LISTEK. Sveži kmečki grobovi.jj Jožef Draž. V St. riju v Slov. gor. je dne 16. lebruarja uaarl 431etni poaestnik, oerkveni kl^čar in odbornik na9ih društev 3ožef Draž. ivajni ,|3 bil od izbruha vojski do lanske jeseni v vojaški službi. Na Doberdobski planoti si je naJezel neozdravljivo bolezen — jetiko. Prišel je domov, a zanj ni bilo ve6 leka. Morilni Crv se je fako ugrizel v njegovo telo, da mu zdravniška veda ni mogla ve& pomagati. Jožef Draž, p. d. Nemec, je bil eden najtrdnejSih stebrov slovenstva v St. Ilju. Bil je veren, naroden, vstrajen in značajen mož. Njega ne bi bil odvrnil od njegovega prepričanja, 6e bi mu obljubil stotisočake. Ze od nekdaj je rad sodeloval pri vseh naSib narodnih prireditvah, bil je mOž popolnoma na svojem mestu. In kako potrebni bi nam bili v bodoie laki možje v našem gt. Ilju! Naš Jožef je bil poosebljena pridnost. Draževa kmetija je že od nekdaj ena najlepših v St. llju. — Rajni Jožef je bil izučen sodao- ter v \Tsakejm ozim iSTftdno napreden go»|)odar. Prvi kot žrtev vojske počiva sedaj naš nepozabni Jožef na šentiljskem pokopališču poleg svoje matere, ki je bila sestra andra^evskega župnika, č. g. Ožkerla. Pogreb se je vršil v petek, dne 18. febr., ob ogromni udeležbi. Vbdrl ga je vlc. g. dekan Cižek ob spremstvu domačih čč, gg. duhovnikov. G. dekan mu je ob odprtem grobu govoril ginljivo slo\"0. Rajni zapufifia 861etnega oceta in mlado vdovo s sinčikom. V naših vrstah pa je Jcžef zapustil spomin dobrega, zvestega in oidkrifosj-čnega prijatelja. Krvavi nam sroe ob misli, da nalšega vrlega Draža ni več; zdi se nam oelo, da to ni mogoce. A Bog jo tako ukrenil in njegovi sveti volji so moramo ukloniti. — Slučaj je nanesel, da je dva dni pred gospodarjem umrla pridna in zvesta Draževa dekla. En dan sta ležala gospodar in dekla skupno na parah. Dragi prijatelj, po duhu in stanu brat, steber naše obmejne trdnjave, ki si tako zgodaj legel v hladni grob, pocivaj sladko v obmejni slov-enski zemlji, katero si fiez yse iskreno ljubil! Na svidenje nad zvezdami! Fr. Ž. Jožef Korraan. Dne 2. svečana t. 1. je poklical Bog k sebi svojega zvestega služabnika, našega blagega ofieta Jožefa Korman, p. d, Pergauer, veleposestnika na Kumnu, Župnija Devnca Marija v Pušcavi, Korman je umrl po nagli mufini bolezni na pijufinici v. 77. letu. «O6e Pergauer so umrli", ta glas rae je bliskoma po- raznesel po celi župniji, ko je zapel veliki zvon, Da, res, oče Pergauer je bil častitljiva oseba, ni bil samo oce Pergauerjeve hiše, ampak oče oele župnije.; Bil je globoko veren, gostoljubcn, radodaren, poln usmiljenja do ubogih, pri svojem lej.em premoženju, in \-elikem posestvu pa gkrajno ponižen. Poldrugo uro daleč od cerkve n-a visoklein Kumnu malo pod Klopnim vrhom doma, bil je vsako nedel.o prvi v cerkvi. Do zadnje nedelje nikdar ni opustif službe božje, Se je le bil zdi^av. Po zimi pri visokemu snegu je dal ob nedeljali, 6e ni bilo gazi, po dva, včasih tudi po štiri vole zapreei, da so delali tu gaz iz visokega briba v dolino, zadi pa je Sel očka Pergauer trdriih 1 oi akov s svojo družino k službi božji. V dolini p:., če ni bilo gazr, je gabal oče Pergauer sam naprej ter peljal svojo družino v oerkev. V domači