LET0XLVII,ŠT.3 PTUJ, 20. JANUARJA 1994 CENA 60 TOLARJEV 34. PTUJSKO RURENTOVANJE Karnevalski vodnik - vstopnica za vse prireditve Ena od novosti letošnjega kurentovanja je velik šotor, ki ga bodo postavili na parkirišču pred pošto, v njem pa bodo od 5. do 15. februarja po- tekale zabavne prireditve s plesi, nastopi folk- lornih skupin in bogato gostinsko ter kulinarično ponudbo. Kot je povedal občinski minister za tu- rizem Peter Vesenjak, naj bi s temi prireditvami kurentovanju vdihnili več zabave in karnevalskega vzdušja. v času, ko ho v šotoru polekal zabavni program, ho za vstop potrehno plačati. Cem ene vstopnice ho dvesto tolarjev. Ker pa si organizatorji želijo, da bi imeli v šotoru vsak dan čim več obisk- ovalcev, so podjetjem ponudili, da za svoje delavce in poslovne partnerje odkupijo vstopnice za vse prireditve 34. kurentovanja, t.i. karnevalski vodnik ki bo stal le tisoč tolarjev (če hi morali kupiti vstopnice za vsako prireditev posebej, bi jih to stalo 3500 tolarjev). Vodnikboomogočaltudirezervacijoza velikikameval- skiples, kibovšotoni vsoboto, 12.febmarja, in uveljavitev popus- tov v času pustnih prireditev od 5. do 15. febniaija v nekaterih ptu- jskih lokalih. Organizacijski odbor si prizadeva, da bi denar za izvedbo prireditve pridobil tiuli s sponzorstvom podjetij in obrtnikov, ki bi plačali nastope folklornih in glasbenih skupin, ki b(xio nastopale v karnevalskem šotoru. Predračun 34. ptujskega kurentovanja znaša okrog šest milijonov tolarjev. Ker na osrednji pustni prireditvi v Ptuju pričakujemo veliko obiskovalcev iz dnigih slovenskih mest, bodo korarUiže drugega februarja pričeli obiskovati nekatere kraje in v njih bodo vabili, da na pustno nedeljo obiščejo Ptuj. MG NAJBOLJŠI V NEDELJO Športniki športnikom Osrednja ptujska športna prireditev leta - proglasitev najboljših ptujskih športnikov za minulo sezono - bo v nedeljo ob 17. uri v avli Srednješolskega centra. Ptujskim športnikom, ki jih je izbrala posebna strokovna komisija Športne zveze Ptuj in ptujski športni novinarji, ter obisk- ovalcem se bo predstavil olimpijec, legenda slovenskega športa Leon Štukelj, sicer pa je moto celotne prireditve Športniki športnikom, kar pomeni, da so ali so bili vsi nas- topajoči športniki. Poleg mažoretk se bo predstavil še ročk ansambel Svobodni ujetniki, ki bo igral tudi po uradnem delu prireditve. McZ MarkoBokalindr. Lojze Arkopodpisujeta pogodbo Prve letošnje brazde. Foto Martin Ozmec CARRERAOPTIC v ORMOŽU Zaposleni so si oddahnili "Sloje za nevarnost 'od zgoraj' - iz koncema,"je povedal Anton Rizman, poslovodja oz. po naše di- rektor slovenskega podjetja Carrera Optic, d. o. o., v Ormožu, ko so konec minulega tedna njihova de- lovna mesta za 750 zaposlenih v Ormožu visela na nitki, saj se nekaj večkot mesec dni ni vedelo, ali se bo delniška družba Carrera, zadolžena za 1,4milijarde šilingov, obdržala ali morebiti šla v stečaj. Minuli petek je bila vvodstvu koncema, potem ko so po pos- redovanju avstrijske vlade pri bankah le dobili sveži kapital, sprejeta odločitevo sanaciji. Ne samo v Avstriji, tudi v Ormožu sozvelikimolajšanjemdoaikali odločitev o nadaljevanju dela tega gomjeavstrijskega pl^oizvajalca očal. Po besedah Antona Rizmana pomeni to normalno delo in poslovanje, vendar v nekoliko zaostrenih razmerah. V avstrij- skem koncernu so tako odpustili 367 delavcev, ostalo jih je še približno 1000,v Ormožu paje doslej ugotovljen presežek le 48 delavcev. Kot nam je zatrdil Anton Rizman, bodo pri njih še začasni odpusti, predvsem tistih delavcev - teh je okoli 200 -, ki so zaposleni za določen čas. "Za nas je bilo toliko bolj kritično, ker bi, če bi šel koncem v stečaj, izgubili kupca in v Ormožu ne bi imeli večza koga delati. Tega pa nas je bilo strah," je dodal Anton Rizman. Smučarski in ves drugi športni program Carrera ter okvirje za očala najvišje svetovne mode in vrhunskih oblikovalskih imen, kot so Cristian Dior, Paloma Picasso, Terri Brogan, Es- prit, Dunhil, Viennae Line in drugi, prodajajo po vsem svetu v okviru koncema Carrera Optic AG. Vida Topolovec DENACIONALIZACIJA: Ali dajemo tudi tujcem?.........stran 2 SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI: Daleč od Balkana?...............stran 4 LOKALNA SAMOUPRAVA: Trinajst občin in pokrajina ?... stran 7 DRŽAVNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU: Kdo bo najboljši.................stran 11 BESEDE RAZBIJAJO OKOVE: Svoboda onkraj znanega .. stran 12 BRALCI SPRAŠUJETE: Kaj poka v okolici Ptuja.....stran 20 PRILOGA: Tržni kažipot......................stran 8,9 PTUJ Oprema za otroški oddelek bolnišnice Vtorekso v ptujski bolnišnici podpisali pogodbo o dobavi in montaži medicinske in nemedicinske opreme za nov otroški oddelek v vrednosti okrog desetih milijonov tolarjev. V imenu Sanolaborja, dobavitelja opreme, jo je podpisal direktor Marko Bokal, v imenu bolnišnice pa dr. Lojze Arko. Marko Bokal jc ob tej priložnosti povedal, da s ptu- jsko bolnišnico že dlje časa uspešno sodelujejo in da je podpis pogodbe v bistvu plod tega sodelovanja kljub natečaju. Zaradi poznavanja in potreb bolnišnice je bila nji-j bova ponudba konkurenč-j nejša od drugih. To pa lahko' dosegajo le ob visoki strok- ovnosti, znanju in trudu, ki ga v delo vlaga vseh 110 zaposlenih. I Podjetje ima 44-letno tradicijo in je ozko specilizi- rano za oskrbo zdravstva in laboratorijev z aparaturami, opremo in drugim, kar potre- bujejo za delo. Otroški od- delek ptujske bolnišnice bodo opremili do 20. marca. MG 2-DOMA IN PO SVETU 20>JANUAR 1994- TEDNIK Če je Lahkota prihodnosti tvoj sosed... Krajani Strnišča so bili vrsto let neposredni sosedi odlagališča rdečega blata - pepela, ob katerem je nastalo divje odlagališče vsakovrstnih odpadkov, in celotnega kompleksa nekdanje Tovarne glinice in aluminija, sedanjega Taluma - lahkote pri- hodnosti. Zdaj, koje tovarni, tudiob pritisku ^udi, uspelo, da je haldo prekrila in vsaj za silo ozelenila, si želijo krajani svoje bi- valne urediti. Radi bi razvili svoj kr^j, pridobili še nekaj novih prebivalcev in gospodarili s svojimi zemljišči (s katerimi zdaj niso mogli, ker sojini odloki prepovedovali nadaljiyogradnjo), katerih cena bi tudi zaradi onesnaževanja bila precej mai\jša kot sicer. Če je zdaj okoli ha Ide in tova rne res vse neoporečno, ne bi smelo biti razloga za to, da naselje ne bi zaživelo v vsem svo- jem bogastvu, da si mladi ustvarijo družine v svojem kraju, saj so vendarle prvi lastniki te zemlje bili tamkajšnji naseljenci, tovarna pa se je tam naselila šele po drugi svetovni vojni. Samo obrobno omenimo, da so domačini marsikaj izkusili. Starejši pomnijo, da jim je rdeče blato s halde vdiralo na dvorišča, da jim je rdeč prah zagrenil marsikatero uro živyei\ja in da so kmetje tu in tam imeli na svojih njivah lužino, kije iztekala z odlagališča. Človek bi pričakoval, da se bo velikisased zdaj umiril in 'spokoriP ter nekdanjim podrejenim sosedom do- volil, da se razvgejo. Toda ne. Ko je direktorja Taluma Danila Topleka občinski planer Stane Napast zaprosil za (sicer neobvezno) mnenje k spre- membi prostorskoureditvenih pogojev za naselje Strnišče, ki bi pomenila odpravo omejitve gradi\je novih objektov, mu ja ta strumno odgovoril s polnimi kanoni: "Ker so bile dosedarye reakcije krajanov Strnišča izrazito negativne in nekorektne do tovrstnih sosedov, menimo, daje predvsem v njihovem inter- esu, da ne ^večujejo števila gradbenih parcel in s tem števila krajanov." Se prej pa navaja, da bodo "halda in ostala Talumova (in Silkemova) zemljišča tudi dolgoročno namenjena industri- jski rabi". Tako torej sosed Talum skrbi tudi za duše in telesa Strniščanov, saj celo ve, k^ je v njihovem interesu in kako n^ načrtujejo svoje družine. Pravradaverjamem,daodzivi krajanov Strniščagospodudi- rektorju marsikdaj niso bili všeč, saj so prav njihove reakcije slovensko javnost opozorile na to, kako je, če si najbljižji sosed Taluma. Toda kaj je v protestih zoper onesnaževanje tako groznega, saj se vendar Uudje povsod v svetu lahko borijo za svoje pravice do bivanja v zdravem okolju? In na koncu: kaj je slabega v protestih zoper to, da bi nekdanje onesnaževanje zamei\jal hrup s strelišča na glinaste golobe, ki so ga želeli pre- seliti s sporne lokacije v Hajdošah kar na odlagališče rdečega blata? Velikokrat beremo in slišimo, kako zaradi tega hrupa protestirajo na Vičavi, ki je od strelišča v Hajdošah bolj od- daljena kot na primer Strnišče od odlagališča rdečega blata. Hkrati pa odgovor Danila Topleka kaže tudi na to, da odnosov s sosedi ne želi urediti, da še naprej stavi na revanšizem samo zato, ker mu je nekdo povedal, da ima zadosti desetletij onesnaževanja in da bi rad malo svobodneje in predvsem mirnejezaživel. Res čudna reakcijazadlrektorja, katerega pod- jetje stavi na lahkoto prihodnosti. Sosedom Taluma, kot vse kaže, prihodnost ne bo tako zelo lahka. Metuljček v reklamnih spotih lahkote prihodnosti pa je najbrž tam le za lepši vtis. Darja Luknian Žunec V PTUJSKI OPEKARNI SPET PEČEJO Opeka nadomešča beton Po rednem letnem remontu so prejšnji četrtek v ptujski opekarni O pte spet prižgali peč za opečne izdelke. Letos so za obnovo porabili le mesecdni, običaj no so dela trajaladva meseca. Poleg peči so obnovili še strojno opremo in linijo, kjer je to bilo potrebno. Peč je normalno pričela delati danes, saj sesegrevateden dni. ObnovajestalaS milijonov tolarjev. Lani so v Opteju izdelali 11 milijonov kosov opeke, letos pa načrtujejo, da bodo povečali proizvodnjo za 20 odstot- kov. Vedno več graditeljev namreč zamenjuje beton za opeko, ptujsko opeko pa kupujejo tudi natujih trgih. NaV TEDNIK TEDNIKje naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO- TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec, Mar- tin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: Slavko Ribarit PROPAGANDA: OliverTežak. -0776-207 