Zgodnja Katolišk cerkven list. Danica ithaja vsak petek na celi poli, in veljš po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., ca pol leta 2 gld. 40 kr , za četert leta 1 gld. 30 kr, V tiskarnici sprejemana sa leto 4 gold., za jol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako sadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprei. Tečaj XXXI. V Ljubljani 21. rožnika 1878. List 25. „ Marija od Previdnosti" in red v pomoč vernim dušam v vicah. (Po spisu prošta dr. Sneiderja prosto poslov. J. G.) (Dalje.) V tem času se je Evgenija popolnoma prepričala, da se je vikar od Saint-Merry ž njo sicer v načelih slagal, zastran sredstev v dosego namena pa dragih misli bil. Tedaj je čutila v sebi spodbudo, mu očitno razodeti svoje prepričanje. Vikar, ponižen mož, ji je prav dal, spoznavši, da bi neskladnost novemu početju na škodo bila. Vsadil je bil žlahtno rastliko, razvitek in odgojo je zdaj dobre vesti Evgeniji prepustil. Ta izvoli župnika od Saint Meriy mali družini predstojnika, in njegovo pervo delo, da oi občni želji vstregel, je bilo, da je prihodnie redovnice preimenoval;... Evgeniji je dal ime: ,,Marija od P re v i d n o s t i', ktero je odaihdob prideržala. Marija od Previdnosti (tako bomo Evgenijo dalje imenovali) morala je brez zamude novo stanovanje poiskati; kajti domači vračnik se je bal, da se ne bi v aedanjem pretesnem stanišču legar vnel. Spovednik d& Mariji siedeče naročilo: Ker tako terdno zaupate na previdnost Božjo, prosite, naj vam pokaže pot. kamor hoče; prehodite ulice Sevres, Naugirard in Cnerche Midi, in berž ko vam pove glas v sercu: vkrer.i jo zdaj na stransko ulico, bodite mu pokorni. Terdne vere se Marija poda na pot pioti omenjeni strani, — že se je bližala koncu ulice Chercbe-Midi, a ni še bilo notra njega opomina; ko pa pride v kot, kjer je vhod v stransko ulico „la Barouillere", sliši v sebi glas: Tje se oberni! Ko stori nekoliko korakov, sta.* je pred hišo štev. 16, in zagledala vstran vrat listič: hiša na prodaj! Tako se je poterdila beseda, ktero ji je spovednik nekdaj povedal: Vaša skerb je hišo iskati, Božja skerb bo i najti. Spovednik je bil od Boga razsvetljen. Marija ogleda vso hišo, in najde jo namenu pri-mčrno. A hotela jo je samo najeti, lastnik pa je silil na to, da jo kupi. Bila je v veliki zadregi, - kaj bi počela?... Cela družina se oberne do sv. Jožefa. Molitve pričele so se 19. aprila 1856, ter so se nadeljevale dva meseca. V svoji priprosti nedolžnosti so pobožne duše v enomčr prosile sv. Jožefa, naj bi pokazal svojo moč. In glej! pride 19. dan junija, kar dobi Marija glas, da je ona hiša na ponudbo za najem. — Kmalo se sklene najemna pogodba. Marija se je nadjala, da ji bodo k najemščini nekoliko pripomogli stariši v Lillu, nekoliko so ji ponudile za vsako leto nektere pobožne osebe, vse drugo pa je pričakovala od milega Očeta v nebesih. Njena duhovna družina se v novo stanišče preseli 1. julija 18 j6, kjer je še dandanes glavni sedež pomočnic vernih duš. Zares jasen dokaz, koliko sv. Jožet pri Bogu premore! Po preselitvi mine nekoliko dni, kar poterka na vrata neznana gospd, in prosi za eno pestro", da bi prevzela postrežbo pri bolnici, ktera je bila smerti blizo. To povabilo zdelo se je Mariji glas iz nebes; kajti že davno bila je teh misli, če bo namen novega reoa rešenje vernih duš, da bi naj bila brezplačna postrežba bolnikom po hišah sredstvo k temu namenu. Njenim mislim je služil ta klic Previdnosti v p .terdilo, in tako je bila novemu redu odkazana pot, ktere bi se imel deržati. Da pa se jim ne bi pristop v hiše po nepotrebnem otežil, je hotela Maiija, naj bi njene duhovne hčere 4V5 nosile posebne redovniške obleke, ampak prosto černo, kakor je po mestih v navadi pri žalujočih ženah. Lahko se razvidi, da bi imelo življenje novih re-devnic biti vedno zatajevanje sam.h sebe. Zares, za verne duše moliti, delati, bolnikom streči, terpeti, v rev-šini živeti... in to do smerti, to je velika darežljivost! Marija je hotela, da bi ujene hčere veliko Gospodovo daritev premišljevale, ktero je doprinesel na sv. Križu, in ktero še vsak dan in povsod na naših oltarj h ponavlja; iz tega premišljevanja naj bi si za;*»rale moči, da nikoli ne bi onemogle pri svojem terpljeuju, pri svoji lastni daritvi! Nadškof Sibour je novo vstanovitev obiskal, in radostno je zaklical: „To je zdaj še drobno gorčično zerno, pa iz njega bo skorej izrastio veliko dr«vo," — oserči se Marija, ter prosi dopuščenja, da bi se .