ohf-ini Kumen je bil večkrat župan, občinski svetoviaj } so sedaj, Bil je veliko let načolnik konkurenfin©Ł O'lbora Sn je kot tak storil veliko dobrega za našo romnrsko cerkev. Kot ubožničar je imel do vsakega reveža oidprto srce in darežljivo roko. Pri vsaki priliki je segel globoko v žep, fie so je Šlo za cerkev, občir ;, šolo ali za pomoč bližnjemu brez izjeme, le za svujo osebo je bil skronuen in zelo zmeren. Sam dosmrten ^d 'Miohorjeve družbe je naročil vsako leto za slehP'- dga svoiega služabnika Mohorsk6 knjige, tako di: ,,e gt^ela Pergauerjeva hiSa same Vojni njetniki-delavcL Vojaška uprava je že lansko leto dala naSMfe kmetom na pomoč vojne ujetnike za razna kmečka čSh la. Dosedaj so se ujetniki dobili pod sledečimi pogfi^ ji: Delodajalec je moral plačati prevozne strošfce z» ujehiike iz faborišča do občine, kjer so dobili del©. Za hrano, ki jo je kmet dajal ujetnikom, je dobil yrsak dan 1 K odškodnine, placati pa je moral strofiltsza zdravniško preiskovanje. Vojno ministrstvo pa je dosedanja določila sfc»ro popolnoma sprenienilo. Zahteva se: 1. Kavcija b& vsakega ujetnika 30 K. 2. Za hrano ujetnikom se <* 1. marca nifi več ne placuje. 3. Ujetnikom se mor)& dati dnina najmanj 15 v In najvee 50 v na dan, 4. Delodajalec mora skrbeti za stražno moštvo. Za strBržo ni treba ravno vojaka, ampak to službo sme opra>vljati tudi kaka druga zanesljiva oseba, ki pa se mthra pri okrajnern glavarst\iiy zapriseči. Delodajale« raora domačega strainika sam plačati in mu daft hrano; vojaške straže ni treba plačati, pafi pa ji dati t^roti odškodnini hrano. 5, Pnevažanje ujetnikov i* taborišft preskrbi vojaška uprava na lastne strošk^, v deželi med občinami' pa občine ali delodajalci. 8. Dclodajalci morajo skrbeti tudi za stanovanje ujetnSkov. 7. Oblast bo zahtevala od delodajalcev tudi m»lo odškodnino za porabo obleke. 8. Glede obftevaniet in postopanja z ujetniki so izdani zelo strogi predpfe si. Ne srae se ž njimi ne preprijazno in ne preosoratj ali surovo postopati. 9. Delodajalec je odgovoren za nasledke, 6e ujetnik pobegne in mora sarn plačjati vso stroške zasledovanja. 10. Založena kavcija zapade. ako se z ujetniki ne postopa tako kot je predpisa*no, aJi pa če je delodajaleo sokriv pot^ega. To so v glavnem novi pogoji glede ujetniforc* Vojaška oblast zahteva, da se niorajo delodajalci vsaj do dne 25. lebruarja izjaviti, ali pogo.> spreimelo ali ne. Kakor se nam poroča, so se v mariborsk! okolici izrekle dosedaj skoro vse obfiine zoper te pogoje. Posebno težavno je glede prebranitve ujetni-kovk Pri rekviriranju žita se ujetniki ne u, oštevajo, to je, se ne štejejo k družini. Krušnih kart se za nje le > težavo dobi; živila se morajo drago plačati, ker \i& doma navadno primanjkuje. In za drago hrano bi n» dobili nikake odškodnine? Nepravilna določba je tudi glede delavnegafcasa. Predpisano je delo od G, do C. ure. Ali naj gr« n. pr. v poletnem ftasu gosj:odinja ?e ob 5. uri po& kuliat za Ruse vfičerjo in pozneje zo.iet josebej za družino? Naj se določi delavna doba v poletnem 6$tsn nd zore do mraka, kar bi bilo naibolj pravilno. Občine naj take in enake zahteve naznanijo okrajnemu glavarstvu. Za mariborsko okrajno glavarstvo