Naslov: RADIO- TEDNIK Raičeva 6,62250 Ptuj, p.p. 99; •a(062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev, za tujino 6240 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 zdne 12.2.1992sešteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proiz- vodov po stopnji 5 odstotkov. DENACIONALIZACIJA Ali dajemo tudi tujcem? Pravzaprav da ali pa bomo to pravkar pričeli, sjy marsikaj iz vojnih in prvih povojnih let ni dokumentirano ali pa je dokumente nemogoče najti, je povedal predstojnik ptujskega Oddelka za notrai^je zadeve Metod FridI Grah. Gre predvsem za dva problema: prvije dokazovanje državljanstva v nekdanji FRLJ, ki je potrebno za vračilo po vojni nacionaliziranega premožei^ja, in drugi je vračilo premoženja tistim tujcem, v na- jveč primerih Avstrijcem, ki jim je bila za odvzeto že plačana odškodnina, česar pa danes (zaenkrat) ni mogoče dokazati. Tako lahko zahtevajo vračilo premoženja recimo otroci ozi- roma dediči, ki niso nikoli živeli tukaj, ki so tudi rojeni zunaj Slovenije in sploh niso slovenske narodnosti, saj so potomci tis- tih "upravičencev", ki so bili člani Kulturbunda (torej nemške narodnosti), pa so imeli takrat naobmočju današnje ptujske in ormoške občine domovinsko pravico (kot danes stalno prebi- vališče); po vojni so se odselili in dobili za odvzeto premoženje tudi odškodnino. Na ptujskem Oddelku za notranje zadeve so doslej sprejeli 30 zahtevkov za potrdilo o državljanstvu v nekdanji Federa- tivni ljudski republiki Jugoslaviji, ki ga potrebujejo upravičenci pri zahtevkih za denacionalizacijo. V 20 primerih so upravni delavci ugotovili, da prosilci izpolnjujejo pogoje za državljanstvo, eno odločbo so izdali negativno, šest zahtevkov so zavrgli, saj je upravičenec umrl pred 28. avgus- tom 1945 (datum izdaje Zakona o državljanstvu FRLJ), trije pa so zahtevek umaknili. Državljan- stvo je namreč potrebno, če želijo upravičenci dobiti vrnjeno na- cionalizirano premoženje. Do državljanstva so upravičeni tudi prebivalci nemške narodnosti, ki so imeli domovinsko pravicov eni izmed tukajšnjih občin, kar občinski upravni delavci ugo- tavljajo po arhivih Zgodivin- skega arhiva. Ministrstva za notranjezadeve in z izjavami prič, je povedal predstojnik Oddelka Metod FridI Grah. V Zakonu o denacionalizaciji je tudi zapisano, da se v postopku ugotavljanja državljanstva ne ugotavlja morebitno nelojalno r av n anj e držav Ijanov v voj n i, p rav tako pa ni mogoče preveriti, ali so tuji, za naše območje predvsem avstrijski državljani, dobili od Avstrije odškodnino za nacional- izirano premoženje v Sloveniji, kot je bilo sklenjeno z meddržavno pogodbo. Spiska državljanov, ki so v Avstriji dobili odškodnino, namreč ni oziroma ga ni mogoče dobiti, gotovo pa so odškodnine v Avstriji dobili izplačane. Tako se bo po vsej ver- jetnosti dogajalo, da bodo ti ozi- roma njihovi potomci, ki niso nik- oli živeli v Sloveniji, dobili pri nas vrnjeno premoženje, za katerega so enkrat že dobili odškodnino. Zakon o denacionaliziiciji naše države z ničimer ni obvaroval pred tovrstnim nepotrebnim razdajanjem slovenskega premoženja. Pred lastništvom tujcev je želel sicer obvarovati našo deželo us- tavni zakon za izvedbo ustave Re- publike Slovenije, v katerem je zapisano tudi, "da tujci ne morejo dobiti lastninske pravice do nepremičnin", vendar v 68. členu Ustave piše, da "tujci ne morejo dobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju vzajem- nosti". Torej lahko dedujejo tujci in lahko so lastniki nepremičnin, ki jih bodo pridobili po zakonu o denacionalizaciji. Le zakaj in komu je "potreben" takšen zakon? Milena Zupanič TOVARNA VZMETI PTUJ VFORMINU S certifikati do čim večjega deleža podjetja Tovarna vzmeti Ptuj v Forminu je bila leta 1990 in še leto kas- neje v velikih težavah zaradi izgube jugoslovanskega trga, ki je pomenil za to podjetje približno 50 odstotkov njihove proizvod- nje, vendar ji gre danes bistveno bolje, je povedal direktor .'Al- bert Paj. Poiskali so kupce na domačem tržišču, izvažajo pa v Avstrijo, Nemčijo, na Hrvaško in celo v Ameriko. Natezne, tlačne, spiralaste, torzijske in vse druge vrste vzmeti izdelujejo n^več za potrebe železniške in avtomobilske industrije, pa tudi za povsem individualne kupce. TIK PRED LASTNINSKIM PREOBLIKOVANJEM Delavski svet Tovarne vzmeti je tik pred novim letom sprejel program lastninskega preoblik- ovanja, nato pa so ga poslali Age nciji.Tabov30dneh Tovarn i odgovorila ali pa sprejela pro- gram. V podjetju nameravajo pričeti evidenčno zbirati certifi- kate zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev 17. januarja. In kako nameravajo lastninsko preoblikovati pod- jetje? Janez Solina, poslovni sekre- tar Tovarne vzmeti, je povedal, dasopredvideli kombinacijo treh načinov, in sicer poleg obveznega prenosa na sklade, kamor mora vsako podjetje prenesti 40 od- stotkov premoženja, 20 odstot- kov za interno razdelitev in40od- stotkov za notranji odkup. Vrednost podjetja, ki sojo ugo- tovili z otvoritveno bilanco in na podlagi zahtevanih cenitev pooblaščenih cenilcev, je približno 2 milijona DEM. Izdali bodo 122.473 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 1.0(X) to- larjev. ■' V Tovarni vzmeti ocenjujejo, je povedal Janez Solina, da je vla- ganje v manjša in srednje velika podjetja najprimernejše, prav tako v podjetja z jasnimi razvo- jnimi usmeritvami. Pr\'emu in drugemu ustreza Tovarna vzmeti, tako da meni, da z zbiran- jem certifikatov ne bo težav. Več kot jih bodo zbrali, večji del tovarne bodo lahko odkupili s certifikati takoj in manj bodo za to potrebovali lastnega denarja, ki ga bodo v odkup morala v naslednjih letih namenjati pod- jetja iz dobička. M. Zupanič Tovarna vzmeti Formin, eno prvih podjetij v ptujski občini, pripravljeno za lastninjenje po veljavni zakonodaji. Slovensko kulturno in športno društvo Maribor izHildna prireja 26. februarja ob 19.30 v Gruitenu - Biirger- haus slovensko prireditev ob dnevu žensk. Igral bo ansambel Original Staten- bergerMusi/canlen. Vabljeni Slovenski krščanski demokrati v Jiiršincih vabimo na razpravo o ustanovitvi občine Juršinci v petek, 21. januarja, ob 19. luri v dvoram. _______ BOSNA IN HERCEGOVINA Francija je pred kratkim predla gala, naj sile Nato bomba rdi raj( srbske položaje v BiH, zato je pr Srbih padlav nemilost. Srbski tisi zdaj namesto Nemčije ko glavnega sovražnika Srbov ob soja Francijo. Ta premik j( zanimiv, saj je prav Francij; doslej veljala za Srbom najbo] naklonjeno evropsko silo. Cetud bi do zračnega napada na srbsks sile prišlo, beograjski analitik menijo, da so Srbi pripravljen nanj odgovoriti, saj naj bi imel močan raketni sistem, ki im; doseg 30 kilometrov v višino. BLIŽNJI VZHOD: Pos redništvo za mir na Bližnjen vzhodu je ob evropski turnej prevzel tudi ameriški predsednil Bili Clinton. V Ženevi se j( namreč sestal s sirskim predsed nikom Hafezom El Asaadom Slednji si je prizadeval pridobit obljubo Američanov, da bode politično podprli zahtevo pc brezjX)gojnem umiku izraelski vojske z Golanske planote. To pj v Jeruzalemu seveda zavračajo ir menijo, da mora demilitarizacije Golana trajati več let. Clintor nad tem predlogom ni bi navdušen, saj je Sirija po nje govem postavila preostre krit erije. Za povračilo jim je takoj povedal, kako ni prav, da Sirija daje zatočišče palestinskim oboroženim silam, ki nasprotu- jejo lanskemu sporazumu med Izraelom in PLO. Zaradi neso- glasij je bila skupna izjava na tisk' ovni konferenci pač lahko same zadovoljstvo, da so pogovor: sploh bili. ITALIJA: Predsednik repub- like Oscar Luigi Scalfaro je minulo nedeljo z odlokor razpustil parlament, še prej zavrnil odstop vlade premiera Carla Azeglia Ciampija. Ta bo dc nove vlade, ki jo bodo dobili šek po marčevskih volitvah opravljala tekoče posle in skrbela za nemoten potek volilnega boja RUSUA: Po burnih volitvah se zdaj tam ukvarjajo s sestavo nove vlade. Boris Jelcin je pričakoval da ga bodo dosednji sodelavc podprii in da bo pravzprav lahke obdržal prejšnjo vlado - vlade ruskih reform. Vendar se mu je zamisel porušila že ob koncu minulega tedna, saj je Jegor Ga- jdar, avtor doslej uspešne ruske reforme, zavrnil ponujen: položi\j prvega podpredsednika^ ruski vladi in so sestavo zaupal dosedanjemu premieru Viktorji Černomirdinu. Gajdar je hkrat tudi predsednik najštevilčnejše stran k v novi d umi in taka njegova odločitev lahko pomeni tud umik stranke v opozicijo. To pajt v nasprotju z obljubami Borisa Jelcina, češ da bo ruska reforma nemoteno potekala naprej. ^ FINSKA: V nedeljo so Fino prvič na neposreden način volil svojega predsednika. Ncuradr rezultati sov ponedeljek napove dovali največ možnosti Elisabct Rehn, ki je obrambna ministrica in hkrati predstavnica švedski manjšine na Finskem. Sicerpasf zbirali med 11 kandidati. Sedanj predsednik Mauno Koivisto si tako po dveh šestletnih mandati! umika s predsedniškega položxija. AFGANISTAN: V spopadi! med sprtimi frakcijami v Kabulu ki so se z novim letom znov; razplamteli, je umrlo že 550 ljudi 7 tisoč pa je ranjenih. Spopada^ se frakciji predsednik' Burhanudina'Rabanija in pr^ miera Gulbudina Hekmatjarj^ Slednji sodi med islamske fund^ mentaliste, vojaško pa ni^ izdatno pomaga komunistični uzbcški general Abdul RaŠ'' Do.stam. Pripravila: DLŽ TEDNIK -ZO-TANUAR 1994 POROČAMO. KOMENTIRAMO -3 Izvedeli smo NAPREDOVANJE Z MAJHNIMI KORAKI v četrtek opolnoči se je končala stavka zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ker je vlada pristala na njihove za- hteve in ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča pooblastila za podpis kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. 