-melo v novi hiši tudi nebeškemu Kralju stanovanje pripraviti. Nadškof to dovoli, in berž so se podvizale vse, eno sobo v malo kapelico pretvoriti, ter jo sp-d »bno okinČati; že v osmini po Du snem leta 18;)6 se je v njo vselil Gospod, in prebiva med njimi odsihdob v naj avetejšem Zakramentu ljubezni. Marija pa je tudi želela presveto Devico v svoji kapelici imeti. Spomni se male šUtve Marijine, ktero ai je bila že v mladih dneh dala postaviti v svojo domačo molitvenico, in kteri je dala ime ,,naše ljube Gospe od Previdnosti"; ko jo je takrat dala posvetiti, zdelo ae ji je, da sliši iz nje glas: ,,Jaz bora svoje dni v kapelo prestavljena." In tako se je zgodilo, kmalo je ljubo Marijino statvo dobila v svojo kapelo. K nji je pogo-atoma pribežala, in ji s priprostostjo svoje želje in »tiske razodevala; pri nji je iskala sveta in tolažbe. Ondi pride Mariji enkrat na misel, naj bi čast predstojnice svoje družine odložila, in dala preči-to Devico predstojnico izvoliti. Berž naznani svoj nam'*n redovnicam, in hitro 30 ji V3e priterdile. Nemudoma o?ker- bijo Materi Božji mali oltar, ter odločijo dan, kterega ao se ji hotele posvetiti. Bil je osmi dan meseca listopada 1856; po sv. maši Marija z voščeno svečo v roki poklekne pred štatvo, ter isreče s solzami v oččb na glas besede posvečenja — v imenu vseh tovaršic. V sercu pa prosi sv. Devico, naj bi ji dala nedvomljivo znamnje, da je ponujeno Čast aprejela. Zares, ginljivi so dokazi milosti in dobrovoljnosti, s kterimi je Kraljica nebeška zaupanje svoje služabnice povernila, maojka nam prostora, d« bi jih na drobno naštevali; a to je gotovo, da pohlevne pomočnice vernih duš nikakor niso dvomile nad njenim očitnim varstvom. (Dalje nasl.) O božjih potih. (Dalje.) Pa še neka okolnost nas podučuje o tem, v kakem razmerju so božje poti do nenavadnih stisk posameznih ljudi in narodov. Skušnja nas uči, da Bog včasih ljudi vkljub vaem prošnjam ne usliši. Ali berž ko se na božjo pot obljubijo in jo v duhu sv. cerkve tudi opravijo, jih pa usliši in jim pomaga, včasih prav čudovito pomaga. No, kaj nam to kaže? Kaže nam, da Bog nenavadne milosti tudi le a porabo poaebnih pripomočkov podeljuje; kaže nam, da je Bog tudi božjim potom odločil mesto v svoji modri previdnoati. Kdo tedaj bi smel po tem takem prederzno segati v področje božje previdnosti, ter motiti to, kar je On vstanovil na blagor človeštvu! Če se je kedaj pokazala previdnostna lastnost božjih pot, pokazala se je prav očitno dan danes. Fran-coska zemlja, po kteri že sto let rije kert prekucije, »-a je razdevana od mnogoterega brezboštva in zločinstva, je nenadoma pognala mnogo božjih pot. O tem aodi nek iranc s&i pisatetj tako-le: „Nekaj lčt že se v katoliškem svetu naznanjajo posebne reči. Božje poti, ki smo mislili, da so zginile za vselej, da se več ne strinjajo z novodobnimi nazori, pokazale eo se zopet. Neverjetno se razvijajo, in korenine čedalje globokeje poganjajo; vse kaže, da se bodo vrasle v nase naprave in navade. Kdo bi si bil mislil, da se bodo upali na dan ljudje, kteri so se skrivali domd, kedar ao molili, da se bodo upali na dan ljudje, kteri že skoraj niao hoteli priterditi, da ao kristjani! Kako je to, da ti ljudje aedaj tako serčno bi jejo v obraz novodobnim nazorom, in tako kljubujejo obilnemu zasmehovanju sveta? Kako je to, da ti ljudje, ki ao dosedaj naredbe cerkvene smehljaje prezirali, se tako navdušujejo in ae tako oprijemajo bogoslužnih opravil, kterih jim cerkev že ni upala priporočati? Očitne božje poti, dejal bi, bile so že skoraj nemogoče. No, kako je to, da ao v novo in tako obilno pognale, kaj je dalo povod temu? Ali je ali je ni zveze med potrebami katoliškega sveta in med temi bogoslužnimi vajami in opravili? Ali je kaj previdnostnega v teh bogoljubnih vajah in opravilih, na ktere naa gotovo ni napotila pogubljiva dušna mertvičnost, v kteri smo do sedaj tičali? Te in take vprašanja se nam same ob sebi vsilujejo, pa je tudi vredno in koristno rediti jih." Naš pisatelj meni, da božje poti so dan danes potrebne na Francoskem, sredstvo ao božje previdnosti, da se ž njimi vera poživlja, nravnost zboljšuje, ves narod po očitni pokori z Bogom sprijazni, ter tako tudi svojo domovino časne pogube reši. Kar veljd na Francoskem, moglo bi veljati tudi drugej. Bog morebiti čaka in odlaša svojo pomoč; ako se ljudje ne bodo k Boga obernili, ne bode se tudi Bog k njim obernil; in dokler se nas B~g ne bode usmilil, toliko časa ne bode prave sreče. (Dalje nasl.) dmta ne r hišo ! ali: Kužljivi časniki. Mi Beduini — ali nismo pravi tiči, svobodni junaki ? Ali ni prelepa naša igra? Se ne znamo moško ponašati?... Tako nekako je prašal beduinski glavar, ko ao bili njegovi igravci evropejskim popotnikom v čast, aii da prav rečem, sami sebi v prid doveršili neko ostudno herkanje, cmokanje, vrišanje in zveranje, kar so blezo komedijo imenovali. Prav za prav so le sebi v prid igrali, ne tujcem v čast, kajti popotniki so jim kupili zato tolstega ovna od ,,tellahov", ki so si ga Beduini apekli in se z njim mastili. S tako svobodo in s predstavljanjem tč prostosti se šopirijo tudi laži liberalni časniki; njih herkanje, cmokanje in napadanje na katoličane — to so jim dela zlate svobode, sami sebe pa čislajo za prave junake in borivce v prid prostosti, namreč „beduin9ke prostosti" — brez Boga in čednosti. Če huje morejo psovati, lagati, resnico in pravico gaziti in teptati, bolj ,,zlata" je njih svoboda. Pij IX blagega spomina so o neki priliki opomnili, da ate dve plemeni rogoviležev: Eni so rovarstvo (oro-panje sv. Sedeža) iznašli in izveršili; drugi so rovarstvo poterjevali (in ga poterjajo). Zakaj pa poterjajo in hvalijo to, kar mora vsak pošten človek grajati? Zato, pravijo Pij IX, ker so sanjarili o nekem blagru, napredku, in kdo si ve, o kakem zemeljskem raju; niso pa vedili in previdili, da ravno nasproti bodo le brit-kosti, ternje in revšino pridelali iz tega. Kako resnične so te besede in kako čisto po besedi se spolnujejo, to vsak vidi, kdor ni čisto nalaš slčp. Toda sedanji liberalni časniki so ravno tako slepi in hudobni, kakor so bili farizeji ob svojem času. Ne da bi spoznali nesrečo, še le katoličane in Cerkev kri-vičijo hudega, kar so na svet pripravki sami in je prišlo po njih načelih. Do zastopnikov pervega katoliškega shoda italijanskega so Pij IX 21. rožnika 1874 rekli, da zanikamo časništvo je odglaa (eko) velikega števila apačenih ljudi. Glavno mesto kake dežele n. pr. ima taki odglas, taki list, in kjer koli je kak apačen človek v deželi, kak sovražnik sv. Cerkve in dobre reči, se po tem organu odglaša, razlega po deželi; iz tega spačenega časnika bije toča dušne nesreče po vsi deželi, in seže tudi še na tuje. Nadaljno hudo pa je, da kjer koli je sovražnik dobre reči ali saj vnčmarnik, si ta peklenski odglas, to apako naroči in se sam pase nad to ostudnostjo, pa tudi med druge spridenost razširja. Kjer koli je brezverska ali saj brezvestna gostilna, kerčma, kavana, družba, večkrat tudi štacuna, družbinska hiša: taista svojim gostom, družnikom, domačim, družini, taki odglas kupuje in takč pohujšanje trosi na daljo in širjavo. Ni je kmali bolj žalostne reči, kakor je ta, da tudi katoličani, ki se za včrne kažejo, dostikrat z naročevanjem tacih listov pohujšanje razširjajo. Gostoiniki, kavanarji, štacunarji, načelniki družb, vradov, sli vas, ki tac^ga sovražnika v hišo jemljete, vendar ni groza pred sodbo Božjo? a!i menite, da Bog ne vč vašega počenjanja? ali mislite, da se bodets za tako vdeleženje greha mogli pred večnim Sodnikom opravičiti? si mar domišljujete, da zato, ker je veliko druzih tako nemarnih v tej reči, kakor ste vi, bo za vas ložeji sodba?... Ali ste pozabili besedo: „Gorje človeku zavoljo pohujšanja?" Pij IX so pri nekem zaslišanji 5. kimovca 1874 rekli: „Ljubi otroci, s svojimi očmi vidite, da hudo, ki se počenja, je veliko. Zloraba časništva je eden glavnih pomočkov, kterega se naši sovražniki poprijemajo, da se potuhnejo in spačenost razširjajo. Kes je, da neki časniki, napojeni z naj hujšim peklenskim strupom, dan na dan poštene može najhuje čemijo ali pa zasramu-jejo, zasmehujejo in zaničujejo, edino zato, ker so katoliški, ali celo cerkveni služabniki." Dalje govore papei a grozo o bogokletji, ki se nahaja v tacih časnikih. To tedaj je zloraba časništva, brezvestnost, hudobija in bogoskrunstvo. Kadar n. pr. obhajamo spomin včrnih duš, Božič, Veliko noč itd., tudi taki časniki, če prav judovski, frajmavrarski in brezverski, vendar večkrat imajo spise, ki tičejo zadevni čas, pa le v bogo akrunskem pomenu, ter ali katoliške skrivnosti smešijo, v svoje burke obračajo, ali pa naravnost zasramujejo. Sicer pa po vsih kotih stikajo in love take ali resnične ali pa izmišljene in prevernjene dogodbe, s kterimi si upajo kaj pohujšanja narediti, kaj škode storiti poštenim katoličanom, papežu, katoliški Cerkvi. Tako po-čenjanje je njih liberalnost, njih svoboda, njih napredek. Kdor njih počenjanje previdi, je prepričan, da so to