278 številka. Ljabijana, f torek 5. decembra 1905 XXXVIII. leto |a*a}B vaa* *aa zvečer, krnili *e^a m prauzo, tat velja po posti »rojornaa za avatre-ograko eezalo h vas lato z* k, aa §al lata is k, ■• ostri lota f k tO k,u mm mum— 1 k tO h. Za LJubljano ■ aoUUanJoa uimn M E, h ?fi leta 11 K, a« Botri lata s k, u m »oooo t K. Kdor ho trebs, ds je lt majhen t nI imsnovsns šeste lastnina jut ne železnice, večji del pa )e lest •btine Trnovo, oziroma cestnega oi-bora. Ker pa je Ilirska Bistrica tako-rekol središče ogromnega in vedno bolj naraščajočega prometa, bi se moral tudi občinski odbor slednje imenovano obilne dogovoriti s drugima dvoma korporacijama. Z^lo umestno in tudi potrebno bi bilo, d s se ob sesti proti tolosničnemu tiru napravi ozka pot aa pelce, ter sa jo vodno s drobnim peskom posujo. Cuje ao, da se namerava napraviti v Ilirski Bistrici efoktriSna razsvetljava, potem bi ao pat lahko razsvetjevala no samo oeata, temveč tudi kolodvor a dokaj lepšo, praktično in gotovo ne predrago električno lučjo. V zadevi okr. šolskega sveta celjske okolice. Ioterpelaeiia poalanoa dr. Ivana Dečka in drogov na Nj. ekac g. grofa Ciarvja in Aldringana, o. kr. namestnika, kot predsednika c. kr. deželnega šolskega sveta za Štajersko zaradi nepovabljenja od okrajnega zastopa izvoljenih članov okrajnega Šolskega sveta sa celjsko okolico k sejam te korporacije. Šestletna funkcijska doba izvoljenih pet članov okrajnega šolskega sveta za celjsko okolico je potekla v septembru t. J. K seji meseoa sep tembra t. 1. so se še povabili ti od okrajnega zastopa izvoljeni član!; k seji, ki se je sklicala meseca oktobra, se pa niso več povabili, češ, da je njihova funkcijska doba potekla, nova volitev zastopnikov se pa ni mogla izvršiti, ker ia je celjski okrajni za-stop z naredbo c. kr. namestnije v Gradcu od 22. deoembra 1904 št. 3529 praes. pri seji dne 22. decembra 1904 razpustil, ter se je postavil za voditev poslov okrajnega zastopa vladni komisar, kateremu pa seveda volilna pravica za volitev Članov za okr. šol* ski svet ne pristoja. K seji okrajnega šolskega sveta, ki se je odredila na mesec oktober t. 1., je povabil predsednik samo učitelja veronauks, imenovanega od deželnega šefa, okrajnega šoiskega nadzornika in strokovnjaka v učiteijstvu, izvoljenega od učiteljev, tako da so bile inkiusivo c. ii. okrajnega glavarja kot predsednika pri seji zbrane parno 4 osebe, med tem, ko z*jaša število članov okrajnega šolskega sveta, če bo izvoljenih pet članov prišteje, devet t&ko da je seja, obiskana od štirih oseb, bila nesklepčna, kajti niso bili vsi člani niti povabljeni in od vaeh članov m bila n • polovica navzoča. To postopanje, da ae od okrajnega zastopa izvoljenih pet članov okrajnega šolskega sveta ne povabi k seji okrajnega šolskega sveta, je očitno nepestavno. Zakon o šolskem nadzorstvu od 8 februarja 1869 št. 11 del zak. za Štajersko ne zadržujo nobere določbo, kaj se ima v slučaju take vakanoe storiti. § 26. tega za-aona zadržuje Iskon eno doioflbo: »Vse volitve veljajo za še*t let.« Tudi § 11 iptsga zakona, kar zadeva funkcijske dobe okrajnega šolskega sveta, nima za enak slučaj mkake določbe, kajti tamkaj aa samo pravi: »Fank- oijska doba okrajsogs tolskoga sveta jc določena na loat let« Ker torej postava sama nima določb, kako co ima postopati, če večina izvoljenih pet članov ne sme k sejam priti, ker je njihova funkcijska doba lest let potekla, štirje člani pa bres izvoljenih eoilanov na vsak način ne morejo veljavno cklepsti in ker se manjkajočih pet članov no more voliti, ker okrajni aastop, kateri bi bil volitev opravičeno iz vrši i, ne obstoji, imamo prepričanje, da ao mora to vprašanje toroj lo po z mi si u § 7. obč- drt. zak. rešiti po analogiji, namrtč tako, da so mora na enako v postavah določene slučaje v o* r jemati, ter na razloge zakonov, ka teri so s istimi v sorodu. V tem cziru ae mora poatopatl po analogiji štajerskoga obč. r. § 18. in § 38. postave za okrajne saatope, katere obojo korporacijo imajo pravico krajni, oziroma okrajni šolski avet voliti. § 18. obč. reda določuje, da etari zastopniki ostanejo v sluibi tako dolgo, dokler novi zastopniki niso v sluibi nastavljeni. Zakon okrajnega zastopa pa določajo v § 38.: »Okrajni zastop se voli ds tri lets, izvzemši slučaj § 81 ssk. o okrajnih zcatopih in da ima ta nadaljevati svoje posle do tadej, da se novi okrajni zastop izvoli. V analogni porabi teh postavnih določb morali bi torej izvoljeni člani okrajnega šolskega sveta za celjsko okolico tako dolgo svojo službo opravljati, dokler ni legalno na novo izvoljeni okrajni zastop oelJBki izvolil novih pet Članov. Ker se glede okrajnega šolskega sveta za opijsko okolico tako ne po stopa, se poziv imenovanih štirih članov io vsak sklep, sklenjen po tej manjšini ter nepoklieanjo pet izvo ljenib članov okrajnega Šolskega sveta za celjsko okolico smatra kot nepo-staven postopek. Da se glede tega, dosedaj še nikakor ne prinoipialno rešenega vprašanja enkrat kompetentno in pravo-raočno odloč', stavimo na Nj. eks. g. o. kr. namestnika kot predsednika o. kr. šolskega sveta naslednje vprašanje: Ali je visoki e kr. deželni šoiski Bvet voljan, to gori omenjeno proti-postavno poeti panje okrajnega šolskega sveta za celjsko okolico kot nepoBtavno razveljaviti in taistemu, oziroma predsedniku dati nalog, da pet izvoljenih članov okrajnega šol skega sveta sa celjsko okolico, kateri bo inkluzive do konca septembra 1905 kot člani okrajnega šoiskega sveta za eeljsko okolico sodelovali, prizna Še nadalje kot v uradu stoječe člane in da jih z&naprej povablja k vsem sejam okrajnega šolskega sveta zu celjsko okolico, dokler legalno izvoljeni novi okrajoi zastop celjski pet novih članov ne izvoli? Gradec, dne 22. nov. 1905. Dr. Hrašovec, Vošnjak, Kočevar, Roš, dr. Ivan Dečko, Robič, J. Roškar. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. decembra. — Osebne vesti. G. Bata-gelj, postajenaČelnik v Kranju, je imenovan za prometnega kontrolorja v Ljubliani. Uradniški aspirant v MUuternu, Alojzij Grošelj, je premeščen v Ljubljano. V začasni pokoj je le! cuaijal v Sulsihal«, g. Anton Zapletal. — Suklja ae jc oglasil včeraj s svojim petim člankom o dolenjski železnici. Naslov ms je „Hoja za delnicami ia državni zakonu, kar pa se z vsebino v štirih dolgih predalih prav nič ne cjema. Naj bi bil stari irazir aa Kamna rajši krstil to svoje, najmlajša dete z bolj primernim imenom. Rekel bi na primer: „Kako sem izgubil jaz, oče dolenjske železnice, svoje živce-ali pa ^Hladnokrvnost mojih iantov-itd. To, kar je ta zgodovinar natvezil v včerajšnji »voji čenčariji, je tako ostudna in smrdljiva samohvala, da je moralo tedaj, ko jc prihajala ta žarna lističua trakulja na svet in na svetlo, smrdeti po celi Kandiji daleč naokrog tja do Štembnrja. Stvarnega to pot S u ki je ni povedal pravni Č. Zato pa je razkril slovenski javnosti, koliko je zaupal krepkim pijačam, koliko tednov je ležal v biši prijatelja dr. Jelovška v Radovljici in kako da ga jc jeklena njegova narava rešila smrti, kako da so njegovi sinovi do zadnjega dostojni, pogumni, krepki fantje itd. Risum teneatis! Pa Sukljetu se ta gorostasni „political speeche" ne sme bogvc kako zameriti. Saj pravi sam, da živci še do danes niso v redu. Nai pa, „ki ga vsako leto pošiljamo v Mozirje, hladit si živce," se je polotila sedaj še večja skrb za Žukljetove možgane, ki so se začeli najbrž sašiti in dvomljivo mehčati. Kaj se hoče, vsi ti žalostni pojavi in nevrasteniški popadki so pač „trajna posledica pretiranega dela za dolenjsko železnico." Kje ste, ckacelenca g. Schvregel? — Volilna reforma za ljubljanski občinski svet je bila glavni predmet Lampetovcga grsjalnetra govora na nedeljskem shodu. Kaj se je vse godilo v nedeljo v areni »Narodnega doma«, smo včeraj poročali. V rasmotrivanja glede volilne reforme sam* se nočemo spuščati. Prvč nismo še tako srečni, kakor L^mpe in Stefe, da bi imeli baje ie dotiskan njen načrt v rokab. Nimamo pač takih »zver« in ne uživamo najbrž tndi potrebne blago-hotnosti na kompetentnem mesiu. Drugič in zadnjič pa prepuščamo to debati v občinskem svetu, ki se gotovo vname o nekaterih točkah na črtane reform?. Seveda se pri tem po našem mnenju p*Č nhče ne bode oziral na kršĆansko-SGcij&lno, tudi od socijalnih demokratov :zpiskano rt solucijo, kjer se vse vprek graja in graja. Štefe graja! Ali ni tc »luštne« ? — Čudno tih je »S'ovenec* sedaj o katoliškem shodu. O »Mro vem« poročilu niti besedice ni Črh-nil. Ali ga boli lažnjivi jezik? Dajte, — se, gospoda, vendar mslo pomeniti med aebjj, da bode slovenska javnost vsaj poizvedila na k&teri strani, na Lampetovi ali na »M rovi«, 9bsV tlaalia* ** 9»r*SI»cii~ *isss9 Na de vinski skali Zgodovinska povest. Peti del. (Dalje,) V tihi sobici sta imeli Hama in Katarina dovoij časa, da razmišljata in bo pogovorita o svojem položaju io o vsem tem, kar jima je bilo pri srcu. Toda obe sta Čutili, da jima ni mogoče govoriti o tem, kar jima je polnilo duši in srci in zaradi tega sta bili obe v veliki zadregi. Katarina se j c prva premagala. »Milostiva gospa,« je rekla Hami, apot jo bila dolga in čaka naju še težavnejŠa. Treba je, da se spočijete.« »Da, res je; potrebna eem spanja.« Dasi je bila Katarina kot jako bogata meščanka in varovanka čedad skega mefcta še v večji meri vajena lukfeusa kakor HVma, vendar ni ne trenot^k pomišijsla, nego 8 spretno roko pomagala Hemi sleči se, prav kakor da je njena hišna. »CMpočijte se, milostiva gospa; dobro Vam bo delo in laglje bodete zmagovali težko hojo čez Kras.« Tako je govorila Katarina, ko je spravila H amo v posteljo, potom pa je sedla na skrinjo, ki je stala v kotu, da bi zadremala. »Kaj ne bodete legli?« jo vprašala Hama. »Nt; kar iu ostanem,« je odgovorila Katarina, dast je biia utrujena in je potrebovala spanja. »To ni mogoče,« jo vzkliknila Hsma. »Pridite sem v posteljo« »H*ala, milostiva gospa, ali — to vendar ne gre« V tem trenotku je skočila Hama s postelje in je pohitela h Katarini; pokleknila jo pred njo in ji hotela sesuti vije. »Milostiva gospa — ne — pustite — « A.i Hema ni odnehala, dasi se je Katarina branila, in ji j j pomagala, da se j9 slekla. Nekaj trjr.oikov pozneje sta le-Žali in epali v prijateljskem objemu v siromsški kmetski postelji iu zbirali novih moči za nadalnje svoje potovanje. Ćm se j *. stemnilo in so prišli domači ljudje z dela domov, sta Katarina in H -m* vstali in so z Vida-lom vred odpravili proti Devinu. Kmetovalec, pri katerem sta se odpočili, jim je označil smer, v kateri naj hodijo, da pridejo ravno sredi m«d Komnom in Devincm t r se ognejo tako {j&trijathovi arin*di, ka- kor okrog Komna stoječim četam Otona Vipavskega. Pot je bila dolga in težavna. Vidal se je plazil pred Katarino in in Hemo, kakor volk in jo pazil na vse strani. Po golem kemenju in skozi bodoče grmičevje sta hodili in lezli razvajeni dami, da so jima roke krvavele in nege otekale ali vendar ni nobena mislila na počitek. Na nekaterih krajih bo naleteli na kmetske koče, a spoznali, da bo bile zapuščene; večinoma jo st*1o samo zidovje, vse drogo je vpepelil ogenj, ki so ga bili zanetili ropajoči vojščaki. Katarina je imela n&men, da se čez dan zopet skrije v kaki koči in da poskusi v naslednji noči vtihota piti bo v Devin. Zato bo je, čim se je prikazala prva jutranja zarja, začela ozirati na vse strani, kjo da bi se dobilo tako pribežnhšče. Res je kmalu ugledala dim, ki se je dvigal izmed samotno stoječih dreves in vsa družba je krenila na tisto stran. »Tu so bili vojščaki,« je dihmla Hama, videč da je koča pod drevesi napol sežgana in da se iz nje vali dim. »Koča ša gori — in tn je krvav aled.« »Ta srao še najbolj varni,« je menila Katarina. »Tu so vejaki že poropali. kar je bilo debiti in so hišo užgali. Najbolj razdejana koča je za nas najs:gurnejŠs, kajti semkaj razbojniki gotovo ne pridejo.« »Prav praviš, Katarina,« je pritrdila Hemt »ali hitimo, ker solnoe že vzhaja in lahko bi nas kdo videl.