14. januarja stajo poleg ministra podpisala sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ter Zdravniška zbornica Slovenije. Zdravniška dežurstva se bodo po novem obračunavala tako, kot je zapisano v kolektivni pogodbi. V Fidesu ocenjujejo, daje na- men stavke dosežen, saj so dosegli ustrezno vrednotenje dežur- stev, kar je bila enaglavnih stavkovnih zahtev. Ne glede na to pa jih poglavitno delo še čaka. Ker pa so se odločili za napredovanje z majhnimi ko raki,je uspeh že to, da je bilapodpi.sana kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike. Osnovne plače pa se jim bodo povišale .šele, ko bo sprejet zakon o razmerjih plač v javnem sektorju. Za zdaj je tako, da veljajo le tisti členi kolek- t i v n e pogod b e za zd rav n i ke i n zo bo zd rav n i k e, k i n i so po v eza n i z določili bodočega zakona o razmerjih plač v javnem sektorju in pravilnika o napredovanju. Ob koncu stavke je dr. Janez Mršek izptujske bolnišnice, ki ječlan republiškega odborasindikata Fi- des, povedal, daje zadovoljen z doseženim, posebej pa še, ker stavke niso občutili bolniki. Podpis pogodbe je dobra osnova za nadaljnje pogovore in uresničevanje razmer v zdravstvu nas- ploh. V MARIBORU ENOTA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Danes bodo na Partizanski 47 v Mariboru odprli regionalno enoto Sklada Republike Slovenijeza razvoj. Ustanovili so jo,da bi prispevala k sanaciji regijskega gospodarstva. Pri tem računajo na pomoč ustanov, podjetij in strokovnjakov s tega območja. ODSLEJ DRAŽJI DIMNIKARJI 13. januarja so se v ptujski občini v povprečju za 8,3 odstotka podriižilc dimnikarske storitve. Kljub povišanju bodo režijske ure ptujskih dimnikarjev še vedno cenejše od ljubljanskih, kamniških in nekaterih drugih. PTUJSKA SKUPŠČINA PRVEGA FEBRUARJA Ptujska skupščina se bo prvič v tem letu predvidoma sestala prvega februarja. Če se bodo odločili za podelitev veli ke oljenke ob kulturnem prazniku, bodo na tej skupščini sprejeli odlok o podelitvivelike oljenke. V drugih vsebinskih točkah bo osrednja pozornost veljala sprejemu prostorskoureditvenih pogojev za mesto Ptuj in odloku o komunalnih taksah. Ni pa še odločeno, ali bodo na pn. i letošnji seji razpravljali tudi o ustanovitvi Centra interesnih dejavnosti in ustanovitvenem aktu ptujskega Pokra- jinskega muzeja, predlog o ustanovitvi Športnega ziivoda Ptuj pa so že umaknili. Odločili so se namreč, da bodo ponovili razpis za vršilca dolžnosti direktorja zavoda. DOBROTE KMETIJ DRUGI TEDEN APRILA Priprave na peto raz.stavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo 8., 9., 10. in 11. aprila v Ptuju, potekajo že nekaj časa. Na predlog Uprave za pospeševanje kmetijstva Slovenije bo organizacijski odbor tudi letos vodil ptujski občinski minister Franc Bezjak, ki seježe doslej izkiizal.Taježepredlagalnekaterespremembepri ocenjevanju in nagrajevanju krušnih, mlečnih in mesnih izdelkov, nekaj sprememb pa načrtujejo tudi pri razstavi sami. NOVA ŠTEVILKA OBRTNIŠKI H OBVESTIL Obrtna zbornica Ptuj že nekaj mesecev izdaja obrtniška ob- vestila, v katerih člane seznanja z vsemi novostmi na področju obrtništva in podjetništva. V januarski jih seznanja s spremem- bami postopka izračuna davka od osebnih dohodkov glede na novi zakon o dohodnini, kije pričel veljati prvega januarja letos. Spremenjena je tudi lestvica za obračun davka. Od drugih no- vosti posebej opoziirjajo na uresničevanje pravilnika o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za podjetnika posjimeznika ter na pravilnik o uporabi igralnih avtomatov zu- naj igralnic. ^'I^^!^^^'^ OBRTNIŠKI PLES v organiziiciji Obrtne zbornice Ptuj bo 5. februarja v motelu Podlehnik že dvajseti obrtniški ples. Gre za najstarejšo družabno prireditev ptujskih obrtnikov. Pripravila: MG /-:^ N LOKALNA SAMOUPRAVAVLJUTOMERSKI OBČINI Do konca januarja zbori krajanov "Uvajanje lokalne samou- Erave je eden izmed odlučujočih orakov države Slovenije, prav takšen, kot Je bil tisti ob osamos- vojitvi,2 meni Mirko Prelog, župan ljutomerske občine. "Opredelili smo se, da odločamo o novih občinah letos. Menim, da bomo v predvidenem zakonskem roku spo.sobni izpeljati referendume," je povedal Mirko Prelog. "Po strokovni podlagi, ki jo je predlagal dr. Vriser, naj bi iz se- danje občine nastali dve: tjutomorin Križevci; obstaja pa tudi možnost, da se po referen- dumu ponovno oblikuje občina na teritoriju sedanje ali dajih us- tanovimo pet. Te so: Krizevci s krajevno skupnostjo L^ogarovci, sedanja krajevna skupnost Veržej kot nova občina, krajevna skupnost Mala Nedelja s kra- jevno skupnostjo Radoslavci, do- bra polovica sedanje občine pa bi ostalo v novi občini Liutomer. Obsegala bi sedanje krajevne skupnosti Jjutomer, Cven, Stročjavas, Železne Dveri, Stara Cesta, Cezanjevci in Razkrižje. Mislim, da je razmišljanje ljudi podobno kot drugod v Sloveniji: nekateri so za status quo, češ kaj nam je pa manjkalo, drugi jem- ljemo korake v novo kvaliteto evropskega življenja resno in preudarno, kajti nič ne more ostali, kot je bilo," je povedal ljutomerski župan Mirko Prelog. V zvezi z novimi občinami je še veliko neznank, tudi to, kje bodo ljudje urejali to, kar so sedaj na različnih občinskih sekretariatih. To temeljno vprašanje še ni po- jasnjeno. Večina teh opravil sodi v državno upravo, ta pa v novih občinah ni predvidena. Vse te službe bodo v bodočih upravnih okrajih, predvidoma tam, kjer so sedaj. Vida Topolovec GOVORI SE... ...DA lahko, če vas ponoči zaradi prehitre vožnje obliska multanova, mirno peljete dalje in se ne sekirate. Povabila od sodnika ali položnice ne bo, saj Ima noč svop moč tudi nad multanovo. ... DAtudi tretji pomembni osebni prevoznik v Ptuju razmišlja o vključitvi v mestni in obmestni promet Okoli mesta in po njem bo zgrnil železniško progo in nanjo postavil električni vlak. Da bo še manj onesnaževanja okolja, bo pred- lagal prvima dvema prevoznikoma, da avtobuse naložita na vlak. V slogi je moč. ...DAsodaH proizvajalci in kadilci cigaret samoobrambno • pred priha- jajočim zakonom-izdelati študJp, s katero so dokazali, da so za državo cenejši kot nekadilci. Preprosto z^o, ker prej umrejo. ...DA so vpn/ižupanijivobčiniPtuj poslali krajanom novoletno voščilo z odtisom načrtovane mrtvašnice. Na voščilu so bile zaenkrat samo novo- letne želje. Ko bo mrtvašnica zgra- jena, pa menda sledi naslednje voščilo:".., v novem objektu pa vam želimo prijetno bivanje.f" ... DA se bo v bodočih lokal- nosamoupravnih družbenopoliti- čnih skupnostih že navzven vklelo, katera stranka je na volitvah zma- gala. Odvisno odtegabodoimeti, re- cimo, označbe na cestah v modri, zeleni ali rdeči ban/i. Če se slučajno ne bodo kregali in bo vladala koalicija, pa bodo označbe mavričnih barv. Predavanja za ormoške kmetovalce s predavanjem o zdravstvenem varstvugovedi in prašičev, ki je bilo včeraj v krajevni dvorani pri Svetem Tomažu, so se pričela letošnja predavanja za kmetovalce, ki jih v zimskem času organizira Kmetijska svetovalna služba Ormož. Pre- davanje o tehnologiji pridelovanja koruze, pšenice, krompirja, možnosti pridelovanja semenske koruze in ekonomike v pridelovanju poljščin pa je danes, 20. januarja, v zadružni dvorani v Središču ob Dravi. Predavanje s področja poljedeljstva, kjer bo govor o novostih v pridelovanju koruze, semenske koruze in oljnic, bo 24. januarja v zadružni dvorani v Ormožu, v isti dvorani bo 26.januarja predavanje o novostih pri pridelovanju pšenice, krompirja ter varstvu poljščin pred boleznimi in škodljivci. V dvorani krajevne skupnosti Sveti Tomaž bo 25. januarja predavanje o potrebnih agrotehničnih uprepih na travinju po suši 1993 ter o tem, kako gospodariti na travnatem svetu. Go- vorbo tudi o opremljenosti kmetij s strojno mehanizacijo. V zadružni dvorani v Ormožu pa bo27.januarja predavanje o vodenju knjigovodskih knjig, ekonomiki kmetijske proiz- vodnje ter uporabi lastninskih certifikatov. Vsa predavanja se pričnejo ob 9. uri dopoldan. Vida Topolovec SŽ - Podjetje za vzdrževanje železniških voz Ptuj objavlja RAZPIS za oddajo prostorov razdeljevalnice hrane Razdeljeval niča hrane bo dana v upravljanje najboljšemu ponudniku. Medse bojne pravice in obveznosti se bodouredile s po- godbo. Ponudbe pošljite na naslov: SŽ - Podjetje za vzdrževanje železniških voz Ptuj, Osojnikova 8, Ptuj, v zaprti kuverti z oznako "Razdeljevalnica hrane" najkasneje do31.1.1994. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja, kjcrse lahko tudi dogovite za ogled prostorov. Žaga JELKA, d. o. o. Ptuj - v stečaju podjetje za predelavo lesa in trgovino 62250 Ptuj Rogozniška33 objavlja na podlagi sklepa Temeljnega sodišča v Mariboru, enota v Mariboru št. St 211/93 z dne 22.11.1993 JAVNI RAZPIS ZAZBIRANJE PONUDB Prodajamo: a) stroje za obdelavo in predelavo lesa b) osebna avtomobila OPELKADETIIN R 21 c) pisarniško pohištvo d) druga osnovna sredstva e) droben inventar podjetja f) večje količine raznega lesa, polizdelkov in gotovih izdelkov g) večje količine pomožnega materiala f) peči za savne Tylo Ogled stvari je možen vsak delavnik od 8. do 13. ure do vključno 8 dni po objavi razpisa v prostorih podjetja Ob Dravi 4 a, Ptuj. Za ogled se je možno telefonsko dogovoriti z g. Mar- janom Cmčeccm na tel. št. (062) 771 -777,771-788. Pisne ponudbe z navedbo stvari in cene morajo biti poslane na naslov stečajnega upravitelja v roku 10 dni od objave oglasa v zaprtih ovojnici z oznako "ponudba". Stvari bodoprodanenajugodnejšemuponudniku, pri čemer si prodajalec pridružuje pravico, da stvari ne proda, če ponudba ni dovolj ugodna ali kompletna. Prednost pri nakupu bodo imeli kupci, ki bododali ponudbe za večje število stvari. O sprejemu ponudb bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po poteku roku za dajanje ponudb. Stvari bodo kupcem izročene potem, ko bodo predložili dokaz o plačani kupnini. Kupnina mora biti plačana v 10 dneh po prejemu obvestil o sprejemu ponudbe. Ponudba obvezuje ponudnika v skladu z določili Zakona o obligacijskih razmerjih. Prometni davek bremeni kupca. 