Doli so v nevarnosti pojdimo 1im na pomoč Prepričan sem, da bi isto storili tudi vi. če bi bile v nevarnosti naše planine in ravnine Prišel pa sem med vas da tudi pokažemo vsem da smo mi vsi iz iste stranke edini, pa naj smo potem iz Ljubljane Beograda Niša ali Skoplja Mi moramo dokazati da smo složni m da naša stranka obstoji tqko v Slovenj kako? v lužni Srbiji in v v=aki banovini Kakor 1e domovina ena tako je ena tudi naša stranka To moramo vsem dokazati Ce mp bo kdo vprašal, čemu «em prišel med vas ootem mu povem, da sem prišel za-~ad; tega «
Ez Delavske zbornice v Ljubljani
Ko so bili pred meseci imenovani novi
čiani ljubljanske Delavske zbornice so bih v njo vzeti tudi nekateri zastopniki nepolitične strokovne organizacije grafičnih delavcev Ti zastopniki štirje po šte-
skupaj je bilo torej izločenih tekom operacij r.a Poljskem iz operativne vojske 282 500 mož Popolnoma uničenih je bilo 74 tankov 361 težko poškodovanih in 116 lahko poškodovanih Nemško letalstvo je izgubilo v tem razdobju 89 lovskih letal, 216 lahkih bombnikov 107 težkih bombnikov ter 9 izvidniških letal Poškodovanih je bile okrog 300 letal
Poljske izgube cenijo francoski listi na pol milijona mrtvih in ranjenih vojakov brez civilnih žrtev, ki znašajo tudi mnogo desettisočev
Hitlerjev govor in Francozi
Glavno glasilo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji novosadski oDeutsches Volks-blatt« objavlja pod debelim naslovom sen zac >nalno vest- »V Franciji ne ve nihče, kaj je Hitler povedal Njegov govor je bi' deloma cenzuriran deloma pa izkriv Ijen« V stvari ponavlja novo«adski 'ist tr ditve nemških listov da je francoska cenzu ra dovolila objaviti samo izvleček iz Hit lerievega govora ki daje povsem nepopol no sliko predlogov in stališča nemškega kan celarja
Medtem so objavil? ie vsi svetovni listi ugotovitev agencije Havas. da je dostavila vsem redakcijam francoskih listov dobese den tekst o Hitlerjevem govoru Ker pa ie obseg francoskih listov zaradi štednje s pa pirjem omeien samo na štiri stran; reda* cije niso imele možnosti da govor naenkrat v celot* objavijo Nekatera lis»i so ga zato objavili v nadaljevanjih drugi pa kar na enkrat, a v izvlečku List vrh tega opozarja da v Franciji lahko vsak posluša tudi tuje radijske postaie ne izvzemši nemške in da so imeli zato Francozi dovolj prilike da se seznanijo s Hitlerjevim govorom v celoti.
Žalne obleke v Nemčiji
RADIO r. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
RADIOV AL, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 ANTON BREMEC, Celje, Miklošičeva ul. 2 L. LU6ICKY, Maribor, Koroška cesta 11
verni Evropi sta odpadla, morda v nenadomestljivo škodo za vso Evropo. Zaradi popolnosti naj še navedem govorice o dozdevnih ruskih zahtevah glede Klajpede (Me-me'a). Često so bile baltiške pokrajine prizorišče borb med vzhodom >n zapadom, toda preostaja nam sedaj samo ugotovitev, da stoje potomci nekdanjega nemškega viteškega reda ob strani, medtem ko Rusija s tisoči oklopnih vozov m najtežjih bombnikov uveljavlja na novo oživljeno politiko Ivana Groznega in Petra Velikega.«
Iz zagrebške odvetniške zbornice
Beograd, 11. okt. p. »Službene novine« prinašajo objavo odvetniške zbornice v Zagrebu, po kateri se črtajo iz vrst odvetnikov dr. Vladimir Maček, dr. Ivo Andres :n dr. Srdjan Budisavljevič, ki so postali ministri, ter dr. Ivo šubašič, ki je posta! ban.
Zagrebško mestno posojilo
Zagreb, 11. oktobra, o Na gremijalni seji načelnikov magistratnih oddelkov so raz-
Nemški Usti objavljajo razglas državnega urada .a preskrbo prebivalstva z obleko in čevlji V razglasu je med drugim spo-vilu so sedaj pismeno sporočili predsed- ! močeno, da je do nadaljnega dovoljena na- - --ja . posojif ki je namerava!o me-stvu zbornice, da odlagajo svoje mandate ,	^S«^™ sto Zagreb najeti pri Suzorju v višini 30 mi-
V skupnem dopisu utem,' ujejo svoj od- j	™ jf J™ fi^Ka : Hjonov dinarjev. za kar pa finančno mini-
stop s tem da jih je večina sistemat.čnc . uradni mrtvaški list De.žalneobleke ima-
odrivala od vsakega soodločanja Zato ! Jo pravico samo najbližji svojci, od teh pa
njihovo nadaljnje sodelovanje v zbornici ne bi imelo nikakega smisla ne glede na to da smatrajo tako stanje za nezdružlji- | vo ? ugledom in častjo ^afične organiza- ,an za XZKDirmce-
vsak do vrhnje obleke, plašča in enega para črnih nogavic. Večje količine se lahko kupijo le na izkaznice za obleko in v rae-
cije ki so jo zastopali Med drugim navajajo za primer da njihov predstavnik kljub ponovnim dogovorom m obMubam ni bii povabljen k nobeni seji cpntralnepa tainištva delavskih zbornic čeprav so bile že tri take seje odkar so bili imenovani novi člani ljubljanske zbornice
©bsofSka za !c!*veto
Pred beograjskim okrožnnn sodiščem je bila v torek razprava o tožbi bivšega poslanca in člana glavnega odbora JNS dr Srpka Vukanoviča proti bivšemu poslancu Momčilu Jankoviču. intimnemu prijatelju dr Milana Stojadinoviča Obtožnica očita Jankoviču. da je na seji beograj-
Itafjf^fSPki lif?t c n**!cem pritisku v Baltiku
Poročevalec turinskega lista »Stampa« pošilja :z Revala (Talinna) dopis o novem ruskem pritisku v Baltiku V zanimivo pisanem poročilu čitamo tudi tole:
»Baltik, na čigar nebu se pojavlja sovjetska zvezda, doživlja danes svojo dramo, ne da bi se kdo zmenil za usodo baltiških republik ki izgubljajo svojo samostojnost. Na drugi strani pa tudi ni mogočt razumeti. v imenu kakšnih načel naj bi Rusija spoštova'a neodvisnost baltiških republik v času, kakor je današnji, ko je življenje narodov boj. v katerem zmaguje silnejši. Di-
strstvo doslej ni hotelo dati odobritve. Ker je sedaj za to odobritev merodajna banska oblast, bo zagrebška mestna občina zaprosila zanjo pri banu, ki jo bo brez dvoma izdal. Obenem so bile določene spremembe glede uporabe tega posojila, ki bo porabljeno samo na področju mesta Zagreba.
f^ZT^J^t SrpVa vZ ! plomatska med Rus,,.! ,„ R>ltikom se kanoviča Rekel je o njem med drugim,
da ie bil »član tiste družbe ki ie s svojimi deli osramotila ves naš narod ter ga še posebej ponižala z nedostojnim, neizobraženim in nedemokratskim postopanjem v narodni skupščini Dr Vukanovič je kot občinski zdravnik opravljal te nečedne posle v narodni skupščini in sramotil beograjsko občino pri kateri ie bil uslu^ben Krona vsega teea pa le bil atentat na predsednika vlade dr Stoiad'"noviča pri katerem je bil aretiran dr Vukanovič kot član družbe ki le oripraviiala atentat Mislil sem. da bi prešli molče preko odpustitve tako nedostojnega človeka iz občinske službe kakor ie dr Vukanovič. Ker pa se je pokazalo za potrebno, da opozorimo javnost na njegovo moralno nedo-stojnost. sem s tem to stori] in zahtevam, da se odpusti iz občinske službe «
Zaslišanih je bila cela vrsta orič. med njimi bivši beograiski župan Vlada Tlič. ki je izpovedal da se inkrimiranega govora več ne spominja Potrdil oa 1e da je bil govor Momčila Jankovičs stenografi-ran
Sodišče 1e po zaslišanju prič spoznalo Momčila Jankoviča za krivega ter ga obsodilo na dva meseca strogega zapora in 3 000 globe Obsojenec se je proti obsodbi pritožil
Izgube na Poli«kem
Francoski listi objavljajo podatke o katerih zatrjujejo, da so posneti po nemški zaupni statistiki o izgubah nemške vojske na Poljskem Po tej statistiki znašajo baje nemške izgube v času od 1 do 28 septembra 91 200 mrtvih. 63 400 težje in 84.900 lažje ranjenih, 43.000 pa obolelih. Vsega
vsekakor odigrava v nekih določenih oblikah. Podpisujejo se pogodbe, začenjajo pogajanja in prirejajo celo banketi. Toda sovjetski pohod od vzhoda proti zapadu se je začel in to pot mma nasproti nobenega antagonista Nemčija ima opravka z drugimi protivniki Njen vpliv in njena naloga varstva zapadnoevropske civilizacije v se-
Zastopniki NSZ v Beogradu
Beograd, 11. okt. p. Minister za socialno politiko dr. Budisavljevič je sprejel danes zastopnike Narodne strokovne zveze iz Ljubijane.
Iz državne službe
Beograd, 11. okt. p. Napredoval je za zdravstvenega svetnika v 4/2 pri sreskem načelstvu v Murski Soboti dr. Albin Gre-gorac, za tajnika 6. pol. skupine pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu pa dr. Marij Klobučar.
Usoden potres
Beograd, 11. okt AA. Poročilo potre-somerskega zavoda na Tašmajdanu: Včeraj 10. oktobra ob 19:44:36 so aparati zabeležili začetek katastrofalnega potresa v daljavi 8.900 km, jugovzhodno od Beograda. Največje tresenje tal je bilo ob 20. uri 24 minut. Konec tresenja je bilo ob 21. uri.