pravi ukoženi hinavci, ali pa nejeverci. Pa ne, da bi svojo hudobijo spoznali, oblečejo jagnječjo kožo, „trans-formant se in angelos lucis", in katoliškim časnikom nravo oznanujejo. Kdor bi ne vedil, da nad nami gospoduje večna Pravica, ki bode vse odkrila in vsakemu po njegovem djanji povernila, — kdor bi tega ne vedil, pravim, bi mogel v resnici obupati nad svetom, bilo bi mu misliti, da pri toiiki hudobiji in spačenosti nismo na svetu, ampak v pravem peklu. Pij IX ravno ob omenjeni priliki, govoreči o brezbožnem časništvu v Rimu, praviio: „Kedaj smo bili vse te časnike prepovedali. Te prilike se poprimemo in vse vse vnovič prepovemo, ali velikovečy poterdimo poprešnje prepovedi z vsimi cerkvenimi kaznimi, ki so s tem sklenjene. Človek ima stud pred strupom, ki telo umori, in ne imel bi studa pred strupom, ki dušo umori f Kolika odgovornost sloni na tistih, ki vse te bogoskrunstva pišejo, ki vse te obrekovanja razglasujejo (tiskarji, založniki, kerčmarji, kavanarji, čitalničarji itd.), in tudi na tistih, ki take brezboznosti bero.11 Škoda, ktero je kužljivo časništvo po svetu raz gernilo, je zares nezmerna, kervavih solz vredna: kdor toraj ima še vero in mu je mar za svoje in bližnjega zveličanje, naj 8e varujs spačenega časništva, in „kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!" Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Poslani darovi in blagoslov sv. Očeta.) Mesca majnika smo poslali apostoljskemu poročniku presvitlemu in prečast. nadškofu Solunskemu gosp. Lju-doviku Jakobini-u na Dunaj po „Danici" zbrane darove za sv. Očeta, namreč: 788 gl., nekaj v zlatu, nekaj v a. v., in dobili smo na to 22. majnika poterdilo, da je denar došel, 16. rožnika (potem ko so apostoljski poročnik bili v Rim sporočili in dobili odgovor) pa naslednji odgovor z Dunaja: Prečastiti gospod! Darove za sv. Očeta, kterih prejem sem Vam že 21. majnika poterdil, sem poslal sv. O^etu. Spričevalo sinovske podiožnosti in vdanosti, kar ao novemu Papežu naznanili katoličani, ki so darove darovali po časniku »Zgodnji Danici", od Vas vredovani, je Njih Svetosti došlo toliko ljubše, kolikor težavniše so zadeve in oko-lišine sedanjega časa. Te očetovske sprejeme porok bodi Apostoljski blagoslov, kterega so Njih Svetost vsim in vsakemu, ki so apostoljskemu Sedežu z omenjenimi darovi pomoč skazaii, s posebno ljubeznijo po-podelili itd. Na Dunaju, 14. rožnika 1878. Ljudovik, nadškof Solunski, Apostoljski poročnik 1. r. Y Šent-Vidu nad Ljubljano obhajali smo preteklo nedeljo s posebno slovesnostjo god svojega farnega patrona sv. Vida. Osem orjaških mlajev je bilo v vasi postavljenih, na katerih so vihrale do 15 metrov dolge zastave. Cerkev je bila tako lepo ozališana, da se kaj tacega res težko najde po deželi. Veliki altar je bil ves v cvetlicah, ki so bile v brezštevilnih posodicah okusno razpostavljene tudi p0 stranskih altarjih in sploh po vseh kotičib v cerkvi. Že sama ta olepšava altarjev in cerkve a natornimi cvetlicami, ki preseže vse druge olepšave s papirnatimi rožami, je vredna, da se omeni in pohvali. Toda v Šent-Vidu je zdaj zopet še nekaj novega, kar je lepoto ondotne cerkve še bolj povzdignilo in dela čast gospodu župniku in za olepšavo cerkve vnetim Sentvidčanom. In to so veličastne in posebno častitljive nove stranske vrata, ki so napravljene pri cerkvi, in sicer od ljubljanske strani. Vrata izdelane so iz Nabre-žinskega marmorja v zlogu, ki je cerkvi primeren. Izdelane so tako natančno in lično, da jih v-jakdo hvali, tudi taki, kateri ne hvalijo kar vsega od kraja, jim priznavajo, da so res umetniško delo. Da bi pa vrata ne pasle s svojo lepoto samo oči, serce pa pustile terdo kakor so samč, se berč nad njimi vsekane tudi žive besede, katere ljudem, ki skoz nje v c-rkev h dijot svetost in častitljivost hiše Božje s kratkimi besedami na sercj pokladajo. Napis v verhu je: BOG NESKONČNI TU PREBIVA! Nad podboji pa: BLIŽAJ S STRAHOM, DUH SE MOJ; STEIiMI, MOLI, HVALO POJ! Vrata je izdelal Send- Vidčan , zrani m-j ?t Lo-renc Vodnik, ki ima tudi v Ljubljani svoj > delalnico. Z dobro vestjč smemo ga vsem cerkvenim preds^ojni stvora priporočiti za kamnjarsk:* dela. Naj pride p gle dat vrata, kdorkoli hoče, viakdo bo m iral pr zn*t«, da hvala ni pretirana, io da v Sent-Vidu r^s niso vajeni kaj poveršnega delati za cerkv* no reč; v-je k^rsedela, je dostojno in častitljivo. Cerkvena slovesnost v nedeljo je bila tudi kaj lepi in Častitljiva. Ob desetih imel je pred veliko »uaišo g. vrednik „Zg. Danice" prav lep govor o voj zh nebeški Jeruzalem po izgledu sv. Vida, in vpletel jerazlago pomenljivega napisa na novih vratih. Veiiko ma.;.