4- PONAŠIHKRA.IIH 20. JANUAR 1994- TEDNI KMETIJSTVU NAD 300 MILIJONOV TOLARJEV Ta teden delitev j ečmenaj Kar nekaj časa je trajalo, da je slovensko kmetijsko min- istrstvo zbralo vse podatke o škodi v kmetijstvu po lanskoletni suši in daje dalo na mizo konkretne izračune ter navodila za delitev pomoči. V Ptuju seje prejši\ji ponedeljek sestala občin- ska komisija zaoceno škode, v sredo so se tu zbrali predstavniki izvršnih svetov občin severovzhodne Slovenije in predstavnik kmetijskega ministrstva, v četrtek pa je ukrepe v ptujski občini potrdil šeobčinski izvršni svet. Za prvimi ukrepi, kijih je povzel že v lanskem letu sekretariat za kmetijstvo občine Ptuj, je sed^ na vrsti delitev 1.997 ton ječmena. Suša je v kmetijstvu ptujske občine lani poleti povzročila škode za 2,3 milijarde tolarjev. Pri tem sploh ni priznana škoda v gozdarstvu, ribištvu, lovstvu, čebelarstvu, v trsnicah in matičnjakih ter drevesnicah. Pri dokončni oceni tudi ni upoštevana škoda pri tistih last- nikih kmetijskih površin, ki so imeli škodo manjšo od 30 odstot- kov. Pri delitvi pomoči so oško- dovanci razdeljeni v dve skupini. V skupini A so tisti, ki so utrpeli od 30- do 50-odstotni izpad pridelka, v skupini B pa tisti z več kot 50-odstotno škodo. Pomembnost take razvrstitve t)odo oškodovanci občutili v višini priznanega regresa. Pri se- danji delitvi ječmena so deležni kmetovalci iz A skupine 5 tolar- jev, tisti iz skupine B pa 10 tolar- jev regresa. Pripadajočo količino ječmena lahko tako slednji kupijopoceni, ki se vrti okoli 5 to- larjev za kilogram. V Kombina- tovi mešalnici lahko dvigujejo ječmen le v najmanjši količini 2 toni, sicer pa gaje mogoče dobiti tudi v poslovalnicah kmetijskih zadrug v vrečah, je pa tam za 4 to- larje dražji. Sekretariat za kmetijstvo občine Ptuj, občinska komisija za oceno škode ter krajevne komisije so opravili delo pri popisu škode zelo dosledno in škoda v kmetijstvu občine pred- stavlja kar 13,5 odstotka vse škode v 62 slovenskih občinah. Na osnovi take ocene je in bo kmetijstvo deležno tudi vseh predvidenih ukrepov: re- gresiranje nakupa krmnih žit, re- gresiranje nakupa voluminozne krme, regresiranje semena in trsnih cepljenk, regresiranja obresti za kredite, namenjene tekoči kmetijski proizvodnji in in- vesticije v kmetijstvu ter pomoč pri prevozih vode. Seveda bi bili nekateri ukrepi v tem času že zakasneli in neučink- oviti, zato sta Izvršni svet in Sek- retariat z-akmetij.stvoukrepalaže v času su.še in "na svojo roko" odločila o nekaterih oblikah pomoči. Pač po načelu Kdor hitro da, dvakrat da. Ukrepi so bili pozneje potrjeni tudi s strani državnega ministrstva za kmeti- jstvo. Tako so že od 1. julija dalje polovično regresirali setev strniščnih dosevkov ter organizi- rano pristopili k setvi mno- gocvetne ljulke na 48 hektarih in jo pozneje razdelili med 24 upravičencev, ki za tako setev niso imeli lastnih površin. Re- gresirali so tudi nakup 5 tisoč ton koruzne silaže za 94 upravičencev. Nadalje so v sode- lovanju s ptujsko izpostavo re- publiške uprave za javne pri- hodke zmanjšali katastrski do- hodek pri 6.638 zavezancih in s tem bistveno znižali zneske davkov in prispevkov. Pri 1.080 zavezancih je bil opravljen odpis pris|3evka za pokojninsko in in- validsko zavarovanje. Med ukrepi, ki se izvajajo ali se bodo izvajali v naslednjih tednih i n m esec i h, j e re gre si ra nj e ob re sti (realne obrestne mere) za najete kredite za tekočo kmetijsko proizvodnjo in za investicije v kmetijstvu. Regresiranje nakupa krmnih žit (ječmena, koruze, oljnih tropin in drugega) bo teklo vse do dokončnih dobav - do konca letošnjega julija. Re- gresiranje nakupa sena, pred- vsem za hribovite predele občine, bo trajalo do 15. marca, prav tako regresiranje nakupa koruzne silaže. V obliki dobropisov bo re- gresirana nabava semena za spomladansko setev in trsnih ce- pljenk; dobropise bo mogoče izrabiti do 15. maja. Vsem ukre- pom bo sledil dokončni obračun, morebitni ostanek republiških in občinskih sredstev pa bo namen- jen trajnemu reševanju oskrbe z vodo v hribovitih delih občine, kjer ni predvidena komunalna vodovodna mreža, in za po- spešitev aktivnosti pri namakanju kmetijskih površin. JB ANKETA Ptujčani O mestnem prometu Drago Črgulj: "Uvedba mest- nega prometa je po mojem mnenju pametna. Brez skrbi pustim avto- mobil doma in se z avtobusom od- pravim v mesto po nakupih. Avtobusno postajo imam tako rekoč pred nosom. Sicer pa tud i ko sem se vozil z avtomobilom v mesto, sem ga puščal na parkirišču, tako da se z avtomobilom nisem pripeljal do trgovine." Franc Leber: "Če že imamo mestni promet, naj ga opravljajo Ptujčani in naj se drugi ne mešajo. Ne gre za ne vem kakšne relacije in tudi ne za zaslužek." Marjan Me- saric: "Mestni prometje zelo do- bra rešitev za mesto. Ptuj ni več majhen, v zadnjih letih se je zelo razširil, primestje je obsežno in gaje bilo na nek način potrebno povezati z mestom. Naj omenim kot primer Seliškarjevo ulico zokolico,kjerstanujem in kjer ježe več kot sto h iš, od mest a pa srni oddaljeni dva kilometra." Ivanka Gulub "Mestni avtobusu promet je zeh pametna zadeva posebej za stare jše, ki živijo sam in želijo biti ncod visniod drugih." Zdravko Rija vec: "Ideja je do bra. Imam p; nekaj bistvenil pripomb. Čas voženj, posebej ž( zjutraj, ko gred( ljudje v službo niso najbolje iz brani. Eni prične jo delati že ob šestih, drugi ob .scd mih, temu bi se moral pripagodit čas vožnje. Pa tudi nekatere smer vožnje bi bilo potrebno spremeniti Mestni ptujski promet bi po mojeir mnenju morala opravljati ptujsk; prevozna organizacija. Sem za to da ta denar ostane v Ptuju, če pa bc vozil Certus, pa čeprav gre za nje govo enoto v Ptuju, bo del denarj; zagotovo odtekal v Maribor. Cer tusovega vključevanja v mestn promet mnogi, s katerimi sem sf pogovarjal, ne odobravajo." Tekst: MG Fotografije: JB STRANKARSKI KOTIČEK Zeleni Ptuja V letu 1994 Stranka Zelenih Ptuja je svoje letošnje delovanje razdelila na pet področij: izobraževanje, obveščanje in osveščanje, akcije, sodelovanja s somišljeniki in na politično področje delovanja._ Razumljivo je njihov program podre- jen osnovnemu cilju delastranke, to pa je varovanje okolja. V treh osnovnih šolah bodo vtem letu sodelovali pri or- ganizaciji naravoslovnih dni s področja varstva okolja, v dveh šolah pa bodo sodelovali na projektnih tednih. Sode- lovali bodo pri organizaciji predavanj za kmetovalce, posvečeno pravilnemu gnojenju. Tudi letos jih čaka organi- zacija ekološkega tabora, že šestega, ustanoviti pa nameravajo še mladinski raziskovalni center na Polenšaku, or- ganizirati nekaj okroglih miz o kako- vosti življenja, poleglega pa oblikovati skupine strokovnjakov, ki bodo pripravljali projekte, namenjene sanaciji okolja in turistični predstavitvi naravne dediščine občine Ptuj. Njihova stalna osveščevalna in obveščevalna dejavnost je vezana na izdajanje časopisa Mavrični bojevnik. Tudi letos bodo vsebino časopisa pos- vetili opozarjanju na najbolj pereče ek- ološke probleme, predstavili pa bodo tudi nekaj ekoloških dosežkov naših podjetij. Za osveščanje ljudi bodo še naprej skrbela sporočila gesel Loesje, ki jih nameravajo zbrati v brošuri, sku- paj z posameznimi podjetji pa načrtu- jejo še izdajo informativnih letakov s prikazom rešitev ekoloških zagat. Zelo dobro se je prijela njihova ak- cija, vezana na pn/i pomladni dan. Tako letos ne bodo pozabili razdeliti okoli 2 tisoč drevesnih sadik. Njihovo vključevanje v projekt javnih del ima le- tos prioritetno nalogo pri očiščenju parkovnega kompleksa Tumišče in v pripravi osnutka sanacije tamkajšnjega ribnika, poleg tega pa nameravajo organizirati in izvesti vsaj eno čistilno akcijo na območju Ptu- jskega polja. Pred stranko Zelenih Ptuja je opre- delitev za sodelovanje na republiški ravni, saj po zapletih znotraj Zelenih Slovenije tam nimajo primernega part- nerja. V občini želijo aktivneje sode- lovati z društvi, krajevnimi skupnostmi in podjetji. Brez političnega dela seveda ni politične stranke. Aktivni nastopi v ptujskem parlamentu so nji- hova stalna naloga, okrepiti paželijoše sodelovanje z vlado. Njihov izziv so lokalne volitve, ki nas čakajo v tem letu. Z drugimi političnimi strankami se bodo povezovali samo na ravni svojih programskih usmeritev. K tesnejšemu sodelovanju bodo poskušali pritegniti poslance Zelenih, ki so bili v državni zbor izvoljeni z njihovo pomočjo, tako bi dobili svoj vpliv tudi v tem najvišjen organu odločanja na državni ravni. Stalni stik z ljudmi omogoča strani« Zeleni telefon (773 - 816, vsa! ponedeljek od 9. do 12. ure, v sredo o( 13. do 16. in petek od 9. do 11. ure). Ker telefon pridno zvoni, se Zelen veselijo dviga ekološke zavesti obenem pa zaskrbljeno beležij( številne grehe proti naravi in o nji obveščajo pristojne občinske in krž jevne organe, patudi njihove skupščin ske pobude so rezultat poslušanji Zelenega telefona. Počasi, a vztrajno se vendarle tudi mi ekološko osveščamo in prav Zeleni so na vzpodbudili ktemu. JB SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI< Daleč od Balkana? Za namije obisk veleposlanice ZDA pri OZN Madeleine AI- bright, posebne odposlanke ameriškega predsednika Clin- tona, "v štirih državah balkanske demokracije". Sicer pa se je po nekaterih slovenskih reakcijah zdelo, da so si Amerikanci to pot izmislili predvsem zaradi tega, da bi načeli našesamoljubje. Najprej je Slovenska tiskovna agencija v svojem prvem poročilu "spregledala", da Amerikanci v uradni napovedi obiska svoje od- poslanke tudi Slovenijo uvrščajo med "balkan.ske demokracije". Potem so iz Drnovškovega kabineta pripravili za javnost takšno sporočilo, da je kazalo, kot da ameriški predsednik Bili Clinton pošilja svojo osebno od- poslanko in poslanico zgolj pre- mieru Drnovšku, ne pa tudi pred- sedniku države Milanu Kučanu in zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu. Iz Kučanovega kabineta so brž pohiteli s "po- pravkom" in