se bo vršll| v pondeljek, dne 28. februarja, ob 3. uri popoldn^ zborovanje žujianov in zaupnikov in sioer v porotni dvorani okrožne sodnije. Na dnevnem redu: VprafiAnje kmečkih delavcev in ujetnikov. na leto 8 do 10 Moliorjanov. Narocnik je bil na ,,Slovenskega Gospodarja" in na ,,Stražo", odkar ta dva lista izliajata. Zvesto j^e j^rebral vsak članek teh listov in jih je znal ob danih prilikah tudi porabiti. Za to je bil pri svoji visoki starosti tudi tal<t> podučen o sedanjih razmerab, politifinih in gospodarskib. kakor bi bil šele 30 let star. V obleki je bil priprost, v obnašanju ponižen in častitljiv, v govorjen'u malobeseden, resen in moder, sovražnikov ni imel, vsak ga je visoko spoštoval. Pri razriih sej'ah, h katerim nikdar ni prejozno prišel,-a jih tudi nikoli ni opuistil, je vse gledalo na njega in se ravnalo po njegovem modrem nasvetu. Pogreb je bil dne 5. svečana. Velika množica Ijudi je prišla od vseh krajev, da mu je skazala zadnji ljubav. Pogreb je vodil vlč. g. dr. Maks Vraber, kateremu je bil rajni ujec, asištirali so Č6. gg. Andrej Brači6, župnik v Lembahu, Vinko Lorenčič, župnik pri Sv. Ožboltu, jožel Kuk, kaplan pri Sv. Lovrenou, in domači žujmik. V slovo je govoril rajnemu pri odprtem grobu domači 6. g. župnik. Omenjal je frdno in živo vero rajnega, slikal njegove lepe čadnosti ter ga stavil vsem faranom za zgled. Pogrešali bomo blagega očeta zelo, |>ozabili pa ga ne bomo nikdar. Mir in pokoj n]egovi duši! G. Z. Ivan Sternad. Dne 3. febr. so žalostno zapeli zvonovi prelepe braslovško župnije. Oznanovali so prežalostno vest, ida je za vedno utibnil brasloyški slavec: Ivan Ster- nad, ki je bil, smelo rečeno, najboljši tenorist cele Savinjske doline! Sternadov Anza, fako so ga nazivali, je bil lepe, visoke, močne postave, veselega značaja; rojen je bil Podvrhom, pol ure od BraslovČ, v ugledni gostoljubni, kmečki hiši. Kot mladenic z 20 leti je pristopil k takrat ustanovljenem pevskem društvu. Pevsko druStvo BraslovSe je eno najstarejših v Savinjski dolini ter je bilo že od nekdaj na najboršem glasu, bodisi glede šfevila, kakor tudi moči. Ivan Sternad je bvl gotovo poztian Širom lepe Savinjske doline; saj je nastojiil po vseh vaseh in trgih Savinjske in deloma Šaleške doline ter bil priznan kot nedosegljiv tenoHst in sicer v Gornjemgradu, Mozirju, Re6ici, Soštanju, Polzeli, Vranskem, St. Pavln, Žalcu in Cellu, kjer je društvo nastopilo pri marsi'kateri. slavnosti m je opeval s svojim krasnim tenoriem naše domovine kras in slavo ter vzbujal narodni cul. Prepeval pa je tudi celili 25 let v župnijski cerkvi, kjer je povzdigoval s svojim prijetnim glasnm misli vernikov iz vsakdanjega prahu k večnemu Stvarniku. Neštetim članom društva je zapel o raznih prilikah podoknico in s tem privabil vedno novih 61<anov, I odpornih in izvršujocih, izvabil pa je tudi mars:katero solzo ob odprtem grobu, ko je zapel s svojim sonornim glasom dragim ranjkim ob gomili. Radi sedanjih prometnih in brzojavnih razmor ni bilo mogoče stopiti k Tvo.emu grobu, dragi prijalelj, in Ti za|>eti v slovo, knkor sva ramo ob rami že zapela neštetokrat; a klicem Tv, dragi Janez, tja. Oj z Bogom, oj z Bogom, oj z Bogom, drago srce Ti! A. St.