> s'u-žili so domači pr« č. g. župnik z veliko a-i-t»*nc ». IMje (prav spodbudno) je bilo v cerkvenem duh«, kar je v Sent-Vidu že popolnoma vterjeno. Is Tersta prinaša „Vigilaoza" n:;redb'i mi! >«tnega ikofa oziroma na procesijo sv. R e š n j e g a Telesa, in pravi med drugim: Zaupamo v pravno previdnost meščanov v-.il. stanov in verst, da verskemu djanju bode primerno tudi njihovo obnašanj**, in sicer t«»h, ki bod » slovesnosti vdeleževali, kakor tudi zgolih sledavcev. Sej tudi raed-verska postava od 25. maja 1808, čl. 13, zahteva, da „po tergih in potih, po kterih ide procs3:ja, se mora * opustiti vse, k»r bi utegnilo slovesnost begati ali pa ji protivno biti". Izverstna pobožnost cerkvenih bratovem, postavno poterjenih, in posameznih zvestih sinov katoliške Cerkve pa bode navdajala, kako naj primarno in spodobno olepšajo svoje stanovanja, in se zlasti kraje, kjer bodo postavljeni oltarji za petje ss. evangelijev in za dajanje blagoslova s sv. Rešnjim Telesom. Dalje je naznanjena pot, po kteri gre velika procesija. Prične se ob T, gre iz stolnice po ulici sv. Justa in sv. Mihela iu ob oglu terga Barbakan je pervi blagoslov: potem gre po ulici Fontanone itd. ter je na tergu Pescheria drugi evangelij; dalje gre po velikem tergu, ob Borsi, io na teržiču sv. Jakopa je tretji evangelij ; slednjič gre po ulicah Donota in Rena do terga pred stolnico, kj»»r je poslednji evangelij in naslednjič sklep v cerkvi. Iz Tersta. (Brezverci so ga pozerli.) Strašno je, kar naznanja „Vigil". Neki Frančišk N. je umeri 27. preteklega mesca majnika, star 27 let. Blagoserčni, pobožni in prav pošteni mladeneč ni imel še 20 let, ko mu umerje oče. Bil je zdaj lastnik velikega premoženja in dobro vravnaue štacune. Precej pa ga obdaja derhal lažnjivih prijatlov, ki so mu v neskušeno in lahko za-peljivno serce vcepili verske dvome in sedanjega časa spačene nauke. Gorje, gorje! V kratkem je nesrečni zapustil terdno vero pobožnega ranjcega očeta in še žive prav pobožne matere, zadegal podedovano premoženje, ker bil je postal neprenehljiv in učljiv posnema-vec liberaluških pajdašev. Prišel je na bolniško poBteljo, in ko je bil že blizo smerti, so ga taki luciferovi beriči obsedli, in so pri njem zatirali vsako nagnjenje, ktero bi razodeval spraviti se s svojim Bogom. Res je brez verskih pomočkov prestopil iz solzne doline v večnost! Kd<> je zmožen zmeriti globoke britkosti uboge matere, ki je zgubila tako drazega sina, brez upanja ga enkrat v nebesih objeti! Oh, kako pogubljive so mladenčem tovaršje s hudobnimi, v kolike spake se pogreznejo, kadar vera in strah Božji nista vodnika po njihovih stopinjah! — Varite, varite se zanikarne tovaršije, ljubi mladenči; varite se nevarne drušine, keršanske deklice! .lli»ijoiiske sporočila r. P. Valjavca. LV. Tretje duhovne vaje deklet in žen v Repnjah od 20.—24. prosinca 1873. Videle so dekleta in žene, da zamore vsakdo vsaki čas di hovne pomoči dobiti v Repnjah in se jih je zopet več oglasilo za duhovue vaje že mesca grudna. Prosile so dekleta naj poprej iz homške duhovnije, potem tudi iz Teržiča, da bi se jim naznanil dan začetka. Odločil se je 20. dan proaenca, praznik svetih mučencev Fabi-jana in B. štjana. Vreme je bilo zelo neprijetno in gerdo, dež, sneg, veter, so se med seboj skušali za vlado. Nobeden se ni hotel tovaršu umakniti, tako je prišlo, da so vsi skupej kraljevali. Naredila se je vsled tega taka čobodra po cestah, potih in stezah, kakoršna ae misliti ne more. Pa glej, kolikor neprijetniše zunaj repinjake naše cerkve, tolikanj prijetniše znotranje. Cerkev je bila še nekoliko ozaljšana ostala od sladkoimeune nedelje. Žen-stva pa vse prenapolnjeno čez in čez, šs celč k6r je bil ves z-tgojzden skozi in skozi. Vstanoviteljica naša srav vgodni službi; — hlapcu, že čisto pri koncu, se je zboljšalo ši tisti večer ni bii je kma!i zdrav p j tbljubi, da bo v bratovšino zapisan; — v zadregi s stanovanjem nagla in očitna pomoč. Živo priporoča, naj bi se gotovo v hudih zadregah zatekali k temu pribežališu v dušnih in telesnih potrebah, zase in za druge. Po nekolikokrat-nem uslišanji je bila obljuba storjena, da se bodo vse dobrote razglssile, i a tako se je zgodilo. Proinje. Mlad človek je prav posebno priporočen v bratovsko molitev za spreobernjenje in za dar modrosti in umnosti. — Vdova, v velikih dušnih in telesnih