Ruska vojska zaseda VHno
Vkorakanje ruske vojske v Vllno, ki ga je Rusija med tem odstopila Litvi
Berlin se je privadil vojni
Spremenjena zunanja slika — Nedostajanje svetlobe — šele začetek... — Kar imaš, to imaš — Tihe tragedije
Kakor smo nedavno poročali že v nekem drugem članku, so se začeli Berlinčani privajati novemu položaju. Zunanja podoba tega velemesta se je v prvih tednih vojne spremenila bistveno le v dveh točkah. Promet se je skrčil na minimum. Iz-rnea kakšnih stilih tucatov avtobusnih prog jih obratuje komaj en tucat. Taksiji komaj zadostujejo za potnike na postajah. Zasebni vozovi ne vozijo več. Tovorni avtomobili, ki smejo še obratovati, store kar morejo, da bi zmogli ogromno prevozno službo, ki jo potrebuje nemška prestolnica za svoje vsakdanje življenje. Ker se je promet tako skrčil, tudi urejevanje prometa nima nobenega smisla.
Barvne luči na prometnih cestah ne gorijo skoraj nikjer več, vožnje skoraj nikjer več ni treba zadrževati. Druga zunanja sprememba, ki postaneš takoj pozoren nanjo, je skoraj popolna tema v nočeh. če so predpise o zatemnitvi tu in tam omilili, si ne smemo misliti, da so dovolili kakšna razsvetljena okna ali prejšnjo razsvetljavo na cestah. Le na nekaterih glavnih prometnih točkah gori nekoliko svetilk, ki jih svetloba v mesečnih nočeh sploh ne prihaja v poštev. Za temnimi okni pa gre življenje v poslovnih in gostinskih lokalih, v pisarnah in stanovanjih naprej. Paradoksno je, da zatemnitev človeku ni toliko nadležna ponoči, ko ničesar zima j ne išče, kolikor podnevi Podnevi sobe ne dobe prave svetlobe, kajti iz udobnosti puste zakrite tudi podnevi zgornje dele oken.
Zanimivo je, da vojaštva na ulici ne vi-<hš toliko, kolikor bi ga v tem času v mestu pričakoval. Kar je vojaških uniform, izginejo med civilisti skoraj popolnoma.
Na znotraj se je prebivalstvo nekaj pomirilo. Strah, ki ga je čutilo v zvezi z morebitnimi zračnimi napadi v prvih tednih, je po zasedbi Poljske bolj ali manj izginil. Zmage pa Berlin ne proslavlja z bučnimi prireditvami. Vsak se zaveda, da je to komaj začetek in da najtežje šele pride. Naval na trgovine z živili, pohištvom. blagom, krznom, klavirji i. t. d. iz prvih dni se je polegel. Ljudje so kupovali tedaj pred vsem iz pomisleka, na utegne denar izgubiti vrednost, predmeti pa jo ohranijo, po starem načelu »Kar imaš, imaš«. Sedaj je bodisi ljudem zmanjkalo denarja, bodisi trgovinam blaga, kar se tiče živil, pa so itak malodane vsa raodo-nirana. Samo sadje, zelenjavo, perutnino, kocke za juho in krompir bi si lahko brez karte kupoval — če bi bilo teh živil sploh
Dež po desetih letih
V pokrajini Antofagasti v čilleju je po desetletni suša prvič deževalo. Ta dež je vplival na prebivalstvo kakor čudež.
Ljudje so drli iz hiš in pričeli od veselja plesati. Otroci, ki še nikoli niso doživeli dežja, so strmeli spočetka kakor zamaknjeni v oblake, v katerih so se vžigali Miški, ki jih je sipremljal grom. Ob vsakem gromu so se vedli potem kakor nori in so se tresli po vsem telesu.
čilenska pokrajina Antofagasta, ki ima do 3000 m visoke gorske masive, je bogata z naravnimi zakladi, obenem pa tu-ic£ dežela, ki ima na svetu najmanj padavin. Zadnji dež so imeli v juliju 1929 in od tedaj ni padla tu ni kapljica dežja.
kaj dobiti. Zmanjkalo pa jih je brez sledu.
K utrditvi razpoloženja so veliko pripomogli poskusi oblasti, da bi se vsakdanje življenje nadaljevalo kolikor mogoče normalno. Celo radio je opustil izvajanje vojaških koračnic in podobnega ter oddaja ljudsko muziko. Tramvaj in železnišike aveze s poedinimi mestnimi predeli obratujejo redno in le z malenkostnimi zamudami. Gledališča, varieteji in kinematografi niso nikoli prekinili svojih predstav in imajo polne hiše. Od 1. oktobra dalje so dovoljeni tudi plesi v javnih lokalih. Toda to navidezno normalno življenje se človeku dojmi pogostoma zelo čudno, ko lista po časnikih in naleti po naznanilih zabav cele strani črno obrobljenih in s podobo železnega križca opremljenih osmrtnic. Iz besedil teh oglasov se zrcalijo pogostoma najhujše tragedije mnogih družin. Poleg zabavišč se polnijo tudi cerkve.
Nemški letalec I na francoskih tleh
Neugodno vreme zadnjih dni preprečuje na zapadni fronti večje podvige zračnega orožja. Francoski letalci se spravljajo le redko na daljše polete. Nemški letalca so v tem oziru manj previdni.
Iz Pariza poročajo, da je eden med njimi, zelo mlad mož s podčastniškim činom, v gostih oblakih izgubil orientacijo in je z vsem mirom pristal sredi francoskih črt. Pristal je tako mirno in zaupljivo, da so francoski vojaki, ki so takoj pritekli, mislili, da imajo pred seboj dezerterja. šeJe po njegovem presenečenju, ko je zagledal francoske vojake, je bilo opaziti, da je mislil, da je pristal na nemških tleh.	_
Nepopularna
Viktorija
Vse, kar se dogodi v Franciji, spravijo tam v popevko, šanson bojevnikov iz let 1914.—1918. je bila »Madelan«, ki so jo zapeli najprvo na deskah nekega pariškega kabareta in ki je po vojni postala najbolj priljubljena koračnica francoske vojske. Te dni si je izmislil neki pariški kavarniški komponist nov šlager. ki mu jo dal ime »Viktorija«.
Ta Viktorija naj bi bila h« slovite Mar delone, marketendarice iz svetovne vojne, in njenega korporala. Sam Maurice Che-valier, najbolje plačani francoski pevec popevk, je izjavil, da hoče to Viktorijo krstiti. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. V listih se je oglasila viharna kritika. Viktorija ni po okusu današnje francoske publike, ki smatra sedanje čase za precveč resne, da bi mu jih krojili s kabaretnih desk. In tako je Viktorija za sedaj padla v vodo ...
Kje je Blotnberg ?
Bruseljski list »20ieme Sičcle« zastavlja vpršanje, kje je prejšnji nemški vojni minister Blomberg. čudno je, da ni o njem nič slišati.
V Belgiji so vsi prepričani, da ga ni več med živimi. Baje so ga odstranili konservativni častniki pruske junkerske kaste, ki so se bali da bi prišel stari vojak spet do moči in da bi se jim maščeval. Kakor znano so baš častniki iz teh krogov pru silili Blomberga, da je odstopil kot vojni minister, ko se je poročil z neko stenoti-pistko.
previdnost na morju
Preden se dvignejo v zrak
Angleški vojaški letalci na poti k svojim letalom, s katerimi bodo poleteli nad sovražno ozemlje
Bitka v zraku nad Sieg£riedovo črto
Kaj pripoveduje očividec, lu se je spustil s padaloan
na zemljo
Eden izmed strelcev, ki je sodeloval v nedavni zračni bitki nad Siegfriedovo linijo ter je bil primoran spustiti se s padalom na zemljo, opisuje, kako se je to zgodilo in pravi:
Več angleških letal se je dvignilo v zrak z namenom, da rekognoscirajo položaje na Siegfridovi črti. Nenadoma se je pojavilo nad angleškimi letali 18 nemških aeropla-nov tipa Messerschmidt. Razvil se je niz dvobojev v zraku. Pri obstreljevanju so se Nemci posluževali tudi vžigalnih nabojev.
Takšen naboj je zadel tudi mene. Vnela se mi je obleka in v trenutku sem bil ves v ognju. Ob času, ko se je zdelo, da že začenjam izgubljati zavest, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Sovražno nemško letalo je začelo obstreljevati naš aeroplan. Tedaj sem zbral vse moči in začel streljata nazaj. Toda bilo je že prepozno. Naše
Učinek bombe
rmm 1 .
F r r 1
Razdejanje, ki ga je povzročil
topniški Izstrelek v varšavskem predmestju
letalo je bilo tako poškodovano, da ga nismo mogli več rešiti. S padalom sem se spustil proti zemlji. Pristal sem mirno in brez večje škode ter sem obležal v med-zemlju. Približala se mi je nemška patrulja. da bi me ujela, toda v tem jo je prehitel francoski reševalni oddelek, ki me je pobral ter me odnesel v zaledje, odkoder so me poslali v bolnišnico.
Obleke iz aluminija
Da je mogoče iz stekla izdelati tkanine, ki so uporabne za izdelavo oblek in nogavic je bilo še pred kratkim novost. Sedaj ril več. Avstralski strokovnjaki pa izdelujejo sedaj iz plutovine blago, ki se odlikuje s svojo lahkoto, nepremočljivost-jo in trdnostjo. Njih ameriški tovariši pa se ponašajo zopet z drugim izumom: ugotovili so, da se da iz aluminija izdelovati tkivo, ki je nad vse mehko in prilagodljivo, kakor svila. Z aluminijastimi nitmi se dado doseči najbolj svojevrstni barvni učinki. V kratkem bodo imeli na ameriškem trgu obleke, čevlje, klobuke in ročne torbice iz aluminija.
Razkosano
žensko truplo
Berlinska kriminalna policija raziskuje grozoten zločin. Na zemljišču, kjer je gostoval nedavno cirkus Busch. so mimoidoči odkrili zgornji del ženskega trupla, ki je bilo zavito v časniški papir in platno. Grozotni zavoj je bil povezan z žico, roke. noge, glava, prsa in deli spodnjega telesa so manjkali
Cez nekoliko ur so dobili nadaljnje dele trupla ob vhodih v stanovanja v bližini prvega najdišča Po dosedanjih izsledkih se je moral zločin izvršiti nekje v bližini, morilec ie v stanovanju razkosal truplo in ga raznesel po kosih. Kdo je umorjenka, doslej niso mogli dognati, prav tako manjka tudi sled za morilcem.