sporočili, da je pred- sednik Kučan že odgovoril na Clintonovo pismo in izrazil zado- voljstvo ob napovedanem obisku Albrightove. Medtem je državni sekretar v zunanjem ministrstvu Nace Golob menda od ameriškega veleposlaništva v Ljubljani zahteval uradno pojas- nilo, zakaj ZDA umeščajo Slovenijo na Balkan (med Al- banijo, Bolgarijo in Rumunijo). Ko se je uradna Slovenija ubadala s takšnimi "statusnimi" problemi, je ameriški predsednik predsednikom držav višegrajske skupine (Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske) karsam v Pragi pojasnil, zakaj (še) ne morejo računati na članstvo v Natu in kaj v zameno za to pomeni "partnerstvo za mir". To je bilo za nekatere slovenske opa- zovalce s|5et dodatno dokazilo o ameriškem podcenjevanju Slovenije, le slovenski zunanji minister Lojze Peterle je menil, da to ni nič strašnega. Obrambni minister Janša, ki je pred nekaj meseci govoril tako, kot da bi samo nekaj slovenskih oma- hljivcev preprečevalo sprejem Slovenije v Nato,je tokrat molčal. KJE JE SLOVENIJA? Ameriška odpx)slanka gospa Albrigt je po pogovorih z na- jvišjimi slovenskimi predstavniki sporočila, da Slovenija sprejema ponujeno "partnerstvo za mir" in da je pripravljena uresničiti te- meljne zahteve tega predloga. Poudarila je, da so ZDA zainter- esirane za varnost Slovenije, prav tako pa so pripravljene tudi gosix)darsko pomagati Sloveniji. Albrightova je na tiskovni kon- ferenci poskušala razvozlati tudi "balkansko uganko" in relativizi- rati slovenski "balkanski kom- pleks". Dvoumno je dejala, da ZDA Slovenije "duhovno in kul- turno ne uvršča na Balkan, geo- grafsko pa". Seveda pa si bomo morali na vprašanja, kako daleč smo od Balkana (oziroma do Balkana) odgovorirti predvsem sami, zlasti z ogledalom, ki ga bomo samok- ritično nastavili pred našo politično (zdraharsko) realnost. Milan Kučan je v svojem zadnjem intervjuju odgovoril tudi na vprašanje, kaj naj pomeni to, da v Ameriki v zadnjih razpravah o širjenju kroga članic Nata v Evropi javno v tem kon- tekstu ni nihče omenjal Slovenije. "Iz ust nekaterih naših ljudi, ki jim glede na njihov položaj pri upravljanju države velja prisluhniti, sem slišal mnenja, da je dobro, da se o Sloveniji ne govori. Vendar pa bi k temu pristavil, da se s takšno ugotovitvijo ne bi smeli preveč dolgo tolažiti. Dobro je, da nas ne omenjajo v kontekstu balkanske vojne. Zelo slabo pa je, po mo- jem, da nas ne omenjajo v kontek- stu evropjskega miru in procesov, ki naj uresničijo takšno Evropo, kot jo je moč razbrati iz hel- sinškega dokumenta in pariške listine o novi Evropi... Če se torej tolažimo s tem, da o nas ne go- vorijo, je to lahko tudi posledica samoprevare, s katero si zapi- ramo oči pred lastno nemočjo in nesposobnpstio^dabistopilipred svet z lastnimi pobudami. Pa tudi pred dejstvom, da morda za svet nismo zanimivi in prepoznavni." HRVAŠKA "SAMOPOSTRE- ŽBA" V KRŠKEM Sicer pa seje tudi novo leto, kar zadeva odnose med Slovenijo in Hrvaško, začelo po starem. Spet se zdi, da je nerešene probleme moč razreševati zgolj po ek- stremni poti. Tokrat je slovenska stran do skrajnosti zaostrila vprašanje hrvaškega ne- plačevanja električne energije iz jedrske elektrarne v Krškem in formalno ustavila dobave Hrvaški. Hrvaška stran seje odz- vala tako, da še naprej (kot pravijo v Sloveniji nedovoljeno) jemlje elektriko iz Krškega (česar ji menda Slovenija tehnično ne more preprečiti) in z zatrjevan- jem, da bo vendarie poravnala svoje obveznosti. Prav v zvezi s tem pa obstaja med obema stra- nema še naprej razlika. Medtem ko slovenska meni, da bi bilo treba hrvaške dolgove, ki naj bi znašali okoli 40 milijonov mark, odplačati takoj in jih vsaj izravnati z višino slovenskih dol- gov jedrski elektrarni v Krškem, na Hrvaškem pogojujejo plačilo dolgov s podpisom meddržavnega sporazuma, ki naj bi bil jam.stvo za hrvaški lastninski delež v Krškem. Prav tako Hrvati menijo, daje njihov dolg manjši, kot ga prikazuje Slovenija. Vmes jesevedaševelikopodrobnosti in odtenkov, ki dnevno polnijo medijski prostor na Hrvaškem in v Sloveniji. Zdi se, da so sredstva informi- ranja v radikalizaciji zahtev spet korak pred politiko. Pred na- jnovejšo slovensko potezo smo lahko v Sloveniji prebrali komen- tarje, ki so opozarjali na ne- pojmljivo spravljivost in popus- tljivost slovenske strani, ko naj bi šlo za odnose s Hrvaško, ter za- hteve, naj se Hrvatom končno pokažejo zobje. Na hrvaški strani, kjer nekateri komentatorji prav tako kar naprej pozivajo k zaostrovanju odnosov s Slovenijo, pa zdaj pišejo, dagreza nedopusten ultimat in grobo izsiljevanje s strani Slovenije. (NE)ZADOVOUSTVO JASTREBOV V celotni zadevi je morda la- hko tolažba to, da tako in politiki Slovenije (v glavnem) še naprej poudarjajo, da se bodo pogovar- jali. Slovenska politika ja zaradi nenehnih domačih pritiskov nanjo, daje proti Hrvaški preveč popustljiva, v nemajhnem pre- cepu. Ne bo dobro, če bo sledila samo logiko radikalizacij, ne glede na to, kaj počne in kako nepredvidljiva je Hrvatska. Bolj bi se bilo trebazavedati, daje tudi hrvaška vlada pod pritiskom različnih notranjih silnic in inter- esov, tudi takšnih, ki jim sploh ni do dobrih odnosov s Slovenijo, in prav tem bi prišla zelo prav slovenska nekooperativnost in odbojnost. To pa pomeni, da bi morali biti v odnosih in iniciati- vah proti Hrvaški bolj sistematični in ofenzivni, zastoji in napetosti na enem področju ne bi smeli povzročati splošnih zas- tojev in umikov ali celo občutkov, da je v državnem interesu "ohla- jenje" ali "zamrzovanje" odnosov tudi tam, kjerso ti dajali in dajejo razultate. Zato je spodbudno, da je bila ne glede na spor v zvezi s Krškim v Kopru podpisana po- godba o dolgoročnem pos- lovnem sodelovanju med za- grebško Ino in koprskim Istra benzom. Morda je še pomembnejše tisto, kar je izjavil Franjo Gregurič, generalni di rektor Ine, nekdanji predsednik hrvaške vlade in eden izmec vodilnihljudiTudjmanoveHDZ da je sodelovanje Ine s sloven- skimi podjetji lahko svetel zglec vsem hrvaškim in slovenskim podjetjem in hkrati dokaz, di podjetništvo in politika ne ubi rata istih poti. Gregurič meni, di ni dobro potenciranje problemom med Slovenijo in Hrvaško in da I" težave morali odpraviti v vlad' obehdržav,kibise morali končn^" že dogovoriti o vsem tistem, karj^ med državama sporno. Seveda bi bilo naivno mi.slit i,d3 lahko poslovno sodelovanje cvete v kakršnihkoli političniti razmerah in odnosih me^ državama. Vendar pa je tudi reS' da lahko poslovno sodelovanje^' marsičem blaži politične napeto- sti in vpliva na ustreznejša obnašanje politike. Velja si zapomniti, kar pra>" Franjo Gregurič, da bi bili zarad' dobrih odnosov med Slovenijo ii^ Hrvaško nes|;ečni samo ja.strc^' na eni in drugi strani. Jak Koprive TEDNIK -20. JANUAR 1994 KULTURA. IZOBRAŽEVANJE - 5 Piše: Tjasa Mrgole-Jukič ■ 69 ZGODOVINA RELIGUl ZA MLADE KRŠČANSTVO V SREDNJEM VEKU Ali veš, kdaj štejemo, da je tra- ; jai srednji vek? ' Srednji vek je nekje v sredi. Točno, je med starim in novim [ vekom. Stari vek je trajal zelo , dolgo - od začetka človeške zgo- dovine pa vse do srednjega veka. Zii srednji vek pa so zgodovinarji rekli, da se bo začel z razpadom rimskega cesarstva - torej leta 476. Ljudje, ki so živeli v tistem času, se te prelomnice niso niti zavedali. Spremembe so se doga- jale počasi, a vztrajno. Ali si že slišal, da ko ljudje go- vorijo o srednjem veku, pravijo, daje bil to mračen, temen čas .... Morda tako govorijo zato, ker so ljudje stanovali v majhnih, tem- nih hišah z majcenimi okni, paje bilo v stanovanjih temno. Morda pa ta čas opredeljujejo tako zato, ker so iz trgovsko in kulturno bogatega Rima nastale družbene razmere, ko so ljudje živeli le še nazemljiinso se preživljali sami s tem, kar so pač pridelali. Stara mesta so izumrla, nova niso nas- tala. Rimske ceste so se porušile, denarje izginil iz obtoka, s tem tudi menjalnice in banke. Tudi trgovina je popolnoma zamrla in konec je bilo s svilo in drugimi lepimi izdelki iz daljnih vzhodnih dežel. Sčasoma sta se razvila dva sloja ljudi. Prvi so bili tisti, ki so imeli zemljo in posest. Le-to so dajali v najem - fevd in zato jih imenu- jemo fevdalci. Tiste druge, na- jemnike, ki pa so "najemnino" plačevali z delom oz. tlako, pa preprosto imenujemo tlačani. Tlačan je sicer za gospodarja de- lal, toda gospodar ga ni mogel kupiti in z njim r;izpolagati. Te stopnje družbenega razvoja ne imenujemo več sužnjelaslništvo, pač pa fevdalizem. Zgodnji fevdalizem je bil čas, ko so ljudje živeli na deželi; mest ni bilo in tudi šol ne. Zaradi tega je zelo malo ljudi znalo pisati in brati. Ali si lahko predstavljaš, da so ljudje celo življenje živeli le v svojem okolju in da sploh niso vedeli, kaj se dogaja drugod po svetu? Ljudje so bili zelo verni in Cerkev je v slehernem stoletju srednjega veka igrala vodilno Menihi so bili v prepisovanju pravi umetniki, zlasti pri izde- lovanju prve črke ■ inicialke vlogo v družbi. Praktično vsi pre- bivalci so obiskovali cerkve in opravljali obrede. Ljudje so kar avtomatično postajali kristjani, saj so vsakega novorojenčka krstili in mu s tem dali znak pri- padnosti tej veri. Toda zraven tega, da so bili zelo verni, so postali ljudje tudi praznovemi: bali so se božjega maščevanja, verjeli v duhove, čarovnice, hudiča... Čas srednjega veka je tudi čas, ko se je krščanstvo razširilo po večini Evrope. Goti in Vandali so .sprejeli krst v IV. stoletju. Franki konec V. .stoletja, Angli in Saši od VI. do IX. stoletja in slovanska ljud.stva v X. stoletju. Tako lahko rečeva, da je bila v X. stoletju praktično vsa Evropa krščanska. SAMOSTANI Zaradi velike stopnje vernosti je veliko ljudi želelo živeti po božji volji in pristopalo k samo- .stanskemu življenju. S krščan- stvom so se po vsej Ev rop i razši ri 1 i samostani. Nastajali so tudi daljnih deželah - v Angliji, na Ir- skem, pa