stiskah, priserčno prosi vse ude Marijne družbe, naj bi se je v svojih molitvah spominjali. M. D. — V svetnih zadevah želim pomoči in sveta najti pri ljubljeni Gospej presv. Serca, toraj prosim vse družnike tudi mene v molitvi se spominjati. Fr. D. — Sin priporoča v bratovsko molitev svojo bolno Mater, ki terpč velike bolečine, da bi jim Bog na prošnjo presv. Device dodelil sdravje, ali aaj zlajšanje velikega terpljenja. Zahvala se bo očitno naznanila v „Dan.". V Senčurji. F. F. — Obljubila sem TUariji, če se moj bolni brat ozdravi, in da bi bila jaz rešena neke reči; ker še nisem popolnoma uslišana, naj bo tudi ob enem prošnja za popolno uslišanje. Kes je, kdor koli k Mariji pribeži, ona nobenega ne zapusti. Marija K. — Žuga mi v 13 dneh velika nesreča in huda nadloga; prosim, molite, molite za odvernjenje! — 1. J. priporoča sebe in svoje tovarše N. lj. G. presv. Serca, da bi jih rešila hude nadloge, iz katere ni druge rešitve. Uslišanje se naznani. Bratovsko zadeve. Nameni in priporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec rožnik. I. Glavni namen: Zahvala za dobrote, prošnja za dobro letino, spreobernjenje brezvercev in grešnikov v nsših deželah. II. Posebni nameni: 25. rožnika. Sv. Prosper. Priporoč.: Posvetni učeni. Dve dekaniji na Kranjskem. Obvarovanje pobojev, samomorov. 26. Sa. Janez in Pavel. Priporoč.: Očitno spoznavanje sv. vere. Spreobernjenje preklinjavcev. Otročiči, zlasti na Slovenskem. 27. Sv. Ladislav. Priporoč.: Ogerska dežela. Ena dekanija. Zadeve na Jugu v prid sv. Cerkve. 28. Seice Jezusovo. Priporoč.: Vsesplošno spoznanje Jezusa in ljubezen do Njega. Zatrenje bogokletja. Vsi mali na svetu. 2(J. Sa. Peter in Pavel. Priporoč.: Spreobernjenje nejeveicev vsega sveta. Spreobernjenje Judov, krivo-vercev, razkolnik. v. Spreobernjenje mlačnih katoličanov. 2«>. Spomin sv. Pavla. Priporoč.: Mesto Damask in vsa Sirija. Ratibonove naprave v Jeruzalemu. Zarad vere in pravice preganjani. Družbine zadeve. Mesca aprila se jih je na novo v bratovšino Naše ljube Gospe vpisalo 1530, mesca majnika pa 2394; tedaj vs.h skupaj dosdai 76.678. Upajmo, da v malo mescih jih bomo imeli 1(0.' (O, kteri bodo vsaki dan častili in v naj hujših in obupljivih ok< l,šinau življenja na pomoč kl.cali Našo ljubo (iospo presv. Jezusovega Serca. Za šmarnice je Naša ljuba Gospd dobila od pridnih deklet in gospej prelepo pogrinjalo za svojo kapelico; vredno je 170 gl.; tudi lepe c\ ethce se pogosto darujejo Marijne mu oltarju, pri katerem noč in dan gorite dve lampici. To je res lepo in hvale vredno. Marija svojih vernih sinov in hčeri ne bo pozabila. Vsaki četertek v tednu, kakor tudi vsako pervo sredo in petek mesca se redoma mašuje pri oltarju Naše ljube Gospe za žive in mertve ude bratovšine, in za vse, ki so v bratovsko molitev priporočeni; sicer pa je dan na dan veliko naročenih maš pri tem oltarju. Ta mesec je posvečen Jezusovemu naj svetejšemu Sercu, kterega praznik bo prihodnji petek, t. j. 28. rožnika, zato se je v sredo pričela k temu prazniku devetdnevnica; kdor se ni začel o pravem časn, jo lahko zdaljša čez praznik. Želeti je, da bi se ta pobožnost opravljala v ta namen, naj bi shod deržavnikov na Nemškem storil tudi kaj v prid katoliške Cerkve. milost Marij« Pomočnice. Smert, že ssma na sebi tako strašna, je še stras-nejši, ako pride med kako družino neprevidoma, popolnoma grozna pa, ako je umirajoči brez duhovnove pomoči. Zato se dobri kristjanje nič tako ne boje, kakor preseliti se v prihodnje življenie brez verskih pomoč-kov, t. j. ss. zakramentov za umirajoče, ali pa viditi druzega, da se tako loči s tega sveta. Med lepe milosti pa, ki se na priprošnje Marije Pomočnice zadobijo od Boga, se šteje tudi ta, da človek zamore ob koncu življenja za dušo poskerbeti. Naj tedaj nasleduje zvesto povedana dogodba duhovna Marije Rocca, ki jo naznanja „Bollettino Salesiano" v Torinu. Pripoveduje pa: S končanjem 22. sušca je ugasovalo v Rivi tudi iivljenje moje preljube matere Alojzije Rocca, rojene Vigo. Priserčno je v življenju častila Marijo Pomočnico. Z veseljem je poslušala njene čuda, brala njene milosti, častila njene podobe; še prej kot sem jaz bil salezijanski družnik, se je podala vsako leto v Torin in obhajala je ondi veliko slovesnost 24. majnika. Marija je v več ozirih plačevala svojo vdano služabnico; dobroto pa, ki jo je dosegla o smerti, je bila zares imenitna; zarad posebnosti, kakor se je doveršila, so jo šteli za čuiež. Sedemnajstega sušca so bili moja