Treskavi plini
ubili 37 rudarjev
V Saint Etienneu se je v ondotnem premogovniku primerila huda nesreča, pri kateri so treskavi plini ubili 37 rudarjev. Ministrstvo je takoj sestavilo posebno komisijo. ka bo preiskala vzrok nesreče.


Vse ladje Zedinjenih držav so opremljene s povečanimi napisi, ki naj omogočijo tujim podmornicam točno orientacijo, da gre za ameriške parobrode
Sadje za zimo
Hranimo ga v suhih zračnih prostorih
če hočemo shraniti sadje za zimsko zalogo, ga moramo najprvo pregledati, da-li ni zavoljo padca, sunkov ali pritiska kaj trpelo. Vsako poškodovano sadje namreč kmalu se gnije in okuži s tem tudi zdravo sadje. Že pri pospravljanju sadne letine moramo biti torej previdni in sadja ne smemo premetavati. Peclji ostanejo na sadežih, skrajšamo jih samo s škarjami. Priporočljivo je, da konce skrajšanih pec-ljev premažemo z voskom.
Sadje, ki ga hočemo prezimiti, moramo pobrati kratko pred popolno dozoritvijo. Prezrelo sadje se ne drži dolgo. Preden ga spravimo v prezimovališče, ga malo osušimo na zraku. Fino sadje, posebno špa-
liroo, zavijemo posamič v papir. V zračnih prostorih samo za sadje se to bolje ohrani nego v kleteh, kjer se ga prime rad duh po plesni.
Zalogo moramo pozimi vedno znova pregledovati, da odstranimo obolelo sadje, ki bi okužilo tudi zdravo. Jabolka in hruške polagamo s peclji navzgor. V milih zimskih dneh shrambo lahko zmerno prezračimo. Grozde, ki jih hočemo ohraniti dalj časa, obesimo posamez v zračen prostor. Dolgo se pa ne držijo. Končno je treba paziti na to, da damo v shrambo le zimske vrste sadja, kajti zgodnje in srednje zgodnje vrste pričnejo kmalu gniti in nam pokvarijo vsako veselje.
Maščevalna ženska nevarnejša od bombe..«
Kadar se ljubezen spremeni v sovraštvo
»Maščevalna ženska je nevarnejša od bombe,« je dejal neki londonski sodnik, ki se je moral te dni baviti s svojevrstno tožbo.
Neka štiridesetletna vdova po imenu Milly Blaes je porabila vse svoje prihranke, da bi škodovala mlajšemu moškemu, ki je prekinil zveze z njo. čeprav ji je baje obljubil zakon. Najprvo je stopila v stik z nekim odpuščenim kaznjencem, ki ga je za znatno vsoto pridobila za sozarotnika. Kaznjenec je nekoč ponoči napadel moža. ki ji je bil postal nezvest, žrtev so morali z raznimi poškodbami prepeljati v bolnišnico.
Vdova je kaznjenca nato pregovorila, da je izvršil vlom v trgovino njenega bivšega prijatelja, o kateri je vedela, da ni zavarovana za takšne primere. Vdovin pajdaš
je trgovino oplenil do dna, kar je njenega lastnika spravilo na rob propada. Ko je dala maščevalna ženska zastrupiti tudi njegovega najljubšega psa, je sklenila, da spravi njega samega na oni svet. Tu pa kaznjenec ni hotel več sodelovati, čeprav mu je ponudila visoko vsoto. Stopil je rajši na policijo in jo ovadil.
Dejanje češkega letalca
švicarski listi beležijo smrt nekega češkega letalca, ki bi bil moral Gestapo po-kazati mesto, kjer je bila skrita mina " nekem češkem aeroplanu. Letalec je po-vedel Nemce s seboj, prišedši na mesto, pa je vžgal mino, da je eksplodirala in raztrgala njega, pa tudi 60 nemških spremljevalcev.
Slika z varšavskega trga
Kupi orožja na trgih in ulicah, koder so Se nedavno divjali hudi boji
Izvor »mirovne ofenzive" IANEKDOTA
Fraza »mirovna ofenziva« je nemškega izvora. Baje jo je prvi napisal neki nemški novinar dne 16. decembra 1916, ko je skušala Nemčija v zveza z Avstro-Ogrsko omečiti vladi Anglije in Francije ter ju pridobiti za svoj mirovni načrt. Anglija in Francija sta takratni poskus odklonili.
Kozmetika in utrjevalna dela
Grški listi pišejo, da je Grčija v zadnjem času zgradila okoli 3000 utrdb na svojih državnih mejah. V ta namen so izkopali 450 tisoč kubičnih m zemlje, porabili sto tisoč ton cementa tn 350.000 ton jekla. Ker so ta gradbena dela zahtevala mnogo denarja, je vlada zvišala davek za parfume in kozmetične predmete za 10 odstotkov. Obdavčeni pa so tudi razni drugi predmeti, n. pr. fotografski aparati.
Poletni čas do sredine novembra
Anglija in Francija sta podaljšali letos poletni čas dopolnoči med 18. m 19. novembrom.
Nemci se učijo ruščine
Ravnateljstvo nemške delavske fronte je uvedlo tečaje ruskega jezika za svoje člane. Zanimanje za ruščino je v Nemčiji baje veliko.
Nesreča v belgijskem premogovniku
V belgijskem rudniku v Librurgu-Meu-se je te dni nastal kratek stik, ki je povzročil velik požar. Doslej Je v oblasti ognja pod zemljo nad tisoč rudarjev, Id ne morejo iz premogovnika.
Pesnik Hartleben je bival v mladih letih pri zelo radovedni gospodinji Nekega dne, ko je baš delal, je stopila v njegovo sobo in mu pogledala čez ramo.
»Povejte mi, gospod pesnik,« je dejala naivna ženska, »zakaj imate vedno to merilo na svoji mizi?€
»Tega ne boste razumeli, dobra ženac, je odgovoril Hartleben. »To je merilo, ki ga polagam nase, kadar se primerjam z drugimi pesniki. Sedaj pa pojdite in me pustite delati.«
VSAK DAN ENA
»Vprašaj nu debeluharja, ako ti da dinar, če mu zavežeš čevlje!«
»Saj traki na njih sploh niso razvozijar ni!«
»Seveda niso ampak on tega ne vidi . . .«
(»Tidens Tegn«),
Kulturni pregled
Pred razstavo bolgarske knjige v Ljubljani
Jugoslov.-bolgarska liga v Ljubljani je prejela te dni iz Beograda okrog 1500 bolgarskih knjig, ki so ostale z letošnje junijske razstave bolgarske knjige v naši prestolnici. Te knjige so bile že tedaj namenjene za razstavo v Ljubljani. Med tem pripravljajo v Sofiji še dopolnilno zbirko, ki bo ob pravem času odpremljena v naše mesto, tako da bo tu zbranih kakih 2500 knjig. Tako se bo še v oktobru otvorila v slovenskem kulturnem središču prva razstava bolgarske knjige. Po razstavah češke in slovaške knjige, po veliki jubilejni razstavi slovenske knjige in reprezentančni razstavi italijanske knjige bo tudi bolgarska knjiga sprejeta pri nas s pozornostjo, ki gre takemu duhovnemu odposlanstvu bratskega naroda.
Prireditev razstave bolgarske knjige v Ljubljani je nov korak k utrjevanju naših kulturnih vezi in k medsebojnemu spoznavanju. Minili so — upajmo za vedno — časi, ko knjiga, natisnjena v jeziku Boteva in Vazova, ni mogla v zapadne pokrajine slovanskega juga. Minili so zaradi tega, ker so zahteve sedanjosti in ideali bodočnosti močnejši od spominov na preteklost, že pet let se v obeh slovanskih državah na Balkanu svobodno razvija delo za zbližanje in resnično bratstvo obeh državnih narodov, ki samo zložna in prijateljsko združena lahko uveljavita na evropskem jugovzhodu svoje in splošne slovanske interese.
Letošnja razstava slovenske, hrvaške in srbske knjige v ponosni bolgarski prestolnici Sofiji je pokazala, da so pota bolgarsko-jugoslov. kulturnega zbliževanja in sodelovanja že dobro izkrčena in utrjena. Simpatičen sprejem naše knjige pri najvišjih predstaviteljih bolgarskega naroda, kakor tudi v širših intelektualnih slojih sofijske družbe je potrdil vso dobro voljo za nadaljevanje lepo začetega sodelovanja, prav kakor je ta dobra volja prišla do izraza ob priliki razstave bolgarske knjige v Beogradu Razstava v Ljubljani bo tako tudi na periferiji Jugoslavije razširila zanimanje za bolgarsko knjigo, ki je pri nas skoraj neznana, čeprav imajo slovensko-bolgarski kulturni stiki že neko tradicijo.
Prizadevni tajnik tukajšnje JB lige g.