« Skrili bo se v kočo. Vidal je načel še nekaj slame in nekaj listja ter napravil za svoji spremljevalki in sase ležišče, poleg katerega je znosil Še nekaj tlečega lesovja, češ, tu gotovo ne bo nihče iskal ljudi. Toda na tem ležišču ni mogel nihče spati, celo ne Vidal. Najmanjši sum je vse tri prebudil in ker jih jo dim duš), jim je bilo akero nemogoče vztrajati. Vidal je opetovano poskusil zapustiti ta kraj in Katarina ga jo le iz težka pripravila do t* g«, da je ostal; tudi Hema bi bila najraje ube-žala in Katarina se je morala mnogo truditi, da jo je pomirila, dasi je sama komaj zmagovala svojo bolesti. Nekaj živil je bila prinesla Katarina s seboj ali rode ni bilo in tako bo vsi trije trpeli še žejo. Silni napor bi bil premagal tudi krepkega moža, koliko bolj dve slabotni, vstga dobrega vajeni mladi ženski. Naposled se je začelo mračiti in vsi tr je so so zaceli pripravljati za odhod »Hema — še eno neč potrpi; Še nocoj pridemo v Dčvn ma jo poskusila hoditi ali omagala je pri prvih korakih. Noge bo ji bilo zatekle, tako da ni mogia stopati in jokate se jo lgrudila na svojo ležišče. »Pust. mo tukaj, Katarina, jaz ne morem naprej; pusti me tu umreti in hiti rešit Jurja. Reci mu, da M m hotela s tebof, pa nisem megla.« »Ne, Hama, jas to no zapustim. Lo pogumna bodi — noga se bo navadila hoje in če ne boi megla hoditi, te bodeva Vidal in jaz no sila.« Pri teh pogumnih besedah pa je Katarina sama morala napenjati vso svojo eneržijo, da ni omahnila, kajti tudi nj* ne noge so bile is-tekle in so jo bolelo, da bi bo bila najraje razjokala. I (Dalje pnh.) p PJB 11 Priloga ^Slovenskemu Narodu1' št. 278. dne 5, decembra 1905. tiči resnica o katoliškem shodu. AU pa vaaj napišite kake remtniscenoe ia dunajske rotnvške k teti, kier ste menda g dr. L mpe, celo veliko zastopali slovanske katoličane! — Društvo ,Leopoldineum'f ki se je u p t nuViio leta 19U3 na Dunaju pod predsedstvom kneza Franea Josipa Aueraperga, namerava sezidati na Duoaiu velik zavod za pobab ljeuee cb ;jn>g* spola, brez razlike vere in narodnosti za celo Afstrijo. To vetehumamtarno podjetje mora vsak rodoljub pozdraviti z iskrenim veseljem. Kajti na ta način se hoče pomoči vsem revnim bitjem, ki so dandanes bodisi na Duna)U, bodisi v provinoah večidelj brez vsake zdrav niške in iivljenske podpore. Zlasti za nesrečno deoo ubogih staršev pomeni to podjetje veliko tolažbo , ker bodo tukaj zlasti vsi ubogi otročički, ki jih je pri rojstvu ali pozneje za dela bridka nesreča pohabljenja in ki so bili dosedaj vsled pomanjkanja denarnih sredstav brez vsakega upanja in brez vsake rešitve, našli svoje zavetišče in čestokrat tudi svoje-zdravje. Na vsak način pomenja ustanovitev tega zavoda, kjer se bode zdravljenje od narave zatiranih ubožcev vr&ilo z vsemi strokovnimi sred stvi, velikansko občno dobroto. Zategadelj z velikim veseljem pozdravljamo to humanitarno podjetje in opozarjamo vso človekoljube, naj se ga spominjajo vsak po svojih močeh s podporami, ki jih društveno vodstvo z veliko hvaležnostjo sprejema. Dru štvo je nabavilo tudi svoj kolek, ki se bode prodajal po trafikah. Tudi st nameravalo ustanoviti v vsaki provinc: posebni krajevni odbori društva »L >-opoldineum«. Centralno vodstvo s nahaja na Dunaju I H sni«. To opero i« komponira) sv, t vi«■•cnani slavni Gt »tcfoimo A t-t m. R **s m, ki jo živel v času od 1792 let* do 1868. leta. Uglasbii je m •< go oper. Z siovel je po oper: •T» nered i« Njegovo najimenitnejše io najp polnejše delo pa je »Brivec ^eviliskt*, delo, ki ie vseh denh har monUno ki je izredno b< gato na krasnih melodijah in p>lno prekipe-vairČfga humor|a ter se odhkuie po izredni dr«mit'čnosti. V tej operi nastopijo v glavnih vlogah gospodične Rindova in Kočevarjeva ter * sp »dje režiser R « o e k, Orželaki Oufednik in Betetto. V ne d e I j o su zooft Ivu pr-dstivi: Po poldne (b 3 vesti igra »M»la Dor nt« — zvečer op*ra. — V torek 12 t. m. pa i« slavnostna predstav« v proslav^ 150 rojstnega dne prvt g* -t'.ovennkega dramat ka Antona Lin h »rta, kraniekega zgrdovinaria — Aikerčevo prekrasno romanco „Č«so nesmrtno* •ti*1 prinaša »Sildsteinsohe Press e« v liriku v nemškem prehodu is peresa ravnatelja gosp. dr K, G 1 a s f r j a. — Z nadim podlistkom „Slovensho-nemška meja na štajerskem" so bavi v Krakovu zbi*j«|o6i »šwiat slowiariaki« \ novembrski številki. Navaja vso v podlistku podano statistiko o giba nju Slovencev in Nemcev v zadnjih 50 It- tih, potem pa konstatiranje, kako se narodnostna meja potnika uro ti j o ga — Društvo zdravnikov na ICraniskem priredi prihodnje redno mesečno zDorovan.e v sredo, dne 6 t m. cb š?*tii zvečer v šolski sob; porodn št društven fa .tor — sasašili pri Frlinou društvenega člana, ki si je menda za đpomin pri vošči j nekaj frakelnov anti društvenega žganja. Ta grešnik je -je povrho še hlapec v »Katoliški Tiskarni« H tro so gt vzeli na pro •kol in društveni sod se je še ist dan sešel k jnst fikacji. Društvu 'Abstinent« na šast bodi povi-dano <1a je bil ta in fl\/ra::ti pri »Šnopsu« tasačen dru4t«emk takoj isključen in odpuščen. Ztnmiv in vsega uva zevanja pa je vendar-)e vred- n nje jo? zagovor. Ko mu je namreč dr. Krek z ostro besedo in rezkim akoentom predočil njegov greh, s? le hlapec iz »Katoliške Ttakarnes odrezal prav dobro, rekoč: »Kaj pa sem hudega naredil, saj vendar tudi telička naenkrat ne odstavijo od kravee!« — Umrla je v Karlovcu gospa Amalija Milblbauer, mati predstojnika tukajšnje podružnice avstro ogrske banke. N v m p! — II. državni kongres avstrijskih gostilničarjev in hotelirjev s* vrši na Dunaju dne 5. in 6 t. m., pri katerem se udele žita kot delegata ljubljanske gostilniške zadruge gg. Iran Tosti in Avguštin Zajec. Javna vinska pokuftnja v tukajšnji deželni kleti oo pojutrišnjem, v četrtek, od 7—9. uro zvečer. Dospelo je zopet nekaj novih vin, in sicer od gg* Pfaiferja in Pro ■ečkega. — Državni subvenciji. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo občini Hotedršiča državno subvencijo v aneaku 13080 K aa nabavo vodovoda. Vas P rt ovo je pa dobila ▼ isti n»r»»n 300 K — Občinski odbor jeseni-&ki je v svoji zadnji seji sklenil vlo titi na poštno ravnateljstvo v Trstu energičen proteat zaradi popolnoma samovoljne in nečuvene spremembe domačega od pamtiveka starega imena »Sava« v »Jesenice Fužino« T-ko j« prav! Šcandal je, da si kdo upa stara, vk< reninjena imena kar čez noč prekrščevati v spakedrana gotovim osebam na ljubo. — Nova trgovina. G>spod Anton Zoro, trgovto z moko v Ltubljani, je otvori! v Spodniem Logatou v hotelu »Virant« filiaikc trgovine c m**š»mm blagom, vpeljane že od leta 1880 Ker je g Z >rc vso skos soliden trgovec in postreže svoje odjema'ce vedno z najboljšim bl*gom, g« kar najtopleje priporočamo vsakomur. G ej sobotni in-ser*t! — Pevski klub v/ Ribnici priredi v petek, dne 8. decembra 1905. v salona g. Antona Arkota zabavni večer. Na sporeda so pevske točke, kom. opereta „ Potepuh pred sodnijo," kom. prizor „ Leto vi čarkau in komična opera „Veseli godci**. Po dovršenem pro gramu prosta zabava. Začetek ob 7. ari zvečer. Vstopnina za osebo 60 vinarjev. — Vesti iz Novega mesta. Volitev stotnika uniformirano novomeške gardo mesto umrlega Vrtačiča bi se imela vrš ti v nedeljo, a se vsled prepičlega dohoda članov ni vršila. — 2enskl H u dorovič in Brajdič sta kradli kokoši kar na debelo. Zdaj jesta že nčet in sta kolikor toliko preskrbljeni za zimo. — Belokranjei st ne morejo odvaditi vtihotapljati prešiče iz Hrvatske, akoravno jim § 45 vedno poje po hrbtu. Kaj jim mar« če je radi njihove trmoglavosti okužen cel kraj, da le morejo orožnike preslepiti. — Narodna čitalnica v Novem mestu ima v soboto, dnt 9 d&cemDra zvečer ob 8 uri v last n.h prostorih svoj redni občni zbor t oDičajuim po pravilih določenem sporedom. — »Brat Martin", ljudska ?gra s petjem v 4. dejanj h, ki se je predstavljala dne 2. t. m, na novo meškem odru z natvečjim uspehom, se vprisori na splošno željo vdrugir v petek dne 8 t. m. pri znižanih o»nah v prid družbi sv. C>rila in Metoda in dijaški kuhinji. Začetek točno ob 7 uri zvečer. — Vinski semenj v Krškem. Čj&t'te fcupee opozarjam še enkrat na jutrišnji, v Krškem vr •leči se vinski semenj. Tudi na tem m.-iju bo prav veliko vinakib vzorcev. — Vinski semenj v Postojni« Na vćera.š .ji v«nski semt-n • Posiojoi je prišlo čez 200 vipavsk h vinogradnikov iz razmU občin, d/ pokažejo kakšno in koliko vina je Vipava to leto prdelala. V kranjsk "'oavgki dolini utegne b i s^daj še 25000 hektolitrov vina. N* semeni došli kupci so imeli prav ugodno priliko, nabaviti si poljudno množin« dobrega, namiznega in butelisfceg na rasne načine napravljenega vina, kajti na razpolagi je bilo nad 500 vzorcev. Gane so bilo zmerne R*t-vila se je sioer sa prvi semenj do volj živahna kupšija, kalti na semnju s«mem 89 jo prodalo 430 hI, popoldo* » kakor se nam je zatrjevalo, š stikih 100 bi po ratn h g stilnih, t <\tx pnsakovali smo, da ae tl«st navzoči dve znani in veliki tvrdki J C. Juvanšič in Al. Za|eo kaj vet grejeta za nakup v pavsk h vin. U jamo pa, in smo prepričani, da se i in še drogi vinski trgovci in gostilničarji podajo v kratkem v Vipavsko dolino, ter da sklenej > večit »upčije s sedaj jim znanimi produ centi — N* semnju so vina kupih: Tomaž Š>rukeh, — Vižnaarje; G Pike>l in A Drašler, — Borovnic. ; l. C tiČ, — Ltubljaaa ; J. Demšar, — Ž lezniki ; K. Kanorle, — Prestra-oek ; J G. Javaučič, — L ubijana Šška; Fr Zigorjan, Svttoiea ; Mir M kut — Ljubljana; A Zikotnik in Fr. Arko, — Postojna. — Prepri >tam smo, da bo ta semen) v Postojni mnogo vplival na povsdigc kupčije % vipavskim vinom, ker se tnenj je posetilo več kuposv, ki si cer sedaj niso ničesar kupili, pač pa 'abelježevali razne producente. — Na splošno žel|o bo zopet priredi -'■nak semenj v Postojni ie no prej, spomladi prihodnjega leta in sicer po želji odbora Postojnske jame, v plesni dvorani te jame. V teno slu čaju se priredi semenj na nedeljo — „Ilirski Sokol11 v Ilirski Bistrici naznanja tem potom, da "o rjega redno telovadne vajo ob torkih in petkih od 8. do 9. ure tvečer, ter ae vae brate Sokole v Ilirski B »trioi in Trnovem vabi, da se redoih vaj v največjem številu udeleže. Telovadnica je sedaj popolnoma na novo preurejena, tet bi bil le znak narodne mlačnosti, ako bi ce temu vabilu bratje Sokoli ne odavali. Obenem je omeniti, da ac to aedaj prapotrobno društvo v naj večji meri dejancko ter gmotno podpira, da bi ae tudi lahko mlado društvo po večjem iteviiu zastopnikov, ako že ne polnoštevilno, udeleži v v prihodnjem letu ileta v Ztgreb. Zastopnikom v zvezni odbor je bil izvoljev brat Ludvik, njega nametnikom pa brat Strnad. — »Na-zdar!« — Prememba posesti. P>- povo posestvo v Š-pianan jo kupil g. Fran Žnidardič iz Mrsko Bistrice. — Sarčevo posestvo v Ilirski B strici pa je prešlo v roke gosp. Alojzija ŽoidarŠiča. — Stava s smrtnim izidom« V špitalu na Dravi je neki Peter Trap p v pijanosti stavil s svojim tovarišem, da spije v par minutah liter kuhanega, vrelega vina. Komaj pa je Trupp spil vino, vstal je in šel iz sobe. V veži je padel kot klada na tla, se ranil na glavi in v par sekundah umrl. — Stražnika je obstrelil-Artiljeriiszi desetnik Karel Zavetti |o zbežal v Gradcu od v« j »kov in jo pobrisal proti Mariboru, kjer je bila oolioija avisirana o tem. Zavetti je šel c atražmkom in svojo liubico rad oa stražmco. Pred vrati stražnice ;e pa potegnil samokres in ustrelil na stražnika in mu nreatrelil levo ramo, da ce je ta zgrudil na tla. Zavetti je na to zbežal, a so ga pozneje ujeli in razorožili Zaslišan je povedal, da jo imel namen ustreliti stražnika, ljubico in sebe — Demonstracija v Trstu. V Trstu so imeli v nedeljo nekateri trgovci trgovine odprte z ozirom na napačno umevano določbo, da smeio biti odprte trgovine ono nedeljo, ki io neposredno pred sv. N'kolajem Vslsd tega je šlo kakih 300 trgovskih uslužbencev pod vodstvom štirih uslužbenk neke manufakturne pro lajalne od trgovine do trgovine, ki so bile odprte, in so protestirali proti temu ter zahtevali, da se trgovine takoj zapro. V trgovino s papirjem trgovoa Stockla so demonstrantje lučali kamenje in razbili vsa okna ter napravili okoli 300 K škode. Po licija je aretovala 13 demonstrantov, a jih izpustila, ko je izvedela, kdo da bo. — Nadebuden dečko je 13 letni Rudolf Turkovičv Trstu V soboto popoldne je skušal vlomiti v neko izložbo