mati napadeni od hude slabosti. V začetku je bilo znati, da ni druzega kakor lahka bolehnost; ali 21. sušca se jih je lotila neka globoka zaspanost, in drugo jutro so se kazale znamnja bližnje smerti, ne da bi se bili spovedali. V tako žalostni zadregi so vidili moj oče, da je zginilo vse upanje na človeške pomočke, in bili so nezmerno žalostni, da bi draga bolna tudi s služabnikom Božjim ne mogla več govoriti. Zatekli so se torej z zaupanjem k Mariji, Pomočnici kristjanov, in precej napovedč tridnevn co v ta namen, da bi dosegli od nebeške Kraljice prebujenje bolni iz tega smertnega spanja, ter bi saj bila zmožna še oskerbeti svojo dušo, preden gre pred sodbo B-žjo. Čudno res! Med tem ko so molili pred Marijo, glej, se moja mati zbude in sedejo na postelji: jasno je njih čelo, čist njih pogled, govore in smejajo se. Družina, pnjatli, pričujoči so neizrečeno razveseljeni, in prijazno tožijo bolni, da jim je to norčijo napravila. Dajo pa berž naznanilo gospodu dekanu in prosijo, ter jih spove, obhaja in blagoslovi. Kazalo je ne le, da bode bolna imela mirno noč, temuč da se tudi v resnici ozdravi. Pa joj meni, kako grenka prekana! Kmali ko so odšli služabnik Gospodov, se povernejo mati v prešnjo zaspanost, in malo potem izdihnejo dušo v Gospodu, stari 57 let. Jaz nisem imel več sreče jih viditi, ali v britki svoji žalosti zarad tolike zgube sem vendar vžival sladko tolažilo, ko sem slišal, kako dobrotna se je bila skazala Marija Pomočnica moji ljubi materi. Žakaj, če tudi so bili prav po- božaa in vsa cerkvena žena, bi mi bilo vendar delalo prehudo britkost, ako bi bii zvedil, da ao umerli bres tolažbe sv. vere. Moj predobri župnik, priča te dogodbe, ao mi rekli: „Bodite ai aveati, da ta milost, dana vaši materi, je bila pravi čudež." Bodi tedaj zabvaljena presveta Marija Devica, ki je dala tako očiten dokaz, da v smerti ne zapusi svoiih častivcev, kakor je zagotovila sama sv. Janezu od Boga, rekoč: „Non est meum in bac hora meos devotos dere-linquere": moja reč ni, da bi zapušala avoje častivce v smerti. — To pa bodi ob enem resno svarilo za marsiktere, zlasti gosposke ljudi, ki svojim naj ljubšim domaČim, ko so bolni, ne oskerbe, ali vse preveč odlašajo osker-beti dušno pomoč.... Ti praviš, da ljubiš svojega bolnega očeta, mater, brata, sorodnika, otroka itd.; pa vendar te ni groza, ako gre bres priprave pred večnega Sodnika: jaz pa tebi odkrito povem, da ti jih ne ljubiš, ampak ti jih sovražiš, ker se ti ne smilijo, če imajo tudi pogubljeni biti!... Ti se bojiš bolnika malo zne-miriti, ako ga opomniš, da je čas z Bogom se spraviti; ne bojiš se pa, da zdaj zdaj bo z vso težo grehov na vesti stopil pred sodnika Jezusa Kristma! Pomisli, če nisi ti veliko več trinog, kakor pa prijatel ubozega bolnika!? V tej reči je toliko nemarnosti, toliko farisejstva, toliko terdoserčnosti do ubogih bolnikov, da je res silno žalostno: naj bližnjiši domači in sorodovinci se velikokrat skazujejo naj bolj neusmiljene, in dostikrat taki, da bi človek nikoli ne mislil. Priporočujmo se torej prav zvesto Mariji Pomočnici v življenji, da nas obvaruje neprevidene smerti, zakaj večnost ni šala in ne igrača. Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili. XIV. Sv. Barbara, devica in mutenica. Nje praznik se obhaja 4. grudna. — Pomenljivo znamnje: Velik stolp ali turn zraven njene podobe Vpodobuje se kot mlada gospodičina s krono na glavi, s kelihom in hostjo v desnici, s palmo iu mečem v levici. — Sveta Barbara je posebna pomočnica v smertnih težavah njim, kteri jo kličejo na pomoč, ter jim sprosi poslednje svete zakramente. Sveta Barbara je bila rojena v pervi polovici tretjega stoletja po Kr. v Nikomediji na Jutrovem; bila edina hči imenitnega in bogatega Greka, po imenu Dio-skor, kteri je malike ravno takč strastno molil, kakor je kristjane strastno čertil. Mati ji je bila, berž ko ne, zgodaj umerla, ker je zgodovina nič ne omenja. Oče Dioskor je svojo edino hčerko preserčno ljubil. Bila je b strega uma in dobrega serca. Oče ji je oskerboval naj boljši učeoike, kteri so jo v mnozih vednostih, zlasti pa v ajdovski mališki veri — v znanji premnozib bogov — skerhno podučevali. Kadar je bila že nekoliko od-rastla, se je nje oče močno bal, da bi je ajdovska silno spridena in razuzdana mladina ne popačila in ne oskrunila; bal se je tudi, da bi devičica v drušinji o keršanski veri kaj ne slišala; toraj je sklenil sozidati stolp (turo), to je, visoko, lepo hišo, v kteri naj bo deklica — ločena od