Vekoslav Bučar pravkar urejuje in kata-logizira dospele knjige. Knjige so izbrane po strokah. Najobilneje je kajpak zastopana lepa književnost, posebej še izdaje klasikov bolgarske literature, kakor so Bo-tev, Karavelov, Vazov, Veličkov, Javorov in drugi poleg novejših in najnovejših pisateljev, od čilingirova in Borkova preko Dobri Nemirova k Petkanovu, Poljanovu, \Karaličevu, N. Rajnovu L t. d. Samo nekaj primerov kaže, kako izdajajo Bolgari prevode (Reymont, žeromski). Obilen je izbor poezije s knjigami prijateljice Slovencev Bagrjane, pokojnega D. Debeljanova, Lilie-va, Slavejkova, Trajanova in mnogih drugih znanih imen bolgarskega Parnasa. Zastopana je tudi dramatika, ne manjka zbirka periodik, med katerimi so na pr. vsi letniki književne revije »Zlatorog«. Posebno obilno je zastopana mladinska književnost, ki so nanjo Bolgari upravičeno ponosni. Iz znanstvene literature bodo vzbudile pozornost krasne izdaje bolgarske akademije, arheološki in etnološki zborniki, Stoinova monumentalna izdaja narodnih pesmi z napevi, kritične izdaje starih slovstvenih del, filološka in literarno-zgodovin-ska dela, med slednjimi zlasti spisi profesorjev Bojana Peneva in Arnaudova, dveh največjih avtoritet v bolgarski literarni zgodovini. Dalje bodo razstavljena številna zgodovinska dela, med njimi Zlatarskega tri knjige obsegajoča Zgodovina bolgarske države in lični zvezki »Blgarske istoričeske bibioteke«, potem nekatera reprezentativna dela iz arheologije in likovne umetnosti ter muzikološki spisi. Zanimale bodo nadalje ne v zadnji meri zaradi tiska in opreme teološke knjige, misali in obredniki v izdaji bolgarskega sv. sinode. Posebej opozarjamo že sedaj na zbirko kmetijske literature (z lepo kmetijsko enciklopedijo, kakor jo Slovenci pogrešamo), slovarjev in priročnikov. Vse to priča, da v Bolgariji ni malo ljubezni do knjige in tudi ne malo založniške podjetnosti, ki širi in dviga bolgarsko nacionalno kulturo.
O nadaljnjih pripravah za to novo manifestacijo jugoslov.-bolgarske vzajemnosti bomo še pisali.
) bi ga postavil režiser ob pojemajočem gk-su iz ozadja.
Nosilec osrednje podobe, ki se etično vzpenja visoko nad svojo okolico, je P. K o v i č e v , hlapec Jernej. Pavle Kovic je skrbno premeril globine Jenejevega lika. Zagrebel se je vanje ter oblikoval v trpkem razočaranju prelomljenega Jerneja do slednjih dušeslovnih odtenkov. Izredno močna, presunljiva je bila predzaiključna slika pred župnikovim razpelom.
Ostale osebe, ki nastopajo kot priče Jer-nejeve tragike, so več ali manj epizod nega značaja. Iznad nje sc je dvigal med drugim s svojo izrazitostjo J. Kovičev neugna-ni potepuh. Tudi drugi so smotemo urejevali svoje sodelovanje, tako Gorinš-kov neusmiljeni mladi Sitar, Nakrs-tov tipično carukarjevski Gostačev študent, Gromov župan. Crnobori-jev mladi sodnik. Verdonikov skesani mladi popotnik, Košičev jezični doktor oz. svak, Razbergarjev župnik, Sitarica E. S t a r če v e, tašča E. Kraljeve, štandekerjev s»osed, delala B. Rasbergerjeve, pastir D. Savinove, Malčev Vejačev, K o -šutov ŠaLander, ženska S. Gorinško-ve, F. Blažev bradati gospod, H a -rastovičev starikavi plešec, Turkov sodnijski sluga in Brunčkov stražnik.
Vtis predstave je bil globok. Občinstva bi bilo lahko več.
II.
Finžgarjeva »Veriga* je biila druga slavnostna predstava ob mariborskem gledališkem jubileju. Iz nje čutimo topel dih po rodni zemlji, po naši vasi, ki jo kazdjo in pačijo pravdamski konflikti, pravdarsiko prekletstvo, kalkršno se prikazuje v tej Finžgarjevi odraki ljudski zgodbi.
Joško Kovic jo je odel v realistični okvir, ki ustreza bistvu drame. Svoječasno zunanjo priredbo je primerno dopolnil. Igralci in igralke, ki jih je pritegnil k sodelovanju, so se zelo potrudili, da bi otis-nili vsemu dogajanju na odru čim večjo prepričevalnost. Izredno učinkovito kreacijo nam je spet ustvaril nestor mariborskih gledaliških igralcev P. Rasberg;er s svojim miroljubnim ter žrtvujooiim se starčkom Primožem. Vsak v svoje globoko zarita sta trdoglavj korenini Gromov Marko in Gorinškov Mejač. Micika B. Rasbergerjeve je dobro dekle, v svojih uglajenih manirah morebiti celo bliža mestni gospodični kakor pa podeželskemu dekletu. Ostro razvit čut za realnost kaže Alena E. Kraljeve, materiaska
»Naša rast«
ŠPORT
Večna pot — cesta 12 ovinkov
Nekaj o posebnostih proge in dirkalnih motorjev
že drugo leto izdaja literarno-kulturni krožek pri Podmladku Rdečega križa na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani dijaški literarni časopis »Naša rast«. Prof. Slavko R a i č je prevzel pokroviteljstvo in vodstvo krožka in časopisa. Ob njegovem sodelovanju je ta mladinski list uspešno premagal začetne težkoče in se razvil v prikupno glasilo srednješolske mladine. Sotrudniški krog se je v teku prvega letnika razširil, zanimanje za časopis je zraslo. V drugem letniku, čigar prva številka je pravkar izšla, je že dobil ovitek, kar je očiten znak tehničnega napredka na zunaj sicer skromnega srednje-šolskega lista. Spominjamo se, kakšni so bili taki listi nekoč: še misliti ni bilo, da bi si lahko mladina privoščila tiskano literarno glasilo, Delo uredniškega odbora priča o sodelovanju profesorja in študentov, kar nedvomno vzpodbuja voljo in veselje mladih ljudi, da se poizkušajo s peresom in izražajo v literarnih oblikah svoja nastrojenja, misli, opazovanja in fantazijske nagibe.
Prvi letnik »Naše rasti« šteje 120 strani in vsebuje pesmi, pripovedno prozo in druge sestavke mladih sodelavcev. V pesmih se kajpak opažajo vse, skoraj že nujne hibe pesniških začetkov, zlasti pa očitni vplivi pesnikov, ki jih mlad stihotvorec najrajši prebira. Tako je zanimivo, da v formalnem pogledu skoraj prevladuje vpliv starejših pesnikov, posebej še Prešerna in Aškerca. Izmed pesniških sodelavcev »Naše rasti« je treba omeniti predvsem Branka Borštnika, ki je umrl premlad, da bi mogel zavzeti vidnejše mesto v slovenski najmlajši liriki, vendar pa ob primerih njegove poezije, ki so izšli zlasti posthumno v »Naši rasti«, utemeljeno obžalujemo izgubo tega mladega talenta. Več kakor dvanajst pesmi v tem časopisu priča o znatnih oblikovalnih sposobnostih in o pristnem poetičnem nastrojenju pokojnega Branka. Nedvomno se opaža tudi pri njem vpliv nekaterih njegovih pesniških vzornikov; tako se n.pr. ob »Prikaznih« spomniš znane balade Frana Levstika, v »Soteski baladi« in v nacionalističnih pesmih pa Aškerca. Vzlic tem vplivom in mladostnemu iskanju samoraslega izraza pa zazveni iz marsikatere pesmi značilna izpoved čisto osebnega doživetja. Tako na pr. v pesmi »Domači kraj, oj sprejmi moj pozdrav!« toplo opeva Krško, v »Valovi mamijo« in v »Odnesi me s seboj« pa izraža svoja, duševni svet mladostnika presegajoča čustvena in miselna razpoloženja. Ko pravi »ponočnemu viharju«:
Divjaj
in bičaj mi obraz, zajemi, objemi me nocoj, odnesi me, odnesi me s seboj...,
čutimo za temi verzi svojski izraz hrepenenja mladega človeka po svetu, po spoznavanju življenja in po njegovih neizogibnih konfliktih.
Ostali pesniški sotrudniki opevajo priro-do, razpoloženja, ponekod tudi erotična valovanja, nekateri se pa pogumno spuščajo v objektivno, tu predvsem rodoljubno poezijo in izražajo vero v narodno bodočnost, v Jugoslavijo, v slovanstvo. Taka poezija je celo pri zrelih pesnikih zelo tvegana, "ker le prepogosto izzveni v ceneni patos in povprečno frazo.
V	pripovedni prozi je opaziti nekaj mladih peres, ki zbujajo s svojimi sestavki zanimanje, n.pr. Perovšek, Gregorač, Kle-vora, Draga in še ta ali oni. Najboljši so tam, kjer opisujejo neproblematični svet preprostega človeka, vas in kmečko življenje. Umljivo je, da še ne morejo povedati kaj novega, vendar je dovolj značilno že to, kako povedo. Nekatere črtice že kažejo napredek v literarnem oblikovanju in morda dobimo iz vrst »Naše rasti« enega ali dva pripovednika večjega formata. Mladim začetnikom v pisateljevanju ni mogoče dovolj priporočati, da se čim bolj urijo v neposrednem opazovanju ljudi in življenjskih razmer ter da proučujejo kot najboljše vzore realistične mojstre: samo pri njih se bodo naučili, kako je treba povest zgraditi, kako opisovati ljudi in življenje, šele ko imajo to v oblasti — je priporočal mladim pisateljem izkušeni Maksim Gorkij — bodo lahko krenili k iskanju novega literarnega stila in poglobitvi osebnega izraza.
V	»Naši rasti« izhajajo tudi nekateri poskusi, ki tipajo v smer eseja in literarne kritike. Tako smo opazili članek o čapkovi »Beli bolezni«, kjer bi med drugim želeli, da bi pisec v pravilni češčini citiral naslove čapkovih del. V prvi številki drugega letnika je živan žun poslovenil iz bolgarščine Hrista Boteva »Obešenje Vasilija Levske-ga«, iz češčine pa Viktorja Dyka »žalostno pesem vaškega šaljivca«. Oba prevoda pomenita simpatičen začetek.
Želimo »Naši rasti«, da bi še nadalje rastla, si razširila sotrudniški krog in ustvarila počasi svojo tradicijo, ki ji bo omogočila, da bo posegla še globlje kakor doslej v duhovno življenje slovenskih srednješolcev.
Ljubljanska okolica nc premore lepše in pripravnejše poti za cestno dirko kakor je ravno Večna pot. Vsak meščan jo pozna po svoji krasni legi in privlačnosti kot sprehajalno pot., vendar pa je cesta tudi izredno pripravna za dirkalno progo. Cesta je izven glavnega prometa ter jo je z lahkoto zapreti, ne da bi trpel redni promet. Ob progi se vrstijo jaste -m vzvišena mesta, ki omogočajo gledalcem nemoteno opazovanje poteka dirke.