in se na vse načne trudil, da bi izvršil svoj namen Policija je roladeora vlomi'ca aretnva'a — Z britvijo si je prerezal vrat v Trsta 471etai kotlar Fran B a t a g e 1 j. Zdravnik mu je takoj za silo zavezal rano in ga dal prepeljati v bolnico. Vendar upajo, da bo še ozdravel. — Otroka umorila Dskla Ana Komes 2 Vituce na H-vat-o s južnega kolodvora v Ameriko 20 Slovencev in 60 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 60 H-v.tov •n 40 Slovencev. V Heb jo iio 10 v Inomost 25, na Jesenice 19 na W*«t falsko 30, nazaj je pa prišlo 200 Hrvatov. — Izgubljena in najdene reči. Spiska učenka Ivana Jagrova je izgubila zlat uhan z demaotom, vreden 15 K. — Gdč. Elita Pcrbav čeva je iscrubila denarnico, v kateri ie bilo 6 K denarja. — Aaa 8*tni* karjeva je izgubila irno denarnioo, v kateri je imala 9 K. — Modistinja gdč Ivanka Vičičeva je izgubila zlat prstan z rdačim kamnom, vreden 6 K. — Marija Šftokova je izgubila denarnioo, v kateri je imela okoli 40 kron denarja. — Popravek. Naš dopianik is Opatije nam naknadno poroča, da se vrše občinske volitve v Opatiji 10 Voloski za I in II raired v po nedeljek dne 11. deoembra, ne pa, Kakor je prvotno poročal, dne 4. decembra t. 1. Torej Slovenci na krov, pridite vsi polnoštevilno ta dan k volitvam. — Tedenski imUmm o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 19 do 25 novembra 1905 Število novorojenoev 2 2 (aaa 29 48 •/#•). mrtvoro}enoa2 umrlih 15 («ai20 78%t); med njimi so umrli za j et a o 3 aa vnet j' m sopilnih organov 1, aa raz] ličnimi boleznimi 11 Mod njimi jo bilo tujcev 6 (=a40e/a), iz zavodov 8(=»53 3ec« Slika v barvotisku s pesemoo. 9. Povratek. Eng. Gangl. Pesem s podobo. 10. Pouk in zabava. Kao se izpreminja število prebival csv. — Velikost cerkva — Najmrz-lejši kraj v Evropi — Moč žuželk. — Za kratek čas — Rešitev. 11. Ob oklepu šr stega letnika Izpred sodišča. Izpred porotnega sodišča v Mariboru. Požig. 53 letni Anton A h e c iz Cvetkovcev pri Ormožu je bil za hlapca pri Mariji Rep v Oslušovcah 14 let. Letos poleti pa je začel piti, vsled Česar ga je Repovka odslovila. Ker je Akec vedno popival, delal pa nič, zabredel je v silno revščino; bil je prepričan, da mu je te revščine kriva Repovka, zato se je skušal maščevati in 9. oktobra se je splazil na njen hlev ter ondi zažgal, da je vsled nastalega ognja pogorelo vse gospodarsko po slopje, hiša ter tudi nekaj živine. Abec je bil obsojen na osem 1 e t težke ječe. Bitka pri Laj teršbergu pri Mariboru. 24. septembra je prišlo med bratoma J ur jem in Josipom Ha-b i j a n i č e m na eni strani ter Francetom W e i x 1 e r j e m, Francetom Žižkom in Rudolfom Zapfensteinerjem na drugi strani do poboja. Začel je Nemce Weixler, ki je Habijaniča špikal, na kar je letelo kamenje od obeh strani. Ko je nemška stranka prijela za kole, hoteč udrihati z njimi po Habijaničib, potegnil je Josip Habijanič samofcres in ustrelil na Weixlerja in ga zadel v stegno. Dal je nato samokres bratn, ki je nstrelil trikrat ter zadel enkrat Kapfenateinerja naravnost v srce, da se je zvrnil in ostal na mestu mrtev. Habijaniča sta bila obsojena le zaradi prestopka proti varnosti življenja in sicer Juri na deset mesecev, Josip pa na osem. Nemški listi so seveda raz-trobili v svet o divjosti Slovencev, kakor je pa pokazala obravnava, so le Nemci napadali in tndi dobili, kar so iskali, ker Slovenci dandanes nismo več tako neumni da bi nemških udarcev ne vračali. Telefonska in briojavu* poročila. Dunaj 5. decembra V parlamentu se je danes nadaljevala debata o Gautschevi izjavi. Govorili so poslanci Breiter, dr. Menger in Daszinski. Seja še traja. Prihodnja seja bo jutri Dunaj 5 decembra V parlamentu je danes zavladalo veliko razburjenje, ker so došle zelo vznemirljive vojaške vesti. 4. pehotni polk, 4 bosanski polk, 14. lovski polk in železni-carski polk so dobili povelje, naj se pripravijo naodhod. 5. dragonski polk v Dunajskem Novem mestu je takisto dobil ukaz, naj bo pripravljen na odhod na Ćeško. (Pri tem polku so večinoma samo Slovenci! Opomba uredništva) Trije eskadroni tega polka so bili že s posebnim vlakom odposlani v Prago. Dunaj 5. decembra. Vlada je odredila obširne varnostne odredbe zbog tega, ker so nemški poslanci širili vznemirjujoče vesti o dogodkih na Češkem. Dunaj 5. decembra. Socialno politični odsek je izvolil poslanca dr. Fofta in Marcheta za referente o zakonskem načrtu glede upokojenja privatnih urad n i k o v. Dunaj 5. decembra. Proračunski odsek je imel danes sejo, v kateri je razpravljal o proračunskem provizoriju. Dunaj 5. decembra. Poslanec Vol ki se je zgrudil na ulici in so onesvešČenega prinesli v parlament. Praga 5. decembra. Povsodi na Češkem vlada mir, zato je vladna odredba o pošiljatvi novih vojaških sil na Češko popolnoma neumljiva. Olomuc 5 decembra. 13. in 56. polk iz Krakova in 18. polk iz Olomuca so dobili ukaz na odhod v Prago. Poveljeval jim bo generalmajor Ru-žinski pl. Rudno. Solnograd 5. decembra. Tukaj nastanjeni cesarski lovci so dobili povelje, naj se pripravijo na odhod. Govori se, da se odpošljejo v Prago ali na Ogrsko. Line 5. decanobra Polk nadvojvoda Rainer je dobil ukaz, naj bo pripravljen za odhod Kam bo poslan, se ne ve, najbrže v Budimpešto. Lvov 5. decembra. Iz Odese javljajo preko Podvoločiske, da je križarka „Učakov" v Sebastopolju razbita Križarka je stala 7 milijonov rubljev. Zelo poškodovana je tudi oklopnica, ki se je preje zvala „Potemkin". Na tej ladji je bilo ubitih 400 mornarjev. Upornih vojakov in mornarjev je še 1600, ki imajo v rokah 10 topov. Vest, da je bil poročnik Šmid že obsojen na smrt, se ne potrjuje. Zegrab 5. decembra. Kandidaturo dr. Mihajlo vica za škofa v Djakovu je rimska kurija odklonila Budimpešta 5. decembra. Meščani so osnovali v zaščito uredništev koalicijskih listov posebno milico. Vsako uredništvo dobi za stražo 100 mož Budimpešta 5. decembra. Sooči ob sedmih se je zbrala ve lika množica ljudi pred uredništvom „Nepszavea. Urednik tega socijalistiškega lista je pozval tipografe, naj vztrajajo v stavki. Množica je nato odkorakala pred uredništvo „ Budapesti Hirlapa", kjer je vdrla skozi vrata Posamezniki so streljali ne uredniška okna. Demonstrantje so vdrli v tiskarno in razbili dva rotacijska stroja. V druge prostore množica ni mogla prodreti, ker so jih stra-žile osebe, ki so bile oborožene z revolverji. Demonstrantje so nato odšli pred klub neodvisne stranke, kjer so pobili osna. Tudi tu se je streljalo z revolverji. Množica je razbla okna v uredništvu „Pesti Hirlapau in na glavni pošti Nato se je policiji posrečilo demonstrante razgnati. Budimpešta 5. decembra. Socijalisti nameravajo prirediti 18 t. m. veliko demonstracijo povodom otvoritve državnozborskega zasedanja. Budimpešta 5 decembra. Tipografi in uslužbenci po tiskarnah so imeli shod, na katerem so sklenili ustaviti svoje delo pri 16 koalicijskih listih, ki so nasprotni splošni volilni pravici. Vse druge tiskarne, ki bi prevzela tisk teh listov, bodo bojkotirane. Scoči so v Budimpešti izšli samo trije listi Budimpešta 5. decembra Da nes ponoči se niso prigodili nobeni izgredi. Demonstranti so zaplenili na nekem vozu 1000 eksem-plarov nekega lista, ki je pisal proti uvedbi splošne volilne pravice Berolin 5 decembra. Iz Petro grada dohajajo vesti o hudih pre pinh na carskem dvoru. Proti carju nastopa z veliko odločnostjo zlasti veliki knez Dimitrij Konstantin ovi č. London 5. decembra. Ravnokar je sestavljen japonski proračun za leto 1906. Za štiri nove armadne voje je proračunjenih 24 milijonov K, za popravo vojnega brodovja 48 milijonov, za Port Artur 51 milijonov. Vsi stroški so proračun jeni na 2472 milijonov, med temi je 1920 milijonov K stroškov, ki jih je pro-vzročila vojna. Po sklepu lista. Kakor se nam ravnokar poroča, je bil.* danes p.izivna razprava v pravdi mestne občine proti „Kasinia v Gradcu končana. Sodba se izda pismeno. 0\f\ milijonov kosov Doeringovega lil I mil« s sovo se je razposlalo do m \M konca leta Nobeno drugo milo m M V ne more pokazati takega uspeha. ^m^J Ta, poraba je najboljfti dokaz za dobro kakovost io izvrstni učinek tega izdelka. Zavračajte manjvredne posnetke in zahtevajte samo Doeringovo milo • sovo, ki se dot iva v elegantnih božičnih kartonih prez povišanja cen povsod po 60 v. kos. 1094—14 Se dobi povsod! mt neobhodno potrebna zobna Cršme « vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Bonna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka" v LJubljani Uradni k mrsi dan. borae 4 decembra i 906 Saloafeenl papfrfl. i°/t najsva renta..... »\.'(J srebrna renta . . . , . l*/0 avatr. kronska rsata , alata . , . l0i ogreka kronika m . . l«/o a alata • . . . i'7o »Mejilo dežele Kranjsko • *Vi7« posojilo nesta 8pl)ot , 4V/a a m Zadar . *«/■•/- boa.-here. žel. poa, 1901 t°/a SeSka. dei. banka k. e. . *"/o n n „*••.. l'/tVo sat. pisma g&l. d. hip. b. iV.% PoŠt. kom. k. o. a. 10% ar....... fc'/sVi aaat. plima lanerst. hr. *'/«% » * agrsfce cen. dol. hr....... **L P**- ogr. hip. ban. . i'/,7fi ob!, egr. lokalnih š«~ loania d. dr..... 4'/fl7o obl ftoSka ind. banka . 1W„ prior. Trat-Por«* lok. žel. /„ prior. doL šel..... !•/, , jaž.tsl. kap. V/, • iVa5 •. ■▼•t. pes. sa šsl. p. o. . rttCk« «d 1. J860- . . . . . * n 1884 ..... tlsske . . tilO. L rta l. 1. tKttjaij« s «. a sgr. Mp. banka . arbaka k fra. 100' - . tarSkc...... uaaiilfca arodka , . . ifreditao „ . iaomofika v . . , Krakovska » » L^abtyanak« m . hvat. rad. kr&a w . . . Og*. r» .... šadolfove „ . . šalsb&ršk* s • * < Daaajaaa ksta. 9 Jsžna ialesnta« . e • OrŽavna ielassiao . . . ivitr.-cgrske basfea d.lniac avatr. krodltc« baeka . . Ogrsko » , . nrmoat^nako » . . Proniogokop v M©«-* {J^r^i) aipmako montan .... r*»ako žel. ndr. dr . , , Dima-Mor^uvi , , . rrbovg&ke pr«m. dražba ivatr. orožne covr. družbe Oafika aladkorno dražb« C7. kr. aokia . • . . 10 fraaki ...... 10 aiarka.... Savoroigna . , . . ifarka..... liaSki banka??! Sablji ... >al*r}l. 99-75 99 6) 99 70 117-65 96'0fc 113-45 99*50 100-60 100* ICO 30 99-76 9976 100 46 1C810 100'50 99 9 • 100-— 9t 6Q 100-2'; »9-90 99-?,G T515.90 V o-70 189 — «90 fvO 167 0 297 — 297 — 268 — tOl — 144 75 24 40 471 — 79 — 91'-64 — 62 — 32-SO'-72 — 26 — ■aj 99 95 99 80 9^90 117 85 96 25 US65 101-101*60 iOC — 101 30 100 1 O — 101 45 107'10 !01'6C ioo-— 100 30 1(050 101 2' 100'-3 7 90 loi 70 J 91 — 392 50 159 90 803 60 303 50 S65 — 107 SO 145 75 2640 482-— A--88-70 — 64-— 34 60 64 — 78 — 637 — Žitne cene v Budlmpeiti. Dne 6. decembra 1905. T"ra*ulaii Jaaniea va sprti 1006 „ n oktober . . Rž „ april . . . iorasa B maj 1906 Ovsa . aprU . . . £ Voliti v. 5—10 vin. višje. lefeorologično poročilo. fi*in* .iiđ ffiotjMB ir»s-3 -šrvtojl «rm«nl Ush 786-0 mm n 100 n 100 n if»o . 100 . 100 . 17 18 p 1675 s 1* *0 • 13 «4 . 1420 o Q Čas •j^azo vanja bt&cje barometra a mm ii B B Vein-d ffebo 4 9. 2SV. 7407 24 si. j vzhod obiaCno 5 7 r?J. ^9 5 21 8l. 88VZh. oblačno 3 pup. 739 1 22 sl. sover obiaCno S-ednJa včjraiftnja li-iiporatam: 2-7», n .rmalo -01' — Pad*v u v na 00. Trikratni „Živio!" kliče svojemu članu gospoda o priliki jutriŽDjega imendana omizje ,7Jtdnotau v gostilni Čeme v Konjušnih 3891 ulicah. 50 60 75 6 ; 75 tis «64 1>31 6«t 778 <46 654 6 2 /470 5:19 278 658 49 1 34, 19- 6 23 50; i3 93 17-60 96 70 162 75 S16 50 465-60 1644 — 662 75 7 79 60 247 75 66 r— 613 — — »484 -50; 62i»-50 - -j 282 — -! 563 -50 161 — 11 38 i9 9 23 58 r404 17 80 0 90 253 50 b — ■ od 13 — 15 let se sprejmo proti dobremu plačila v delo. 3828 3 Karel Leo VVondra Rimska cesta št. 19, I. nadstr. M spretnih dacarjeu se spr*imA v sluibo s 1. januarjem 1906. Oglašajo naj se le pro-sil« , vescs slovenskega in nemškega j^zi, Marijinih varov, Heba, Francovvih v^irjv, Praai. Lipakega. — P BOGA ii NOVEGA MSSTA IN KOCiiVJA. Oaobni vlaki: Ob i. uh 44 m ijutraj osobni vlak iz Novega mesta u Socevja, ob 2. uri iti* m poDoldno ia Straže, Toplic Nuvean mesta. Kočevja in ob 8. uri Sfc m avecer iatovakj. — ODHOD IZ LJUBLJANE dri! kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob ?. ui 2JS m esjntraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m aveeer. — Ob 10. ari 4f< m ponodi *aajo ob nedeljah in prasulkih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO dri, kol. 12 SAPNIKA M^asi vlaki; Ob 6. uri 45» o sjatraj, ob 10. uri £9 ca dopoldne, ob 9. uri SO m zvečer Ob 9. \sri 66 ca i>onoci sam ■ ob -^daljah' v prazmkih in le v oktobra. — Srednjeevropski saj v tekočem računa ali na vlo2ne knjižice proti ugodnim obraslim. Vloženi denar obroatajo od dne vloge do dne vzdiga. 