v nemških gozdovih in celo na Nizozemskem. Ker je od leta 500 pa do leta 1100 meništvo po Evropi tako zelo razširjeno, imenujemo ta čas tudi čas meništva. Kot splošna vodila večine samostanov so veljala pravila sv. Benedikta, ki jih že poznaš. Prvi stiki z redovniki na sloven- skih tleh so bili v 8. in 9. stoletju (misijonarska dejavnost). In prav oni so nosili težo pokristjan- jevanja med našimi predniki. Benediktincem sose v 12. stoletju pridružili cistercijani in kartuzi- janci, v 13. stoletju Frančiškovi si- novi in dominikanci, pa tudi viteški redovi. ki so se posvečali negi bolnikov. {Natančneje si to lahko ogledaš in prebereš v knjigi SAMOSTANI V SREDNJEVE- ŠKIH LISTINAH NA SLOVEN- SKEM-ARS, Ljubljana 1993.) Samostani so bili veliki grad- beni kompleksi, saj je v njih živelo veliko menihov. Ob samostanu je bila zmeraj tudi cerkev. V samo- stanskem delu so bili velika jedil- nica, skupna spalnica, včasih pekarna, mlin,vrtovi,sadovnjaki, vinska klet in še kaj. Ni pa bilo samostana, ki ne bi imel šole, knjižnice, arhiva in skriptorija. Skriptorij je prostor, kjer so menihi prepisovali knjige. Prepisovali knjige? Ali si pred- stavljaš, da bi moral prepisovati kakšno knjigo - in to lepo in čitljivo, ne pa kar takole nečečkano? Priznati moraš, daje to dolgotrajno in naporno delo, toda samo tako so se lahko razmnoževale knjige. Kako je po- tekalo delo v skriptoriju, si lahko prebereš v knjici SREDNJEVE- ŠKI ROKOPISI INSTAVBAR- NICE, ki jo je napisala Nataša Golog (Mladika 1993) in jo imajo v ptujski knjižnici. DIREKCIJA ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO OBČINE FrUJ Prešernova 29 OBVESTILO PROSILCEM POSOJIL PRI STANOVANJSKEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE Občanom ol-)čine Ptuj, ki se prijavijo na razpis Stanovanjskega sklada Republike Slovnije, ob- javljen 20. 12.1993, bo Občina Ptuj-Direkcija za gospodarsko infra-strukturo v letu 1994 odobrila po sojilov višini 50% posojila, ki bo obainu odobreno vprimeru,dabo uspel na razpisu,insicerpod enakimi pogoji kot Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Občan lahko posojilo izrabi v 30 dneh po predložitvi sklepa Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in kreditne pogodbe, sklenjene na osnovi sklepa o odobritvi posojila. Potrdila izdaja Direkcija za gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj na pisno zahtevo prosilca. Ptuj, 17.1.1994 Direkcija za gospodarsko infrastrukturo ZAKON O DRUŽINSKIH PREJEMKIH Starševski dodatek Zakon o družinskih prejemkih ureja štiri materialne pravice s področja varstva matere, otroka, družine: denarno nadomes- tilo za čas porodniškega dopusta, starševski dodatek, pomoč za opremo novorojenca in otroški dodatek. Vse navedene pravice upravičenci uveljajo na Centru za socialno delo. DENARNO NADOMES- TILO OB PORODNIŠKEM DOPUSTU Do denarnega nadomestila so upravičene matere, ki so po predpisih o zdravstvenem zavarovanju zavarovane za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela. Dodatni po- goj je, da so bile zavarovane pred dnevom obveznega nas- topa porodniškega dopusta. Mati, ki se bo zaposlila po tem dnevu, ne bo mogla uveljaviti pravice do nadomestila plače za čas porodniškega dopusta, lahko pa bo ostala na porodniškem dopustu in imela bo pravico do starševskega do- datka. Do nadomestila bodo upravičene tudi matere, ki jim bo med nosečnostjo ali med trajanjem porodniškega dopusta prenehalo delovno razmerje brez njihove krivde ali volje, torej ženske, zaposlene v podjetjih, ki bodo šla v stečaj, pa tudi delavke tujke, ki jim bo poteklo delovno dovoljenje. Osnova za nadomestilo bo povprečna mesečna plača ozi- roma povprečna osnova, od katere je upravičenka plačevala prispevek za porodniško varstvo vzadnjih 12 mesecih pred mesecem ob- veznega nastopa porodniškega dopusta. Za tiste upravičenke, ki bodo imele manj kot 12 mese- cev zaposlitve, se bo za man- jkajoče mesece kot osnova upoštevala zajamčena plača. Isti kriterij velja tudi za očeta ali drugo osebo, ki otroka varuje v primeru smrti matere. Denarno nadomestilo je 100 odstotkov osnove in se usklajuje z giban- jena povprečnih plač v Sloveniji, enako kot pokojnine. STARŠEVSKI DODATEK Starševski dodatek je na- menjen vsem tistim materam, ki niso upravičene do nadomes- tila plače za čas porodniškega dopusta - torej nezaposlenim. Dodatek bodo prejemale 365 dni oziroma toliko časa, kolikor traja porodniški dopust. Uveljavijo ga lahko tudi vse tiste matere, ki so rodile pred sprejemom Zakona o družin- skih prejemkih, če otrok ni starejši od 337 dni, četudi so prejemalo družbeno pomoč ob rojstvu otroka po starih pred- pisih. Pravico do tega dodatka mati izgubi, če se v tem času zaposli. Starševski dodatek je 52 odstotkov zajamčene plače - trenutno 13.000 tolarjev. POMOČ ZA OPREMO NO- VOROJENCA Gre za že znano enkratno pomoč ob rojstvu otroka. Doslej so matere lahko izbirale med dvema zavitkoma za no- vorejneca, odslej pa bodo lahko izbrale zavitek ali denar v vred- nosti opreme zavitka. Pri tem družinskem prejemku lahko Center za socialno delo odloči, da se pomoč dodeli le v obliki zavitka in ne v denarju, če je to v korist otroka. OTROŠKI DODATEK Do univerzalnega otroškega dodatka, ki ga bodo prejemale vse družine z otroki, bomo mor- ali počakati do leta 1996. Danes je do otroškega dodatka upravičen eden od staršev za otroka s stalnim prebivališčem v Sloveniji in če ima otrok slovensko državljanstvo, če pa otrok ni slovenski državljan, pa le v primeru vzajemnosti. Do otroškega dodatka je upravičen tudi eden od staršev, ki plačujejo dohodnino v Sloveniji, otrok pa nima stal- nega prebivališča v Sloveniji, a je slovenski državljan in nima pravice uveljaviti otroškega do- datka v državi, v kateri živi, pa tudi v primeru, da otrok ni slovenski državljan in je tako dogovorjeno z mednarodno po- godbo. Otroški dodatek prejema' eden od staršev do otrokovega dopolnjenega 15. leta oziroma dalje, ko ima otrok statusi učenca ali rednega študenta j (največ do dopolnjenega 26. i leta). ] Za predšolskega otroka je' otroški dodatek 13 odstotkov zajamčene plače, za otroka v osnovni šoli 16 odstotkov, za otroka od 15. do 26. leta pa 17 odstotkov zajamčene plače. Višina otroškega dodatka za otroka z motnjami v telesnem in duševnem raztvoju je višja za 50 odstotkov. Višina otroškega dodatka je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na družin- skega člana v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka. Po Zakonu o družinskih pre- jemkih bo po 1. m^u najvišji otroški dodatek 22 in najnižji 7 odstotkov zajamčene plače. Razredov, ki določajo višino otroškega dodatka, je šest. Če ima družina dohodek na družinskega člana do 25 od- stotkov povprečne plače vseh zaposlenih v Sloveniji v pretek- lem letu, je višina otroškega do- datka 22 odstotkov zajamčene plače; če je dohodek na družin- skega člana od 45,1 do 50 od- stotkov, bo otroški dodatek 7 odstotkov zajamčene plače. NaV Spet republiške štipendije _za to šolsli:o leto_ Materialni cenzus, kije doslej veljal za pridobitev republiške štipendije,je bil zelo krut. Do nje so bili upravičeni dijaki in študenti, če v njihovih družinah dohodek na družinskega člana ni presegal 80 odstotkov z^amčene plače (20.000 tolarjev bruto), če se šolajo v kraju bivanja, oziroma 110 odstotkov (27.000 tolarjev bruto), če se šolajo izven kr^a bivai\ja. Sedaj se ta cenzus spreminja v korist dijakov in študentov. Tako Republiški zavod za zaposlovanje za di- jake in študente ponovno razpisuje štipendije za šolsko leto 1993/94. Poleg tega da so državljani Slovenije al i imajo dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji in se redno šolajov Sloveniji, ob vpisu v prvi letnik srednje šole ne smejobiti starejši od 18 let oziroma študenti v prvem letniku 26 let. Zanjo lahko zaprosijo dijaki in študenti, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in dohodek na družin- skega člana v drugem trimesečju leta 1993 ne presega 100 odstotkov ziijamčene plače (25.000 tolarjevbmto), izven kraja bivanja pa 130odstot- kov (32.500 tolarjev). Do štipendije so upravičeni tudi dijaki in štu- denti, ki jo že prejemajo, vendar dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju leta 1993 ne presega cenzusa 100 oziroma 130 odstotkov Ziijamčene plače za več kot 20 odstotkov. Če ne bo dovolj denarja za vse, ki bi bili upravičeni do republiške štipendije, bodo imeli prednost dijaki in študenti, ki imajo nižji do- hodek na družinskega člana, živijo na demograf- sko ogroženih obmcKJih, imajo boljši učni uspeh ter katerih sposobnosti in interesi omogočajo uspešnejše delo v izbranem programu ali pok- licu. Vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti na uradu za delo v občini stalnega bivališča na pred- pisanem obrazcu do 29. januarja. Tistim, ki so že septembra lani vložili prošnjo za republiško šti- pendijo, a je niso dobili, ker so presegali cenzus, ni potrebno ponovno vložiti prošnje, ker bodo njihove vloge ponovno obravnavali po uradni dolžnosti. NaV VIKTORINOVI VEČERI Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leto 1994 razglasila za mednarodno leto družine. Ob tem je vlada Republike Slovenije imenovala Nacionalni svet za mednarodno leto družine in državnega sekretarja za družino. Državni zbor je v letu 1993 sprejel Resolucijo o te- meljih oblikovalca družinske politike in zakon o družinskih prejemkih kot začetek uresničevanja resolucije. Mogoče je naziv prve prireditveob mednarodnem letu v naši občini preveč pesimističen ali izzivalen. Zakaj sploh spra.