Marsikdo pa utegne ugovarjati; češ preveč je ovinkov, cesta je nevarna itd. To pa ni tako! Vsaka cesta je nevarna, pa najsi je še tako široka in ravna, to pričajo neštete mednarodne dirke. Ni pa cilj cestne dirke vožnja na ravni široki cesti, kjer je možno pokazati samo potenco motorja, marveč ravno obratno, cestna dirka mora biti na taki cesti, kjer se preizkusi tehnična sposobnost vozača. V tem pogledu je Večna pot idealna, ker se razni elementi ceste pestro izmenjavajo in moremo našteti v obsegu dirkalne proge kar 12 ovinkov, med katerimi so položni, ostri, desni, levi in tako zvani »kačasti« ali »S» ovinki Dirkač, ki hoče tekmovati na taki progi, mora pokazati izredno rutino in premišljeno vožnjo, zato pomeni tudi uspeh na takšni progi brez dvoma prvenstvo in legitimacijo za mednarodno kvalifikacijo. Dirkalna strast in nezadostna izvežbanost pa je siguren neuspeh, kar se je jasno pokazalo že pri lanski prireditvi. Razen navedenega pa je za pravilno ocenitev uspeha posameznega dirkača treba vedeti tudi. s kakšnim motorjem je dosegel svoj uspeh.
Predvsem ločimo med motorji dve skupi-
Pred tekmo z Nemčijo
V nedeljo ob 15. na igrišču Concordije v Zagrebu
Meddržavna nogometna tekma med Nemčijo in Jugoslavijo je letos šesto mednarodno srečanje naše nogometne reprezentance. V dosedanjih petih mednarodnih tekmah naša nogometna elita po suhih številkah ne beleži največjih uspehov, saj je med njimi zmagala samo v eni, vse ostale štiri pa je izgubila, čudno in obenem razveseljivo pa je, da je ta edini uspeh dosegla proti — vsaj neoficielno — najboljši enajstorici sveta, proti Angliji, medtem ko je morala kloniti v borbah z Nemci (2:3), Rumuni (0:1), Italijani (1:2) in reprezentanci češko-moravskega protekto-rata (3:7).
Iz gornjega se vidi, da bo nedeljska tekma z Nemčijo prav za prav revanša za ono, ki so jo naši najboljši nogometaši spomladi izgubili v olimpijskem stadionu v Berlinu. Srečanje ima torej zaradi tega že prav poseben pomen, važno pa je dalje še zato, ker je to prva tekma, odkar smo v domačem nogometu sklenili sporazum, tako da bo v njej po dolgem nastopila spet enajstorica, ki je trenutno res najboljša, ki jo moremo sestaviti. V tem pogledu pa so mnenja vendarle nekoliko deljena, ker se sem in tja sliši, da je sa-vezni kapetan Simonovič pristal na predlog hrvatskega kapetana Jakopiča glede hrvatskih igralcev deloma pod vtisom najnovejših dogodkov v naši nogometni organizaciji Med srbskimi vodilnimi klubi niso redki glasovi, po katerih bo nekaj naših najboljših nogometašev ta dan po krivici prisostvovale tej tekmi samo med gledalci.
Nemška nogometna reprezentanca, ki pride na to tekmo, je precej močna ali morda celo najmočnejša, kakršno lahko sedaj postavijo Nemci. Morda bi bil na razpolago še ta ali oni izmed dunajskih igralcev, ki pa so se v zadnjih tekmah proti berlinskim moštvom pokazali v tako slabi luči, da jih vodstvo deloma zaradi i
zasikrbljenost navdaja M;no M. Za-krajškove in Lizo E. Starčeve, fantovski ponos Nakrstovega lane-za. V tej nazboriti in končno vendarle »pomirjeni pravdarski soseščini sodelujejo vsak po svoje K o š u t o v pomirjujoči To-mažin, Košičev hujskaški Drnolec, B I a-ž e v nerodni gorjan Boltežar in neizogibni birič L. Crnoborega.
Gledališče je bilo obupno prazno. Pri mnogih Mariborčanih je trgatveno razpoloženje pač važnejša reč kakor proslavna predstava ob 20 letnici gledališča.
Zapiski
Pavle LOvrič, sin znanega hrvatskega pesnika Boža Lovrlča, ki živi že dolga leva v Pragi, je postal češki pisatelj. Nedavno je izdal svoje prvo večje delo, hu-moristični roman »Čudne prigode Aristi-da Bonefide«.
Operna pevka Bandro»-ska-Turska, ki je bila znana v srednji Evropi in na Balkanu kot ena najboljših poljskih pevk. je med tolikimi drugimi umetniki, pisatelji in znanstveniki postala žrtev obstreljevanja Varšave. Bandrowska-Turska je gostovala tudi v ljubljanski operi.
»Od Triglava do Črnega m<>rja« je naslov opisu, ki ga je izdal Ljubomir Mi-hajlov pri založniku čilingirovu v Sofiji. Knjižica vsebuje avtorjeve vtise in opazovanja s poti po Jugoslaviji.
Srbska knjiga o bolgarskih nacionalnih revolucionarjih. Balkanski institut v Beogradu je izdal več kakor 200 str. obsega-jočo knjigo iz peresa bolgarskega literarnega zgodovinarja in publicista G. Kon-stantinova: »Voditelji bolgarskega nacionalnega gibanja: Rakovski, Karavelov, Levski in Botev«. Knjigo bo s pridom vzel v roke. kdor hoče na primerih teh velikih mož bolgarske osvobodilne revolucije spoznati njeno silo in njeno tesno povezanost s kulturnim prerodom bolgarskega naroda.
Obilna dramatska produkcija v Bolgariji. »La Parole Bulgare« z dne 8. t. m. poroča, da posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov književnikov, igralcev in gledališke uprave, preiskuje rokopise izvirnih dramatskih del, ki so jih vložili avtorji zaradi uprizoritve v sofijskem Narodnem gledališču. Teh rokopisov je okrog sto. Doslej so izbrali za uprizoritev v tekoči sezoni dramatska dela Kirila Hristo-va, St. čilingirova in Dobri Nemirova ter dramo v verzih Slavča Krasinskega.
ni, in sicer a.) serijske in b.) specialne. Prva skupina so motocikh, ki se izdelujejo v masah za prosto prodajo, medtem ko so drugi stroji posebno izdelani in se ne prodajajo ter so namenjeni le za dosego športnih uspehov. Te stroje uporabljajo predvsem tovarniški dirkaču Serijski motorji se delijo 1) v turne, ki služijo, preprosto povedano, običajnim potrebam v poslovnem življenju in so zato predvsem ekonomično in trpežno konstruirani, 2) v športne, ki imajo močnejšo eksplozivno moč in veliko hitrost ter se uporabljajo razen za poslovne potrebe tudi v športne namene.
Večina dirkačev ima navadne serijske motorje: specialne stroje imajo pri nas samo v Zagrebu Uroič, v Ljubljani pa Breznik, in sicer DKW 250 ccm kompresor, ki je pa precej starega modela (in sicer 1930) in Šiška NSU specijalka, model 1936. Omeniti je treba tudi Cihlarjev motor BMW šport, model 1938, ker ima kot posebnost vzmeti na zadnjem kolesu, kar se je pokazalo kot odlika pri cestnih ovinkih in na slabih cestah. Na nedeljski dirki bo velika borba zlasti med Breznikom in Šiško, ki bosta star-tala bržkone v isti kategoriji. Hkrati pa bo huda borba tudi med državnim prvakom Jurčičem in Cihlarjem ter dr. Hribarjem, ki
imajo vsi enake stroje.
★
Opozorilo dirkačem na Večni poti. Tehnična komisija motosekcije Avtokluba opozarja vse dirkače da je bila primorana zaradi velikega števila prijav uvesti limitirani čas na oficielnem treningu, ki bo odločal o nedeljskem nastopu posameznega dirkača na dirki na Večni poti.
slabe forme, deloma pa tudi zaradi pomanjkanja discipline za tekmo proti Jugoslaviji sploh ni vzelo v poštev. Imena nemških igralcev za to tekmo smo že objavili, prav tako je znana tudi postava naše enajstorice, kolikor je ne bodo spremenili po zadnjem treningu, ki je bil včeraj na igrišču Concordije v Zagrebu. Moštvo sestavlja 7 Zagrebčanov ter trije Beograjčani, en igralec pa je iz Splita. Splošno mnenje je, da bi ta enajstorica v nedeljo morala dobiti...
Tekma se bo začela ob 15. na igrišču Concordije, ki ga v teh dnevih posebej pripravljajo za to tekmo, na kateri računajo z obiskom do 15.000 ljudi. Z zadovoljstvom so interesenti sprejeli odločitev prirediteljev, da vstopnine za to priliko ne bodo
povišane, temveč se bodo vstopnice prodajale po običajnih cenah od din 15 do din 50. Za vojake bo vstop celo po 10 din, za otroke pa po din 5.
Zagreb se je z veliko vnemo lotil zunanjih priprav za to prireditev in prav privoščili bi mu, da bi bil temu primeren tudi športni uspeh.
Nedelja pokalnih tekem
II. kolo s 5 tekmami v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Celju
Skoraj mesec dni je poteklo, odkar so se v območju LNP med prvenstvenimi tekmami začele še druge oficielne nogometne prireditve, in sicer tekme za pokal LNP, ki naj bi tudi nekoliko poživile konkurenco med klubi, posebno med onimi, ki so krajevno navezani bolj sami nase. Pokalne tekme, v katerih so obvezni igrati vsi prvorazredni klubi, ostali pa po prostovoljnih prijavah, se igrajo do semifina-lov po enojnem pokalnem sistemu, kar je imelo za posledico, da je po 1. kolu izpadla že cela vrsta konkurentov.
V	nedeljo 15. t. m. bo v tej konkurenci na sporedu II. kolo. Spored obsega po dve tekmi v skupini ljubljanskih in mariborskih moštev ter eno v celjski skupini, medtem ko bosta Kranj in Amater prosta.