8—140 Promet t čeki in nakaznicam;. IZ Harmonika »a tri vrste, krasen initristent, ie ceno proda. i-864-1 Bohoričeve ulice štev. 9. Lepi itaUfaiji s inriaii sobami in pritiklinami se odda s L februarjem 1906 v Wo!fovih ulicah St. 12. Poizve se ravnotam. 3824 3 krepkejšega učenca iz boljše tiše sprejme v trgovino z meSauim blagom 3838-4 Anton Mucha v Metliki. Prodih so niša s stolarno tik nove elektrarne na okrajni cesti v Poljčanah blizu želez, postaje. Natančnejša pojasnila glede cene a plačilnih pogojev daje Posojllnioa v Slovenski Bistrici. 3693—1 'V * 1 1 J in SSS7- 1 1 učenko za trgovino s papirjem in galanterijskim blagom sprejme takoj Fr. Iglic, Mestni trg št. II. i najem se da s l. januarjem 1906 rostor za plajali T pritličju je vsa za obrt potrebna oprava, v I. nadstropju pa 2 sobi in kuhinja. 3830- t Več pove lastnik Josip Robavs v Dolenji vasi pri Zagorja ob Savi. 1 Ljubljana, Pogafarjev trg. Podružnica iz Berolina. 3880 = Ta teden razstavljeno a = Zanimivo potovanje p Bosi Jo Črne p. Jej te 3068 6 juhe, omake, močnate jedi i t. d. pa Bi prihranite __- draga sveža jajca. : Rabite za pripravljanje „Pacific" mocnati preparat iz posušenih | burjlfa jajec. T zavitkih od 10 vinarjev naprej. § MajprudaJ pov*M»«t. Generalna zaloga za Avstrijsko: Itudvik Wild Dunaj, VI. Magdalenenstr. 14 48. Mm prtdaja za Štajersko, Koroško in Kranjsko: JiiK«*;i«oSVi* *V €'oiii|». Sradec, Moserhofgasse štev 45. i Izvrstno proženje kove električnim potom. Z najpopolnejSo strojno napravo ss kavna srna prasijo popolnoma enakomerno in tako dobiva eist, do-brodiiei, okusen pridelek, ki ie prijetnega učinka, pa ne provsroča vročine. Posebni naiin, kako se kava prali, odpravlja vee Škodljive tvarine, ki so nevarne šivoem; tako prazena kava js plemenita pijača, ki pospešuje probavljanje in zdravje. Ze en poiekus Vas takoj overi o izrednih prednostih novega praieoja proti zastareli metodi. Za prazen je so odločilna tale načela: 1. ) Najpopolnejša naprava za p rasen je in najpopolnejši tehnični obrat. 9000—9 2. ) Na) skrbne j še preizkušanje vseh kavnih vrst glede Čistote ia dobrote. S ) Hitra prodaja, vestna postrežba s izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom Prva ljubljanska velika karl planinšek Dunajska cesta (postaja električne cestne železnice). pražarna za kavo Nihče no] ne zamudi usodne prilibe! Ker nameravam združiti obe trgovini na drobno, sedaj Pred škofi io 1" = samo „ in ne bom mogel spraviti pod streho ogromne zaloge, sem prisiljen k V V i nriložDOStni prodaji p Presenetljivo nlzKe cene:. 2t£^-a5%JSE stenske zaščitne preproge, lambrequiui, prebite in flanelaste odeje. Posebno ugodna psllilza: Blago za damske obleke: Modni barhenti za bluze in ponoćne suknje, batisti, cottoni i. t. d. Kosi iz prejšnjega leta čudovito po ceni. Sezijske novosti po tvorniški ceni. Sukneno blago; za obleke, hlače, paletote, za zimsko ~ in leto ~~ pod originalno ceno. Vsi ostanki za vsako sprejemljivo ceno. Znižan cene: za perilo, sifon, posteljni gradi in žepne robce, čudovito ceno: volnene in svilnate šerpe, naglavne in velike rute. Pred nakupom naj si vsakdo ogleda moje izložbe in zalogo. Začetek prodale v soboto, dne Z. decembra 1905. . GROBELNIK samo ,Pred škofijo' 1 V Ljubljani samo,Pred škofijo41. Zunanja naročila 5« izur|ajcje točne. Akviziteru aa »prejmo za jako dobro uvedena zavarovalnico za življenje pod zelo ■godnimi pogoji. 8864 - 2 Predstaviti se je od 9 —11. ura dopoldne v Gosposkih ulicah st. 15, v pisarni na levo. 166o se 8891-1 odjemalec za zaklane svinje težke od 40 do 100 kilogramov. Prijazne ponndbe na Teodora Grcićj Bosn. Gradiška, (Bosna). Dobro vpeljana s.'prodajo moke in časopis a v bližini mesta se zaradi selitve s 1. januvar-jem 1906 pod ugodnimi pogoji odda. Poizvedbe na upravniStvo „Slov. Naroda". 3*67—2 Na Kranjskem, Štajerskem ali Primorskem kje v mestu, okolici ali na deželi v bližini kolodvora iu farne cerkve prevzame takoj ali pozneje psloanpiajali v najem ali na račun gospodična, ki je dobra kuharica. 3890—1 Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda4* pod gostilna št. 3890". Za večjo trgovino na debelo se išče trgovski pomočnik ki je izučen v Špeceriji, železuini in ako mogoče ki ima tudi znanje v predmetih deželnih pridelkov. Vstop takoj ali v (3 tednih, plača po dogovoru. — Mladi, čvrsti, pridni in pošteni imajo prednost. Ponudbe naj se poSiljajo uprav. „Slov. Naroda". č8*2—l Knjigovodja se išče za trgovino z lesom. Zahteva ee lep rokopis, znanje sestavljanja bilanc in najboljše reference. Ponudbe s prepisi izpričeval ter naznanilom zahtevane plače pod,Bosna' na upra ništvo „Slov. Naroda-. S8£« 2 riatalijski vrelec = = Iz Francovih uarou na shodu naravoslovcev in zdravnikov v Meranu označen za idealno vodo priporočajo odlični zdravniki proti protiou, revmatizmn, tvoritvi peska in kamna v ledvicah iu meburjn, kot izborno zdravilno vodo in obenem kot slastno in okusno namizno == vodo. == Glavno zalogo v Ljubljani ima gosp. Mihael Kastrer, velezaloga rudninskih voda 3736-6 Brazay Francovo žganje je že 40 let preizkušano domače sredstvo, Brazay Francovo žganje je dobilo na vseh razstavah zlate svetinje, Bržzay Francovo žganje priporočajo vedno najodličnejši zdravniki, Brazay Francovo žganje rabi na milijone družin dan za dnem, Brazay Francovo žganje pridobi in ohrani lepoto telesnih oblik, Brazay Francovo žganje odstrani izmučenje, slabost in onemoglost, Brazay Francovo žganje je izvrstno za vdrgnenje ob revmatizmu, Brazay Francovo žganje utrjuje upadlo meso in uspešno jači živce, Bržzay Francovo žganje odstrani izpadanje las in zabrani luskine, Bržzay Francovo žganje okrepi mišice in kite in osvežuje kožo. Brasay Francovo žganje Z natančnim navodilom. Naprodaj povsod. LN 7A 5445 R. KIRBISCH, slaščičar v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 8 priporoča svojo bogato asortirano zalogo različnih lepih Miklavžev in parkljev. Zunanja naročila točno. 