šcvati Družina, kdo bo tebe ljubil? Naj se ljubi sama, starši in otroci med seboj, pa bo vse v redu. Vendar odgovor na vprašanje ni tako enostaven. Te- melj družinske sreče je ned- vomno ljubezen, to pa žal ne zadostuje. Državni sekretar za družino dr. Drago Čepar, gost našega večera, odgovarja na izzivalno vprašanje z delovnim naslovom svojega predavanja: "Trdna družina, trdna država". Društvo izobražencev Vik- torina Ptujskega posveča svoj prvi Viktorinov večer v letu 1994 družini. Zavedamose.davenem večeru ne moremo najti odgo- vorov na tehtne probleme, ki zadevajo družino. Lahko pa o tem spregovorimo, svetujemo in zahtevamo, da ne bi ostali le pri otožnem vprašanju iz naslova. V petek, 21. januarja, ob 19. uri boste v refektoriju minorit- skega samostana na Viktori- novem večeru, ki je posvečen družinski problematiki, zaigrali na violino sestri Julija in Rahela Kušar ob klavirski spremljavi Tanje Kožar. Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega 6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 20. JANUAR 1994- TEDNU LENARSKE NOVICE LENARCANI SE DUSIJO V PROMETU Lenarčani že dalj časa opozarjajo, da gost promet v centru mesta zelo moti življenje. Izpušni plini in nenehni tresljaji to- vornih avtomobilov zelo uničujejo zgradbe in nekatere sozaradi tega v zelo slabem stanju. Potreba po obvoznici se zato kaže že dalj časa. V petek je občinska vlada pripravila pogovor in predstavila predloge možnih potekov obvoznice. Predsednik lenarškega izvršnega sveta Avgust Zavernik je povedal, da imajo pripravljena dva predloga: po prvem naj bi jo speljali pod le- narškim pokopališčem, po drugem pa nekoliko severneje, nad pokopališčem. Ta varianta je tudi po tem posvetu dobila največ podpore in so jo predlagali republiškim pristojnim organom. Obvoznica bi morala biti speljana tako, da bi jo lahko uporabljali kot del bodoče avtoceste Maribor - Lendava. Avgust Zavernik je dodal, da so dodali tudi svoje mnenje o gradnji bodoče avtoceste Maribor - Lendava. Odločili so se za najsevernejšo varianto, saj bi tako lahko bili speljani priključki iz vzhodne in zahodne smeri Lenarta. Računajo, da bo do gradnje avtoceste in obvoznice prišlo v prihodnjih petih letih. Še prej bodo morali vsaj preplastiti cestišče magistralne ceste Maribor - Lenart - Lendava. Posebej nujna je obnova ceste skozi Lenart ter regionalne ceste proti Ptuju do izteka Ptujske ceste v Lenartu. VJAVNIH DELIH 57 LJUDI Letos seje lenarški zvršni svet prijavil na razpis Republiškega zavoda za zaposlovanje za programe javnih del z devetim i pro- grami. Tako bi vsaj začasno zaposlili 57 brezposelnih. Nekatere programe bodo letoszjavnimi deli izvajali prvič. Za- jeti so: vzgojni program za otroke, ki niso v vrtcih, kjer naj bi zaposlili dva delavca, prav tako bi dva urejala avrhivsko in dokumentarno gradivo, pet delavcev bi skrbelo za urejenost in vzdrževanje cest ter drugih družbenih objektov v občini, deset [Da bo za obnovo cest in čiščenje vodovodnih objektov. Čiščenje strug, obrežij ter druga vzdrževalna dela na vodotokih v občini bi opravljalo sedem delavcev. Enako število ljudi je za pomoč socialno ogroženim družinam, starejšim občanom pa bo na domu pomagalo petnajst delavcev. Na rezultate razpisa bodo morali počakati do koncajanuarja. PREDSTAVILI NOVO LOKALNO SAMOUPRAVO V lenarški osnovni šoli je v petek potekal zbor krajanov, na katerem so govorili o lokalni samoupravi ter o referendumih za izrekanje o novih občinah. Člani sveta KS, številni gostje z na- jrazličnejših področjih ter občinsko vodstvo so zelo podrobno ter s precejšnjo mero odgovornosti nanizali, kaj pričakujejo od nove lokalne samouprave. Izrazili so tudi vrsto različnih pogle- dov na organiziranost bodočih občin. Če se bodo v drugih kra- jevnih skupnostih odločili za samostojne občine, potem bodo očitno temu sledili tudi v Lenartu. Vse zelo skrbi nova razdelitev občin ter razdelitev dediščine, še posebej sedanjih skupnih ob- veznosti in posojil za razvoj, kijih bo potrebno vračati. Menili so, da bodo tudi nove meje občin lahko potekale tako kot dose- danje ali po mejah katastrskih občin. Precejšnja udeležba krajanov je dokaz, da so ta vprašanja zelo aktualna tudi za vaščane, vsi pa so poudarjali, da morajo odgovorni izbrati najboljšo rešitev. Že sedaj morajo paziti, da z novo lokalno samoupravo demografsko ogroženi kraji ne bodo zaostajali za razvojem drugih območij. Končno odločitev bodo seveda izrekli občani na skorajšnjih referendumih. Marija Slodnjak ORMOŽ Turistično društvo - srce kraja OBČNI ZBORTURISTIČNEG A DRUŠTVA ORMOŽ # GLAVNA SKRB - UREJANJE MESTA IN OKOLICE, OZELENITEV MESTA, PARKOVNI NASADI • PROMOCIJA TURISTIČNE PONUDBE TER PRIREDIITE OB PUSTO VANJU IN MARTINOVANJU "Položaj turističnih organizacij ni ure- jen. Na neknačintoomejujedelovdruštvu, zmanjšuje iniciative in pripravljenost ljudi, da bi sodelovali v turizmu," je opo- zorila predsednica ormoškega tur- ističnega društva Majda Lukner na občnem zboru, hkrati pa omenila veliko opravljenega dela v sodelovanju s Komu- nalnim p**) Nov ženski kvartet ETERNAL je z albuma ALWAYS AND FOREVER pripravil drugi hit: SAVE OUR LOVE. (*^ *) Na plesno sceno se je s komadom FM IN THE MOOD vrnila ameriška pevka CE. CE. PENISTON. V Veliki Britaniji paje tik pod vrhom letošnji remix skladbe THINGS CAN ONLY GET BETTER (^**) škotske skupine D-REAM. David Breznik POPULARNIH 10 1. Twist and Shout - Chaka De- mus & The Pliers 2. AH for Love - Bryan Adams & RodStewart&Sting 3. Babe-Take That 4. Anything - Culture Seat S.TheSign-AceofBase 6.1 Miss you - Haddaway 7.WeallNeedLove-Sandi 8. Don't Look any Further - M- People 9. True Love - Elton John & Ki ki Dee 10. EveryDay-PhilCollins Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). , Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki IZ MOJ EGA OTROŠTVA Ko smo sc selili iz stare hiše v novo, sva z bratom Gorazdom presenetila mamo tako, da sva pr\i dan nove zavese obrobila s čokolado. Mateja Cucek *- Kosem bil star dve leti, sem imel na nogi mavec, ker mc jc brat prevrnil s kolesom. Zato smo šli v toplice, ko sem bil star tri leta. Zelo sem sc veselil. Ko pa smo prišli tja, nisem hotel v vodo. Začel sem kričali, da se ne bom tu umiva!, kcrsemsežedomaumil. Peter Ben ko Najbolj sc spominjajo dogodka, ko sem zlomil šipo na vratih tako, da sem z roko udaril po njej. Boris Brunčič * Moji starši sc najtx)lj spominjajo tega, kako sem začel delati prve korake. Mama je nesla kokošim jesti, mene pa je postavila zraven avtomo- bila. Ko so kokoši jedle, sem se jaz spustil med nje in začel hoditi med njimi. To je bil za moje starše lep do- godek. Igor Košar * Ko sem bila stara dve leti sem šla k sosedovim. Med iskanjem igrač mi je spodrsnilosstola insem padla vvročo vodo. Pri tej nesreči sem dobila močne opekline po hrbtu. Poklicali so rešilni avtomobil in me odpeljali v bolnico Maribor. Tam sc bila dva meseca. li\\o mi je zelo hudo, ker sem pogrešala starše. Zdravniki so rekli mami, da mi je rešila življenje. Sonja Ceh učenci 2. razreda OŠ Trnovska vas MOJ PRIJATELJ MED ŽIVALMI Mojemu psu je ime Dori. Dobila sem ga od prijateljice Simone. Dori je majhne postave in rjave barve. Hrani sc s kostmi in mesom, ki nam ostane od kosila. Ko pridem iz šole, skače po meni. Dorija imam zelo rada. Mojca Lešnik, 2. b OŠ Hajdina KRAVA IN TELIČEK (izglasila Trsek) Nekega dne je krava povrgla telička. Imela ga je zelo rada. Lepo je rasel, in ko je bil dovolj velik, so ga pro- dali sosedu. Krava je bila zelo žalostna. Nekega dne. ko je bila na pašniku, se je spomnila telička in ga šla iskat. Prišla je na kmetijo. Zagledala je pašnik, kjer se je pasel njen teliček. Teliček jo je zagledal, stekel k njej in sta se spoznala. Krava gaje odgnala domov. Kojc kmet prišel napašnik,jeopazil,dani telička. Šel je k sosedu in vprašal, ali je teliček prišel domov. Sosed seje nasmejal in rekel: "Ja, domov je pri.šcl," in mu pokazal telička. Tedaj sla se odločila, naj bosta celo življenje skupaj. Katja Kosec, 2. a OŠ Ivanjkovci ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Letos smo tudi učenci OŠ Videm in Leskovec odšli v zimsko šolo v naravi na Roglo. Vanjo smo se vključili učenci od 5. do 8. razreda. Vsi polni pričakovanj in veselja smo se v soboto, 11. decembra, od- pravili dogodivščinam naproti. Cesta, ki je vodila na Roglo, je bila močno zasnežena. Z navdušenjem smo občudovali pravo zimsko idilo. Ko smo prispeli na cilj, smo se razporedili pobungalovih. Dnevi so nam hitro minevali. Veliko smo se smučali, se igrali, učili in zabavali. Že takoj prvi dan smo se razdelili v dve skupini. Eno je vodil tovariš Jože, drugo pa tovarišGorazd. Sicer pa se nismo samo smučali, ampak smo imeli dnevno dve šolski uri pouka. Vsak večer smo pridno zapravljali denar v igralnici in pripravljali šaljive večere. En dan pa nas je vreme popolnoma razočaralo. Ves dan je snežilo, zato se nismo smučali. Kljub temu smo se zabavali v telovadnici. Dodobra pa smo se razgibali na pohodu do koče Pesek, kjer smo dobili topel čaj in slastne kekse. Nekega dne smo bili prijetno pre- senečeni, ko nas je pri kosilu prcscn- tila gospa ravnateljica in nas pogostila z okusnimi domačimi keksi. Zadnji večerje bil zelo zabaven, saj se je morala predstaviti vsaka soba. Bilojesuper. Po petih dnevih smo se v četrtek vrnili na svoje domove. Čeprav nam je bilo lepo, smo se veselili snidenja s starši. Prva zimska šola v naravi je us- pela, zato sem prepričana, da bo navdu-šenje zanjo naslednje leto še večje. NinaVoglar,7.b OŠ Videm NESREČA NE POČIVA V življenju nam je tako usojeno, da nas vedno spremljata sreča in nesreča. Vsi si želimo le srečo, vendar nas kdaj pa kdaj obišče tudi nesreča. Pred dvema letoma se je naši družini pripetila prometna nesreča. Peljali smo se po cesti Ptuj - Ormož. Zavijali smo že v Cunkovce. Za nami je z veliko hitrostjo pridrvel avto. Ati je to opazil in zaklical: "Glej ga!" Ozd sem se in že sem zagledala bližajoči se avto. V tistem trenutku se je zaslišal močan pok. Voznik za nami je treščil v naše vozilo. Naš avto je zaneslo naprej z zelo veliko hitrostjo. Krik. Strah pred smrtjo. Zavore so zaškripale in avto se je ustavil. Ati je s težavo izstopil