V	Ljubljani bosta igrala dva para, in sicer Kermes—Svoboda in Mars—Moste, torej štiri moštva, ki so se kvalificirala za H. kolo z naslednjimi rezultati:
Hermes nad Diskom 1:0, Svoboda nad Jadranom 1:0, Mars nad Reko 4:2 in Moste nad Grafiko 4:1.
V	mariborski skupini so bosta srečala železničar in Maribor v Mariboru. V I. kolu je železničar premagal Slavijo z 8:2, Maribor pa Rapida z 2:1.
V	Murski Soboti bo tekma med Muro in ČŠK; slednji je na prvi igri odpravil Gradjanskega z 8:0.
V	Celju bosta za pokal nastopili enajstorici Celja in Olimpa, ki sta prvo pokalno nedeljo z rekordnimi izidi (5:0 in 6:2) odpravila oba nasprotnika — Atletika in Jugoslavijo.
Vsega bo torej prihodnjo nedeljo pet pokalnih tekem, ki pa bodo zaradi zdaj že izbranih nasprotnikov že mnogo bolj privlačne kakor so bile one na dan 17. septembra.
Športni sestanek v Trbovljah. Na poziv Jugoslovenskega boksarskega saveza v Zagrebu je SK Trbovlje sklical za 22. t. m. sestanek v Trbovljah, na katerem se bo obravnavalo vprašanje o ustanovitvi slovenske boksarske zveze. Sestanka se bodo udeležili pooblaščeni odposlanci vseh zainteresiranih klubov iz Slovenije ter se bo razpravljalo o reorganizaciji JBS, ustanovitvi Slovenske boksarske zveze in proučitvi novega zveznega pravilnika.
SK Trbovlje vabi v smislu tega poziva vse člane JBS iz Slovenije, da pošljejo na dan 22. t. m. svoje zastopnike v Trbovlje, kjer bodo lahko govorili v imenu svojih klu« bov ter pripravili vse potrebno za ustanovitev Slovenske boksarske zveze. O podrobnostih sestanka bomo še pisali.
Jaso priredi v nedeljo dne 15. t. m. ekskurzijo v Zagreb združeno z obiskom nogometne tekme Jugoslavija — Nemčija. Stroški za vožnjo znašajo 50 din sem in tja za brzovlak. Vstopnice se bodo brzojavno naročile, zato se prekasno došle prijave ne bodo upoštevale. Cena vstopni« za stojišče znaša 25 din. Prijave pri vratarju na univerzi do petka 12., kjer sO tudi plača 50 din za vožnjo. Odhod iz Ljubljane se bo javil naknadno.
Iz Šoštanja
š— 60. občni zbor Učiteljskega društva.
V	soboto dopoldne je bdi v šoštanjski osnovni šoli 60. občni zbor Učiteljskega društva za šaleški okraj. Ob lepi udeležbi članstva ga je otvoril in vodil podpredsednik g. Kramar, predsedniško poročilq pa je podal dosedanji društveni predsednik g. Martin Mencej, ki je bil ob koncu šolskega leta premeščen v Kozje. V! izčrpnem referatu je obravnaval tudi potek banovinske in državne skupščine JUU in končno vse aktualne stanovske zadeve. Pri volitvah je bil izvoljen tale novi odbor za triletno poslovno dobo: predsednik g. Kramar Franc, podpredsednik Rainee Milko, tajnik Vreže Jurče, blagajničarka Cilka Trobejeva; odborniki: Menhard Alojzij, Vinko Stopar in Robinščak Srečko. Pri slučajnostih je bilo govora o predvideni proslavi 601etnice obstoja šaleška učiteljske organizacije. Novi predsednik se je ob zaključku toplo zahvalil g. Men« oeju za njegovo skrbno vodstvo društva in za vso uspešno delovanje na polju šolstva v dobi njegovega 41etnega službovanja v Šoštanju.
š— Samaritanski tečaj Rdečega križa.
V	tednu Rdečega križa je krajevni odbor RK otvoril več tedenski samaritanski tečaj, ki se ob torkih in četrtkih zvečer vrši v ljudski šoli. Predava zdravnik dr. Ferdo Korun, tečaj pa obiskuje okrog 30 deklet.
S— Utopljenec v Paki. v petek zjutraj so našli pri železniškem mostu v Pesjem utopljenega Franca Obla, 421etnega kmeta iz Podkraja. Ali gre za samomor ali za nesrečo, še ni ugotovljeno.
Mariborsko gledališko pismo
Narodno gledališče v Mariboru je proslavilo 20 letnico svojega obstoja, razvoja in rasti s tremi otvoritvenimi slavnostnimi predstavami ob pričetku nove gledališke sezone, ki sio povezale tri pomembne predstavnike naše besede in književnosti v zaporedni uprizoritvi njihovih najmar-kantnejših umetnin. Cankarjev »Hlapec Jernej in njegova pravica« vsebuje protesten krik proti socialni krivici, Finžgarjeva »Veriga« nam živo pre-docuje trenja tn stiske našega vaškega življenja, dr. Kreftovi »Celjski grofje« pa ra^zgaljajo življensloo sredino, v kateri so rasli in padali najvidnejši predstavniki našemu rodu tujega plemsva na naših tleh. V vseh teh delih se krepko odraža življenjska problematika preteklosti in sedanjosti, ki globoko sega v usodo našega rodu. I.
V Cankarjevem »Hlapcu Jerneju« čutimo dih novele, legende, svetopisemske epike. Ta hlapec Jernej je tako zraščen iz naše krvi iin naše zemlje, da je postal kakor simbol vsega našega rodu. V svojih vakovitih prvinah pa prerašča naše okolje in naš čas. Tu je skrivnost njegove zmagovite poti v duhovni svet številnih narodov. Tako preprosto, neposredno je odlikovan, da zasenčuje njegova podoba podolbne iskalce pravice in resnice v tujih literarnih umotvorih.
Ta neutrudna Jernejeva borba proti osnovnim prvinam obstoječega pravnega in socialnega etičnega reda je v posrečeni dramatizaciji ljubljanskega režiserja Milana Skrbinška prikazana v osmih postajah ali srečanjih, ki nam vzbujajo asociacijo na svetopisemske postaje križevega pota. Žal pa nudi Cankarjeva blesteča umetnina v snovnem oziru le ma'o tehtnih, dinamičnih oprijemališč s katerih bi bilo možno uravnavati ali stopnjevati tok odrskega dogajanja v dramatične zapletke, razpletke in neko stanje latentne odrske napetosti. Milan Skrbinšetk je kot preizkušen odrsiki praktik izluščil do skrajne možnosti tiste elemente, ki jih je lahko izkoristil pri svoji dramatizaciji. Pri tem je umevno posvetil temeljito pažnjo osrednjemu liku hlapca Jerneja, ki dominira nad vsemi drugimi nastopajočimi osebami, kd so le neke vrste spremljajoče prikazni na Jernejevem trnjevem potu, ter je pretežno upošteval Cankarjev izvirni tekst.
Režiser Jože K o v i č je s pretehtano simbolično, ftilizirano priredbo ustvaril zunanji ekvivalent k nerealističnemu značaju Jernejeve zgodbe. Posebno skrb je posvetil skupinskim nastopom (zbor kmetov im fantov, dece, vaščanov ob zaključku), ki jim je bilo videti, da jih uravnava in voda iz ozadja močna režiserska roka. Podoba pa je, da bi bil konec močnejši, če
TVRDKA SNOJ-URBANČIČ
V PTUJU
NAZNANJA TUŽNO VEST, DA JE DANES PREMINILA GOSPA
Francka Urbaniic
SOLASTNICA TVRDKE
OHRANILI JO BOMO V LEPEM SPOMINU!
Pogreb blage pokojnice bo danes ob 5. uri popoldne na mestno pokopališče. V PTUJU, DNE 1L OKTOBRA 1939.
SNOJ-URBANČIČ
M. BRAND
Sest zlatih angelov
E o m a n
60
Obmolknil je, kajti Ryder je bil v tem že skočil s postelje in stekel pod prho. V tem, ko se je brisal, je z dozdevno nejevoljo vprašal komornega slugo:
»Kaj vam hodi na misel, da me budite zaradi gospodične Durante?«
Martin ga je radovedno pogledal.
»Prosim za zamero, če sem pogrešil.«
Ryder se je zasmejal.
»Ne, ne, povsem prav ste storili«, je dejal, »pokojni stric jo je določil zame.«
»Vedel sem, gospod — razen nje ne bi bil spustil do vas niti predsednika Združenih držav.«
Tudi Gams se je bil pokazal izredno tenkočutnega in povedel Elizo Durante v mali francoski salon za dame. V svojem slamniku in preprosti platneni oblekci je bila videti prav za prav zelo nekazna, ko je pa ob Ryderjevem vstopu dvignila glavo in so ji žarki popoldanskega solnca oblili plave lase, se mu je zazdela skoraj nezemeljsko bitje, prikazen z drugega, boljšega sveta.
V silni zadregi je živčno stiskala torbico, ki jo je imela v roki.
»Stric Ravenna mi je povedal — « je pričela, ko jo je Charles pozdravil, nato pa zardela do las in mahoma spet obmolknila.
Nasmehnil se ji je, da bi jo ohrabril.
»Nu, torej — kaj vam je povedal dobričina?«
»Da je ves nesrečen, ker nima denarja, ki ga potrebujete.«
»O tem mu pač ni bilo treba govoriti«, je rekel Charles in mračno nagrbančil čelo.
»Saj je zaupal samo meni — ali se hudujete zaradi tega?«
»Kako bi se mogel hudovati na človeka, kakršen
je on.«
»Kaj ne — ko je tako dober?« je vzkliknila kakor odrešena. »Saj sem presrečna, da se mi je razodel, kajti drugače ne bi bila — «
Spet je obmolknila.
»Kaj ne bi bih?«
»Ne bi vam bila mogla prinesti denarja«, je dejala ter mu pomolila torbico. »Nate ga!« »Pet tisoč dolarjev?« je vprašal. »Da, kakopak«, je živahno vzkliknila in odprla torbico, »tu, glejte — petdeset stotakov — vzemite jih!«
»Odkod imate ta denar?« je vprašal ves zmeden, ker je poznal njeno uboštvo.