1M 3807 -6 Št 40467 Razglas. Da se zagotovi zalaganje mestne občine ljubljanske s stavbnim In žaganim lesom, s Mesarskimi deli In materijalom ter s posipalnlm materijalom za javne ceste za leto 1906 oziroma tudi za leta 1907 in 1908, se bode vršila pismena dražbena obravnava pri podpisanem mestnem magistrata v prostorih mestnega stavbnega urada in sicer: Za dodajo stavbnega in žaganega lesa due 9. decembra t L ob 10. dopoldne, za klesarska dela iu materijali ja due 9. decembra t. 1. ob 12. opoldne, za dodajo posipalnega materijala dne 11 decembra t. L ob io. dopoldne. Pogoji in druge podrobnosti ae poizvedo v pisarni mestnega stavbnega urada ob uradnih nrab. Podjetniki se opozarjajo, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih tvrdk in podjetnikov, ter da je ponudbe opremiti s predpisanim vadi jem. Na prepozno vložene ponudbe, dalje na ponudbe, katere se bodo pogojno glaiile in ne bodo po vsem zadostovale razpisnim določbam, se ne bode oziralo. Mestni magistrat ljubljanski dne 20. novembra 1905. sa okoli 30—40 glav iiviat it tdoa t bližini Ljubljane t najem Kje — pore upra?ništva „81e?. Naroda". 3S6S-1 Ć859 2 odlično ogrsko podjetje za Ljubljano in okolico. — Pouudbe pod „Polna provizija" oprav. „Slov. Naroda". ae sprejme takoj v tukajšnjo pisarno. Pojasnila daje upravniŠtvo „Slov. Naroda". 3858 2 str**-— l«ia !f42. Sričar <§ Stlejač yubljaiii Prešernove ulice št 9 priporočata kot najbolj praktična darila ja ]narisov in qkbov mT» BRATA EBEKlI £LXiBUftrtn, PK"S.«SV»* #i Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati Staiajsrj&ve slivovke ss- < letnik 1899) prirodni pridelek prve vrste iz kleti ekscelence pok. Škofa dr. J. J. Stro mayerja, ki jo prodaja D. Reiciismana sin v Djakovem (^latonljtt). 3744-b Postni zavoj z 2 litri franko K 6'—. Pri naročilih naj se navede tudi kraj, kjer je pristojna finančna Btraža. spisal državni mlekarski nadzornik J. Legvart. 3790-7 Prepotrebni rožni zapisnik za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd. VSEBINA: Koledar za 1. 1906 Živinozdravništvo. V v - it o%ic: obleke 3a gospode, vrhne suknje 3a gospode, ponoćne suknje 3a gospode, kojuhe 3a gospode, lovske in mestne, deške obleke vsake vrste, paleto 3a dame, plašče 3a dame, kostume 3a dame, kojuhaste boe, dekliško konfekcijo vsake vrste. Zaradi po3ne se3one so cene %elo znižane. Jlustrovani ceniki 3astonj in franko. w w w w w w w w w m- w p- w w w w w r w m- Važne postave. Zapisnik za knji govodstvo. Zapisnik za be Iežke. S* 3879-3 Poštne določbe. Živinoreja. Mlekarstvo. Vino rej a. Kletarstvo. Sadjereja. Gena močno v platno vezane knjižice z žepnicama 1 K 80 h, s pošto 2 K. Pri naročilu od 10 komadov višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmet. podružnice. NaroČi se pri založništvu iv. Bonac v Ljubljani. Pravkar Izalo s Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 23—137 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku .Ljubljanskega Zvona" 1. 1881. priob-čevati svoje bajke in povesti, je OBtrme! slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrfini jih je pi-Ratelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bUo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga Širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer: „Bahovi huzarjl In Iliri" broS. 3 K, 8 poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K BO h. s no&tnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke In povesti o Gorjancih. I. bro&. 2 K, s pofitmno 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s po&tnino 3 K 40 h Dobiva se v založništvu Lav. Schvrentaerja 5 kron in već zaslužka na dan Hštjo ae osebe obeh spolov, ki bi plctle na naših »trojih. ^ Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni. česar. — Oddaljenost ne Škodi niš in blago prodamo mi. Družba pletllnlh strojev za domače delavce 8477 i THOS. H. WH1TTICK Ac Co Praga. Petrske namesti 7 156 Trst Viaa Campanile 13 156 Kdor ima (okrogel les) jih Uhko nemudoma proda po sledečih cenab: Smrekove hlode 4 m dolgosti in od 28 cm debelosti naprej, kubični čevelj po 30 kr Jelkove . 4 „ „ „ „ 28 „ m „ B „ „ 28 „ Borove 4 „ „ „ „ 2« n n 9 „ „ „ 26 , Bukovec „ 4 „ „ u n 28 „ „ . „ „ , 26 „ Hrastove 2 „ „ m u 28 „ „ „ n „ , 52 „ „ frize (deščice) na kvadratni meter..........9$ „ vse postavljeno na državni kolodvor Ljubljana. OdpoŠiljatve in ponudbe nasloviti je na : 3737—ii Parno 2a$o In touarno parketou o Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna: Šelenburgove ulice 6. Najcenejša in največja domaČa eksportna tvrdka. ^; Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta. 3493 16 Urar In trgovec H. SUTTNER v Kranju priporoča svojo izbornoz alogo najfinejših, natančnih švicarskih ur, kakor najbolj sloveČib znamk: Šafhanaen, Ornega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakraski, verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest. Št. E02. Nikelnasta an- Ravno je IZŠel najnovejši čt. 50\ Prava srebrna ker remont. .Roskopf- ve|lk| cenik, kateri se pošlje fll\nder remont; *n>e*™ trpežno kolesje gl. 2 45 7 Xit ' kolesje m z močnimi po- eraka iz pravega srebra Z&mu) m poštnine prosto. krovi g, 485 ^ z gl 3-95, ista s 3 moč. Mogke m B/> naravne YB|j|(0stj J srebr. pokrovi gl. 6.50. gl. 5 95. Izdatno znižane cene! !! Žepne rute!! ■m M ■m t -m M ■i ■m f£ Anton Šare Sv. Petra cesta štev. 8. 37 5-6 klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopice, hlače, do-kolenke, rokavice, različne grelce, ga-maše, tirolske dežne plašče, dežnike, čevlje, ščitnike ovratnikov, ter sploh vse druge predmete razen konfekcije, priznano samo trpežno blago, kupite najceneje u prvi modni trgovini za gospode "717 Engelbert Skušek v Ljubljani,:Pred škofijo št. 19. £*daja!eij m cn^cTomi axetUiik: Dz. I?au T%?a«r. i*d*roin» tu tlak * Narodna twkarBf *.