iz avta, saj so bila vrata stisnjena. Moje velike oči so ponazar- jale strah. Srčni utrip se mi je pos- topoma približal normalnemu. Začutila sem bolečino v nogah in glavi, čeprav ni bilo tako hudo. Tedaj sem začela jokati, sama ne vem, zakaj. S sestro sva izstopili izavta in videli, da nas je zaneslo kar daleč, približno štirideset mictrov. Počasi sva stopali do kraja nesreče. Počakali sva, da seje pripeljala policija, potem pa sva molče odšli domov. Ati in mami pa sta morala ostati na kraju nesreče kar nekaj časa. Zelo doglo meje bolel vrat, saj sem imela nategnjene vratne mišice. Ko se spomnim na te bolečine, postanem nesrečna. Takrat pomislim, da je vseeno bila sreča v nesreči, saj smo si vsi ohranili življenje. Marjet ka Antolič, 8. b OŠ Juršinci BOJIM SE ŽAB Bilo je prelepo poletno popoldne. Ker sem ves dan samo čepela pred televizorjem, me je mami zelo kre- gala: "Nič pametnega še nisi danes naredila, samo pred televizorjem sediš." Jaz pa, kot ponavadi, nisem bila tiho in sem jezikala nazaj. Odšla sem v sobo. Bližal seje večer. Stara mama je odšla k so.sedom po mleko. Naenkrat iz dnevne sobe zaslišim namičin glas: "Anita, pridi sem." "Ja, že grem." "Pojdi k stari mami po mleko." "Zakaj moram iti jaz? Dobro veš, da so zunaj žabe." "Saj te žabe ne bodo požrle." "Prav, ampak če bodo zunaj žabe, bom kričala." Vzela sem posodo in s strahom odšla po mleko. Prispela sem do vrat. Anita, zberi se, sem si rekla. Počasi sem odprla vrata. Najprej sem po- gledala v desni kot vrat, nato pa še v levega. Ker ni bilo nobene žabe, sem hitro stekla do mame, vzela mleko in odšla. Ko sem prišla do vrat, da bi jih od- prta, je iz kota skočila žaba. Začela sem cviliti. Kričala sem tako glasno, da meje lahko slišala cela vas. Bilo me je strah kot še nikoli. Pritekla je mami. Ni me vprašala, zakaj se tako derem, saj je tako ali tako vedela. Imela je nasmejan obraz. "Ti se kar smej," sem ji prestrašeno rekla. Vzela je metlo in mbo pometla vstran. S strahom sem odšla noter. Mamici sem rekla: "Nikoli več ne grem po mleko, nikoli več." Ko sem prišla noter, so vsi brili norca iz mene. "Povej m i, kaj ti bo taka mala žival naredila?" "Nič mi ne bo naredila. Kaj si morem, če pa se jih bojim." AnitaPuklič,8.a OŠ Cirkovce JESEN V HALOZAH Na skrajnem severu Slovenije na levem bregu Drave ležijo Haloze z ogromnimi vinogradi, velikimi travniki, njivami, gozdovi, belimi ces- tami, vinogradi in povsod raztre- senimi hišami. Bele ceste tečejo po dolinah in se vzpenjajo na vrhove. Jesen leži nad Halozami in klopotci pojo, kadar zapiha močnejša sapica. Jesensko nebo z belimi meglicami je razprostrto nad goricami. Ko se prične trgatev, je za \sakega haloškega človeka to poseben praznik. Takrat oživijo vsi vinogradi. Haiožani povabijo ljudi iz mesta. Ponudijo jim domačo haloško hrano in kazarček vina. Tudi otroci se takrat zelo veselimo. Zakurimo si ogenj, pečemo kostanje in pokamo z bičem. Če se zazreš v vinograd, vidiš rdeče, bele, pisane rute, zagorele obraze, polne smeha, slišiš pesem po v.seh hribih. Marija Hemetek, 5.a OŠ Cirkulane TEDNIK -20. JANUAR 1994 POSLOVNA SPOROČILA- 17 18 - POSLOVNA SPOROČILA 20. JANUAR 1994 > TEDNI TEDNIK - 20. JANUAR 1994 OGLASI IN OBJAVE - 19 STAVKA v LENARSKEM CAPRICEU ■ Obstoj firme negotov Od prejšnjega ponedeljka do četrtka popoldan so delavke tekstilnega podjetja Caprice v Lenartu ustavile stroje. Za stavko so se odločile zaradi neizplačanih osebnih dohod- kov. Podjetje s 360 zaposlenimi, predvsem ženskami, je že precej dolgo v negotovem in težkem položaju. Po mnenju zaposlenih so za to krive odločitve bivšega vodstva. v novembru je na zahtevo tovarniškega sindikata od- stopil glavni direktor Frane Oletič, za vršilea dolžnosti pa so takrat namestili Romana Kurnika. Po mnenju delavk je nedopustno, daje prav gospod Oletič še vedno v rednem de- lovnem razmerju kot sve- tovalec. Trdijo, daje on kriv, da podjetje še zmeraj tone v brez- izhoden položaj. "Najprej nismo nameravale stavkati, ampak se samo pogo- voriti z vodstvom o nekaterih problemih, ki nas težijo že dalj časa," so zatrjevale obupane delavke. "Ker pa to ni bilo mogoče^ smo se odločile za stavko. Ženske smo že dalj časa nezadovoljne, ker dobivamo plače v dveh delih. V četrtek smo dobile celotno novembrsko plačo, de- cembrsko pa naj nam izplačajo v celoti do 25. januarja. Dokler ne bodo vse norme realne, za- htevamo obračun po urni postavki. Delovni čas ne more biti daljši, kot je določen s kolektivno pogodbo, razen ob nujnem delu; tudi v takem primeru zahtevamo pisno odredbo, delo pa naj bo us- trezno plačano in v skladu z zakonom. Želimo tudi pisno in- formacijo o sedanjem stanju podjetja in o njegovi načrtovani prihodnosti. Vse tiste delavce, ki so jih razporedili, n^ takoj zaposlijo na prejšnja delovna mesta", je povedala Marjana Padovnik, predsednica stavk- ovnega odbora. Roman Kurnik, vršilec dolžnosti direktorja, je ob stavki povedal: "Že ko sem spre- jemal to mesto, smo povedali, da lahko preidemo na tekoče in redno izplačilo osebnih dohod- kov šele 18. aprila, ko naj bi do- bili izplačilo za marec. Takrat so se delavci s tem strinjali in se- danja stavka meje presenetila. Delavci na stavko niso bili pripravljeni in vodstva niso prej obvestili. Svoje zahteve so izoblikovali, ko je stavka že po- tekala. Gre namreč za to, da imamo dela za januar in februar več kot dovolj, pričakujemo pa ga tudi za naprej. Tudi te dneve bi sklepali nove pogodbe, med drugim tudi za francosko vo- jsko, vendar zaradi stavke tega nismo realizirali." Na vprašanje, zakaj seje ravno v teh dneh po- javil v Večeru razpis za novega direktorja, čeprav tega delavski svet ni potrdil, je odgovoril: "Potrebujemo novo, strokovno in sposobno vodstvo. Ne le novega direktorja in kreatorja, tudi tehničnega ter komercial- nega direktorja nimamo. Razpis sem poslal, čeprav tega mojega predloga, posredova- nega delavskemu svetu že 7. de- cembra, niso potrdili. Nimamo časa čakati. Usoda tovarne je odvisna samo od bodočih sposobnih kadrov. Upam, da se Roman Kurnik, vršolec dolžno- sti direktorja: "Nova stavka vodi podjetje v stečaj." delavci tega zavedajo." Predsednica tovarniškega odbora Zveze svobodnih sindi- katov Milka Mohorič je ob koncu stavke dejala: "Naše de- lavke od četrtka popoldan de- lajo. Tako bo vse do 25. januarja do 14. ure, ko poteče rok za izplačilo decembrskih plač. De- lati smo začele, čeprav niso bile izpolnjene vse naše zahteve." Kot nam je dejal Roman Kurnik, bodo decembrsko plačo lahko izplačali do 25. januarja samo, čebivsakmesec do marca opravili milijon in 800 tisoč minut dela. Delavke pravijo, da to ni izvedljivo in na to niso pristale. Ali bodo morali dogovore takrat zopet reševati s stavko? M. Slodnjak Divje odlagališče saniranj Eno največjih in najbolj motečih divjih odlagališč v ptujski občini ima danes bistveno drugačen videz. Foto: M. Ozmec Kljub koledarski zimi je razmeroma lepo vreme pogodu tudi ptujskem podjetju Cisto mesto, ki se je takoj, ko je sneg skopnel, lotilo sanacije enega na- jvečjih divjih odlagališč v občini - ob naselju Novi Jork pri Mar- kovcih. Fizična dela so potekala v okviru ekološkega programa javnih del. Po ureditvi divjih odlagališč na Hajdini in pri Domavi so tako sanirali tudi to divje odlagališče, ki je predvsem v toplih poletnih mesecih razširjalo smrad daleč naokoli. Seveda zunanja ureditev še ne pomeni dokočne sanacije. Ves deponiran material je potre- bno natančno pregledati, in če je potrebno, odstraniti. Takšna sanacija pa bo potekala v okvim posebnega projekta, ki ga že izdeluje Inštitut za ekološki inženiring v Mariboru. Kljub temu pričakujejo od občanov iz bližnje in daljne okolice, da odslej ne bodo več odlagali odpadkov na saniranih odlagališčih, saj bodo v proti vsakemu kršitelju kazensko ukrepali. -OM BRALCI SPRAŠUJEJO Kaj poka V okolici Ptuja številne je minula dva tedna vznemirjalo nenavadno pokanje, ki se je oglašalo s strelišča v Apačah, nato pa od nekod dm- god. Poveljnik ptujskega učnega centra Jože Murko je povedal, da jc šlo za rakete proti toči, ki jim je potekel rok uporabnosti. Zaposleni na Hidrome- teorološkem zavodu naj bi jih uničili 1624 (izdelane so bile v Ti- togradu in Priboju), vendar jim je učni center zaradi pritožb kra- janov odpovedal gostoljubje. Nato so uničevanje nadaljevali v Šturmovcih, je povedal Tone Dvoršak iz Hidrome- teorološkega zavoda (v resnici so jih uničevali v Pobrežju pri Vidmu, op. avt.). Kot pravi, gre za povsem nenevarne eksplozije, saj so najprej odstranili srebrov jodid in svinec, z vžigom pogon- skega goriva pa startajo i n uničijo le motorje raket, pri čemer se po- javi plamen. Ko smo ga v petek poklicali, je povedal, da je uničevanje končano (pa so v Vidmu in okolici še v soboto popoldne slišali pokanje!). Nekaj raket je še potrebno uničiti, ven- dar naj bi le-to opravili nekje v Prekmurju. ŠE ENKRAT: TUDI V APAČAH BODO VSI GLEDALI KTV Ampak kdaj, se sprašuje v imenu še nekaterih krajanov naša bralka in piše, da je izgubila upanje, čeprav so napeljavo ka- belske televizije že plačali. Pred dvema mesecema jim je namreč TEDNIK ISCE ODGOVOR R(xiile so - čestitamo: Brigita Lubcc, Mihovci 10/b, Velika Nedelja - Tjašo; Renata Brus, Podvinci 1 lO/a, Ptuj - deklico; Tanja Kaučič, Pušenci 25, Tomaž - Majo; Mihaela Šijanec, Biserjane 14, Videm ob Ščavnici - Damjana; Brigita Zorko, Moškanjci 82, Gorišnica - Moniko; Marija Puklavec, Hras- tovec 54, Zavrč - Valentino; Irena Kropf, Špindlerjeva 20, Slovenska Bistrica - deklico; Sonja Potočnik, Grajenščak 40, Ptuj - Aleksa; Slavica Vlašič, Senešci 36, Velika Nedelja - dečka; Lmilija Nipič, Hum 14, Ormož - Simono; Mihaela Dečko, Ša lovci 52, Središče - Miha; And rej ka Gole, Hrastovec 124, Zavrč - dečka; Brigita Zdenko, Krčevina pri Vurbe rku 23 - dečka; Zvezdana Zajšek, Krajgerjeva 14, Ptuj - deklico; Alenka Majcen, Rakovci 40, Tom