»Priskrbela sem si ga na pošten način.« »O tem ne dvomim — a kako?« »To je vendar povsem nevažno — glavno je denar, ki ga potrebujete, in ta je tu«, je odvrnila.
Zdaj pa ostanite zdravi — mudi se mi domov.«
Ujel je roko, ki mu jo je podala, in jo pogledal.
»A, razumem«, je rekel. »Tukajle ste imeli on-dan prstan z briljanti, na levici pa prstan z rubini — «
»Ta nista s stvarjo v nobeni zvezi«, mu je hitro segla v besedo.
»In doma ste gotovo še hranili skrinjico z materinimi dragulji ali babičinimi zlatimi naprsnimi iglami — «
»Oh — tiste staromodne šare tako ne bi bila mogla nositi«, se je izdala.
»Klavirja si niste kupih, čeprav ga nujno potrebujete za svoje pevske vaje, ker so vam bile te reči svete kot rodbinska dediščina«, je nadaljeval, »zdaj ste jih pa zastavili?! Vzemite denar in jih pri tej priči odkupite.«
»Ali — saj nisem ničesar zastavila!«
»Torej ste jih prodali?« je zavpil. »Komu?«
»Mislila sem — «
»Dajte mi kupčev naslov!«
»Da mu greste vrniti denar? Niti na misel mi ne hodi!«
»Prav, kakor želite — saj so še druga pota«, je odločno dejal. »Potem nesite denar neutegoma v banko.«
»Res ga ne marate vzeti od mene?« je vprašala in bolestno pogledala.
»Saj ga vendar ne potrebujem — avtomobil sem si hotel kupiti — in to menda lahko počaka, ali ne?«
»Res je bilo samo to?«
»Seveda.«
»Striček Ravenna je pa dejal, da je zelo, zelo
nujno — in zdaj mi ne dovolite, da bi vam pomagala!«
Zaihtela je in se zgrabila za oči.
»Prosim, pomirite se«, jo je prosil.
Vsa ta reč mu je bila zelo mučna in iskal je ugovora, ki bi jo prepričal, ne da bi jo razžalil. Nazadnje se inu je zazdelo, da ga je našel.
»Tudi ko bi bil v resnični zadregi«, je nujno dejal. rti morali vendarle razumeti, da od ženske ne morem sprejeti pomoči-«
»In da sem vaša žena — ah bi jo tedaj sprejeli?« je vprašala.
»To bi bilo nekaj povse drugega!«
»Zame ne — rajši, kot vas imam danes, vas ne bi mogla imeti, niti da sem vaša žena.«
To je bila — tudi za Američanko — precej odkrita beseda. — Ganjeno jo je gledal — kaj mu je bilo storiti?
Vstala je in odprla torbica
»Smem?« je boječe vprašala.
Prikimal je, in Eliza je položila tfebeli Sop bankovcev na mizo.
»Hvala vam, velika hvala!« je vzkliknila vsa srečna. »A zdaj se moram podvizati — do svidenja, Charles!«
Brez besede jo je spremil do dvigala — zvedavi, otroškojasni pogled, s katerim ga je nazadnje oši-nila, mu še dolgo ni dal miru.
Ko se je Ryder pripeljal pred penzijo, kjer je stanovala Leslie Carton, je bilo solnce že precej nizko nad obzorjem.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
JPo 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo 6lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20*—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 3.— davka i:a vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.__
Deklica
dobro razvita, zdrava, do 18 let, dobi takoj službo v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra služba«.
27699-1
Kuharico
perfektno, čisto, pošteno, samostojno, sprejmem takoj k dvema osebama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojna kuharica« 27697-1
Industrijsko
podjetje
išče zakonski par za hišnika. .Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Hišnik 77« 27709-1
Elektromonterja
sprejmem. Služba stalna. — Bogataj, Ljubljana, Kongresni trg.
27685-1
Krojaškega
pomočnika
za veliko delo sprejme Rc-šetič, Masarykova c. 14, II.
27687-1
Natakarico
pridno, pošteno, mlajšo, z nekaj akvcije, iščemo. Ponudbe po možnosti s sliko na restavracijo Balkan, — Kranjska gora.
27675-1
Gospodična
mlada, muzikalna,, ki igra nekoliko violino ali kakšen drug instrument, dobi mesto proti dobri plači v boljšem damskem orkestru. Prednost imajo z dobrim glasom za petje. Ponudbe s fotografijo na: Kapelnik Relič, Park hotel, Niš.
27680-1
Mlad šofer
priden, pošten, brezposeln, z lepo pisavo, dober raču-nar, ki bi rad delal, išče službo kot šofer, sluga, skladiščnik ali slično Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Zanesljiv«.
27665-2
Vsako delo
v pisarni
sprejme absolventka abitu-rijentskega tečaja. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Vestna in natančna«.
27673-2
Gospodična
srednjih let, dobra gospodinja, išče mesto blagajni-čarke ali gospodinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna in vestna 46« 27639-2
Zaslužek
Vsako prepisovanje aa stroj
Prodam
Trgovsko firmo
družbo z o. z., registrirano
j xt i _ v Ljubljani, z obširnim de-prevzamem na dom. Naslov ,okrogom> prodamo najbolj
Psiho-grafolog in astrolog S. Paradiso
Maribor, Kneza Koclja 24 Fsiho grafolog Paradiso Vam pokaže smer sreče in blagostanja. Predložite svoje rojstne podatke in lastnoročni podpis, pa Vam opiše Vaš značaj. Odpre Vam zastor Vašega življenja Pove Vam, s kom in kašo se boste po.očili. Kako se obvaruje.e nesporazuma v zakonu. Kako vzgajajte otroke. Katerih bolezni se morate varovati. Kdaj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo. Kdaj
stavite v loteriji itd. Dela na najnovejši znanstveni podlagi grafologije. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. Za stroške in dopisovanje jc treba poslati din 40 v naprej.
pustiti v ogl. odd. Jutra.
27682-3
Pouk
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8 do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek 14. oktobra. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Največja stroj episnica!
27617-4
Francoščino
in nemščino
poučuje doktor filozofije privatnike in dijake vseh razredov. Uspeh siguren, honorar zmeren. Lahko tudi v manjših skupinah. Po potrebi gre tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27653-4
Akademičark^
inštruira vse predmete do 4. gimnazije za honorar ali vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uspeh 66«.
27672-4
Francoščino
in nemščino
poučuje dijake, dijakinje vseh šol in privatiste strokovno dipl. učiteljica. Groharjeva cesta 2, vhod s Tržaške ceste št. 1 — Prvo nadstropje, vrata št. 5.
27679-4
Vsakovrstno zlato
drage kamne, srebro, vsakovrstne antik''iteie kupuje po najvišji ceni
A. Božič
Ljubljana, Frančiškanska 3.
310-36
Vsakovrstno zlato cupuje po najvišjih cenah
ČERNE - juvelir, -ijubljana — Wolfova
Kislo zelje, r _ -
in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana Povšetova ni. 47. Telefon 25-91.	230-33
■ SEKIRAJTE
V »JUTRU« I
šemu ponudniku. Ponudbe pod šifro »Brez aktiv in pasiv« na ogl. odd. lutra.
26705-6
Parkete, deske
in bukova drva
ugodno proda Ivan ŠIŠKA, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon 22-44.
249-6
Pisalni stroj
majhen (kovček) in Fiat avto (Topolino) zelo poceni naprodaj. Aero, Kolodvorska 18.
27708-29 Kopirni stroj
rabljen, za obdelavo do 1 m dolgih lesenih komadov kupimo. Železarna Muta, Muta ob Dravi.
27676-29
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Malo rabljene
trgovske opreme jedilnice, spalnice, nove šperane spalnice in razno drugo pohištvo pr, zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian. Ljubljana. Tyr-ieva 12. dvorišče.
17-11-12
Posest
Stavbena parcela
na lepi legi v okolici Maribora zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Ugodna prilika«.
27703-20
Hišo v Ljubljani
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »400.000«.
27684-20
Večje število parcel
kompleksov, parcel »oz dov, trgovskih ln stan o vanjskih hiš ln vt) trna naprodaj gradbeno stro kov tzobražen posredovalec
KUNAVER LUDVIK Cesta 29. oktobra 6 Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj m sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago 125-36
Hišo
tri sobe, pritikline, vrt, 5 minut od tramvaja oddam 1. novembra mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
27398-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico in vsemi pritiklinami, krasna solnčna lega, oddam v vili 1. novembra. Ažbetova ul. štev. 28.	27696-21
Enosob. stanovanje
lepo, oddam s pritiklinami takoj ali pozneje. Klunova 8, Kodeljevo.
27686-21
Stanovanja
Enosob. stanovanje
event. s kopalnico iščeta 2 osebi z novim pohištvom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.
27678-21a
Stanovanje
dvosobno ali trisobno, komfortno, išče štiričlanska družina za 1. november v centru ali začetku Bežigrada. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«.
27683-21a
Sobo odda
Opremljeno sobo
zračno, lepo, oddam dvema dijakoma. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27693-23
Dve cubi
opremljeni, v centru, oddam. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra.
27689-23 Opremljeno sobo
z vso oskrbo oddam najraje dijaku. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
27610-23
Sobe
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v centru ali bližini išče mlajši boljši gospod za takoj ali 1. novembra. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Čista soba«.
27710-23a
Opremljeno sobo
s prostim vhodom, cena do 150 din, iščem. Naslov Florjanska 39, I. n.
27698-23a
Sobo
s klavirjem ali tudi brez, separirano, iščem za takoj ali za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Sredina mesta«.
27706-23a
Akademik
želi opremljeno sobo s hrano ali brez hrane Ponudbe naj se pošljejo na M. Šumak, Ljutomer.
27677-23a
Višji uradniP
stalen, išče epo in strogo separirano sobo v centru mesta za takoi ali od 1. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 777« 27674-2^a
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Četrtek, 12.: Kozarec vode. Red Četrtek. Petek, 13. ob 15.: Velika skušnjava. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 14.: Hudičev učenec. Znižane cene od 20 din navzdol.
Za dijaško predstavo bodo v petek igrar 11 »Veliko skušnjavo«, veseloigro Karla Piskofa, ki pomeni za gledalca dve uri oddiha, razvedrila in najboljše volje. Slika iz sodobnega življenja, kjer vladata nepoštenost in boj za pravico, se je izkazala za udarno in vedno aktualno. Cene dijaške.
OPERA
Začetek ob 20. uri Četrtek, 12.: zaprto. Petek, 13.: zaprto (generalka). Sobota, 14.: žongler naše ljube gospe. Premiera. Premierski abonma.
Massenetov »žongler« se morda po vsej svoji koncepciji ne more meriti z »Manoin« ali pa z »Wertherjem«, zato pa nam pokaže avtorja z nekoliko drugačne plati. V tem delu je namreč moral Massenet, ki je bil nekak oče ljubavne melodije, zatajiti to svojo najmočnejšo žilico. Kljub temu pa se je tudi ta opera z največjim uspehom ohranila na svetovnih odrih že zaradi svoje prikupnosti in preprostosti, ki zrase pri končnem čudežu naravnost do veličine. Najlepši glasbeni domislek Mas-senetovega »žonglerja« je nedvomno ču-
doviti Bonifacijev pastoral o blagoslovljeni kaduljL V naši 25asedbi bo vlogo Bonifacija pel g. Betetto, ki nam leto za letom ustvarja nešteto mojstrskih kreacij. Ostala zasedba: Banovec Lupša, Janko, Delničar, Sancin, Zupan. Dirigiral bo kapelnik Neffat, zrežiral bo delo Debevec. Premiera v soboto 14. t m. bo za premierski abonma.
Spored velikega umetniškega plesnega večera, članov »Ballets Russe de Monte Carlo«, Irene Litvinove in Maksa Kiirbo-sa, je sledeči: Weber: L'invitation a la valse, Chopin: Valse de silphides, Spector de la rose. Ruski ples (na potpuri ruskih narodnih pesmi), ples najmlajših Kiirbo-sovih učenk na venček narodnih pesmi. Debussy: I/apres midi d'un faun. Po odmoru sledijo: Sibelius: Valse triste, Saint Saens: Danse de la Cypsi, Bareš: Footbal, Strauss: Na lepi sinji Donavi, Novak: Amoroeo (solo točka na klavirju, ki jo bo
Četrtek 13. oktobra
Ljubljana 12: Veseli nape vi (Plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski šramel. — 14: Napovedi.
—	18: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: sokolsko predavanje. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Iz slovenske klavirske literature. (Predava in na klavirju ilustrira prof. L. M. škerjanc). — 21: Reproduciran koncert simf. glasbe. — 22: Napovedi .poročila.
—	22.15: Za oddih igra radijski orkester. Beograd 18.30: Lahka godba. — 20:
Humor. — 21: Narodne pesmi. — 21.40: Komorna glasba. — 22.10: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkester. —
izvajal dr. šva^a), Beethoven: (2. del VTL 20: Operni prenos. — Praga 20.10: Kon simfonije) Krivec in nedolžni. Pri klavirju dr. Svara. Opozarjamo na veliki umetniški plesni večer, ki bo v ponedeljek 16. t- m.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. 12.: Neopravičena ura. Red C.
Petek, i3.: zaprto.
Sobota, 14.: Celjski grofje. Red B.
Oglasi v NJotrow imajo vedno naivečfi aspeh!
certni večer. — 22.10: Plošče. — 23: češka glasba. — Sofija 17.30: Lahka godba in ples. — 19: Godalni orkester. — 20: Simfonični koncert. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — 22: Plošče. — Dunaj 17.50: Koncertna ura. — 18.10: Petje. — 20.15: Pester glasbeni večer. — 22.50: Nočni koncert. — Berlin 20.20: Vesela godba. — 21: Odlomki iz operet. — 22.20: Mali orkester. — 24: Nočni koncert. — Pariz 19.40: Lahka godba s plošč. — 20.15: Orkestralni in klavirski koncert.— 22.40: Lahka glasba.
Gospodična
išče lepo separirano sobo z vso oskrbo v Kranju. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »čistost«.
27395-23a
Razno
Sveže najfinejše
norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Kuptifeme
posušeno cvetj« arnike, Korenine preobjedr-
bezgovo cvetje, naldrianove korenin«
iu sviščeve ■ encianove) korenine Ponudbe naj se pošljejo na APEF, Vta Declanl 15 — CJdine
Od V«f le
odvisno da hnat' obleko vedno kot nov« aato Jo pustite redn< kemično čistiti a) barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-«
-rnlnka —

ZAHVALA
Globoko nas je ganila prisrčnost in ljubezen, katero so nam izkazali sorodniki, prijatelji in znanci, ko nas je zapustil naš nepozabni oče. brat. stric, gospod
VINKO KUKOVEC
Zahvaljujemo se vsem, ki so v teh težkih dneh čutili z nami. aas tolažili ter darovali številne vence in šopke, da počastijo spomin našega dragega pokojnika.
Prav posebno smo dolžni zahvalo prečastiti duhovščini za spremstvo, predsedniku mestne občine g. dr. Voršiču, podpredsedniku Slovenskega obrtnega društva g. Lečniku ter zastopniku Celjske posojilnice g. dr. Juru Hra-šovcu za njihove poslovilne besede, Celjskemu pevskemu društvu in pevskemu društvu Oljki za v srce segajoči žalostinki ter gasilski četi Gaberje za častno spremstvo.
Iskrena hvala vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Zavest, da ste čutili z nami, nam je je ob bridki izgubi v veliko uteho. Zato vsem, prav vsem prisrčna zahvala!
CELJE, 11. oktobra 1939.
SLAVKO, MARICA, ZLATKA, otroci; rodbini DR. VEKOSLAVA KUKOVCA In FRANCA KUKOVCA, brata; JOSIPINA PREAC, sestra.
V	sobotof 14. oktobra bo žrebanie novega 39. kola
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE.
Še vedno imate čas, da do takrat naročite srečke v domači glavni kolekturi »VRELEC SREČE«.
V	pretečenih žrebanjih državne razredne loterije so na srečke, kupljene v DOMAČI KOLEKTURI
»VRELEC SREČE« zadeli sledeči večji dobitki:
» » » > » »
» » >
»
št. 32670 34513 76561 67439 91965 A 91965 B 55750 76719 28146 90 43053 95762 18689 46071 95300 » 68201 » 63316 s. 93769
>	33759 » 35107
>	77210 » 82733 » 83366 » 51865
*	51181 » 88586
*	98198 » 21717 » 46163 » 47246 » 51198 s. 51857 » 76559 s> 85815 s. 99676 s. 42662 » 73801 » 85762
*	96384 » 44938 » 46514
1,000.000 200.000 200.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 80.000 80.000 80.000 80.000 60.000 50.000 50.000 40.000 30.000 30.000 30.000 20.000 16.000 16.000 16.000 12.000 12.000 12.000 12.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 io.ooo 10.000 10.000 10.000 10.000 10 000 10.000 10.000
št.	5857	8.000	št.	59971	6.000	št	99630	5.000
»	5864	8.000	»	63594	6.000	»	99548	5.000
>	29585	8.000	»	65868	6.000	>	44932	5.000
»	35112	8.000	»	65890	6.000	»	66238	5.000
»	59554	8.000	»	85709	6.000	»	68173	5.000
>	59558	8.000	»	1551	6.000	>	77206	5.000
»	62934	8.000	»	11537	6.000	»	85775	5.000
»	62935	8.000	»	30746	6.000	»	99619	5.000
»	63210	8.000	»	99611	6.000	>	99639	5-000
»	64054	8.000	»	89813	6.000	»	3400	4.000
»	64206	8.000	»	95261	6.000	»	21701	4.000
»	66592	8.000	*	67450	6.000	»	38071	4.000
»	67185	8.000	»	5581	6.000	»	38781	4.000
»	70587	8.000	»	15816	6.000	»	41013	4.000
>	75900	8.000	»	54801	6.000	»	41016	4.000
»	75941	8.000	>	54811	6.000	»	51184	4.000
»	77213	8.000	»	55741	6.000	»	61619	4.000
>	83360	8.000	»	73821	6.000	>	63211	4.000
>	88753	8.000	»	75901	6.000	»	63306	4.000
>	96966	8.000	>	75909	6.000	>	63574	4.000
»	99686	8.000	»	82126	6.000	>	64672	4.000
»	11540	8.000	»	88564	6.000	»	64820	4.000
»	29569	8.000	»	89408	6.000	»	65811	4.000
2>	42651	8.000	»	95768	6.000	>	65854	4.000
»	23449	8.000	»	99652	6.000	»	75906	4.000
»	43058	8.000	»	99677	6.000	»	75939	4.000
»	43072	8.000	»	5897	5.000	»	77248	4.000
»	46191	8.000	»	21710	5.000	»	79990	4.000
»	58687	8.000	>	21933 A	5.000	»	87006	4.000
»	68300	8.000	»	21933 B	5.000	»	82702	4.000
»	21703	8.000	»	21933 C	5.000	»	88978	4.000
»	21720	8.000	»	21933 D	5.000	»	88988	4.000
>	28144	8.000	>	24334	5.000	»	91927 C	4.000
»	42079	8.000	»	35134	5.000	»	91927 D	4.000
»	54318	8.000	»	41002	5.000		91943 C	4.000
»	64201	8.000	»	43082	5.000	»	91943 D	4.000
»	73868	8.000	>	59992	5.000	»	92593 A	4.000
»	99435	8.000	»	64688	5.000	»	92593 C	4.000
»	5899	6.000	»	64808	5.000	»	99513	4.000
>	43056	6.000	»	85702	5.000	»	99625	4.000
»	58678	6.000	»	95488	5.000	»	99682	4.000

Poleg gornjih dobitkov je bilo izžrebanih še na tisoče dobitkov po din 1.000.— na srečke, kupljene v domači kolekturi »VRELEC SREČE«. — Izžrebane dobitke 39. kola bo glavna kolektura »VRELEC SREČE« objavila v dnevnikih »JUTRO« in »SLOVENEC«.
Priporoča se vsem
glavna domača naiveiia kolektura v Sloveniji
„ VRELEC SREČE"
Aloizii Planinšek, Liubliana, Bethovnova 14
TELEFON 35-10
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Viram. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — .Vsi v Ljubljani.