svetd — takč dolgo stanovala , dokler ne bode za možitev in je kdo izmed bogatih in imenitnih ajdovskih mladenčev blazega stanu ne snubi v zakon. Bila je tedaj omenjena hiša dodelana in z vsimi stvarmi za zložno življenje bogato previdena, in hči se je po volji očetovi vanjo vselila. Oče ji je bil dal seboj mnogo zlatih, srebernih, bronastih in kamnitnih bogov in bogcev, naj bi jih zvesto molila in prosila, naj blagoslavljajo vse pohištvo. V tem samotnem stanovanji — ločena od šuma tega sveta in mnozih homatij in kvant — je imela devičica lepo priliko sebe in stvari Božje premišljevati; premišljevala je po dnevu svitlobo, moč in lepoto solnca, po noči pa prijazno luno in bresšte-vilne zvezde; občudovala je rodovitoat iu lepoto zemlje in vse, kar na nji raste, se giblje in živi, tudi veretenje štirih letnih časov in tako dalje. Ob tem premišljevanji 80 j« v nji sbujala misel, da se vse te velikanske atvari v tem prečudnem redu niso same naredile, njeni bogovi pa jib tudi niso mogli narediti in v tem lepem reda obraniti, ker so po uku njenih učenikov takč smešen začetek imeli, med seboj večkrat v sovraštvu in boji živeli, in velike pregrehe doprinašali. S svojo zdraho pametjo je modra in prebrisana devičica aklepala, da mora kdo drug biti, kteri je nebo in zemljo naredil ia ju v lepem redu obrani; močno je želela ga apoznati ter mu vso čast in hvalo dajati. Neskončno usmiljeni Bog ji je to željo spolnil, ker je bil po svoji modrosti vse tako vgodno vravnal, da je keršanski učenik skrivšt k nji hodil, ter jo v resnicah svete vere podučeval in poslednjič kerstil. Nekteri mislijo, da je bil ta njen učenik sloveči in učeni Origen; drugi pa menijo, da je bil Origen duhovna Valentina k nji poslal. Sveta devica je bila čez vse srečna, ko je imela v posestva dragi biser svete vere, ki ga je tako 8kerbno iskala in po njem tolikanj hrepenela. Po navdihovanji svetega Duha je Jezusu Kristusu, svojemu Odrešeniku, vedno devištvo obljubila. Posihmal je Barbika vse malike, ktere je bil oče v njenem stanovanji postavil in ji zapovedal jih častiti, prav iz serca zaničevala. Oče je bil kmalo zapazil nje mersloto do malikov, pa jo je njeni lahkomišljeni mladosti pripisoval. Bila je Barba dosegla dvajseto leto, in Dioskor je jel misliti na možitev svoje hčere. Snubačev se ni manjkalo. Oče ji izmed njih zbere mladega, berhkega ajdovskega mladenča visokega stanu, in ga ji ponudi v zakon. Sveta devica pa očeta kaj milo prosi, da naj ji zanese z zakonom, ker nima celč nobenega nagnjenja do njega. Oče to nje ao zopernoat do možitve pripisuje njeni ženski bojeČnosti in njenemu samotnemu življenju; misli si pat da se bode nagnjenje do možitve v nji zbudilo, zlasti ta čas, ko ga doma ne bo, ker dolgo časa ae bo na popotovanji mudil. Dolg čas po očetu, si misli, jo bo k drušinji nagibal, in bo rada v možitev privolila. Devici pa se studi iz cele duše zakon s človekom, ki je vdan abotnemu malikovanju in ostudnim ajdovskim pregreham. (Dalje nasl.) Listek za raznoterosti. Marija, morska zvezda. Temna noč morjč pokriva. Strašno burja je tulila, Zadnja zvezda ijubeznjiva Za oblake se je skrila. Vedno hudi so vetrovi, Blisk za bliskom se vžiga; Strašni morja so valovi, Kedar sapa jih vzdiga! Barka se ob rob razbija, Veter sim in tje jo mčče. ,0 pomagaj nam, Marija!" Kliče potnik prav goreče. In obzorje zopet jasno Tam nad morjem se razpenja; Petje čuje se stoglasno, Ko viharja moč pojenja. Barka dalje je hitela, Ni ae bati več ji zlega; „Ave, ave maris Stella!" — Z barke peaem ae razlega. Ivan Zamik. Razstava cerkvenih paramentov, ki ao jih udje presv. Rešnjega Telesa izdelali v prid revnim cerkvam ljubljanske škofije, bode leto8 od 29. rožnika (junija) do 8. mal. aerp. (julija) v sobanah uršulinskega samostana, kakor navadno. Viditi pa bo izdelke vsaki dan dopoldne od 9-12, in popoldne od 3-0. Sa. apost. Petra in Pavla praznik in obe nedelji bo pa odperto tudi opol dne od 12 do 3. V Ljubljani, 18. rožnika 1878. Vodstvo. Iz Ljubljane. „Pomoč za duše v vicah" — po P. Doseubach u S. J. — apisuje eden naših pisalcev. Obsegale bojo premišljevanja sa celi mesec (listopau), pa tudi premišljevanja za 9 dni, in za celi teden, križev pot, pesmi itd., ter bodo ob enem molitvena knjiga. Delo bo precej obširno in primčrno sedanjemu času, ko se dobre serca tako močno vnčmajo za pomoč ubogim dušam v vicah. Za procesije SV. R. Telesa pravi rimsko ljubljanski obrednik: „Kolikor ae dd, naj ae spodobno olepšajo cerkve in stene ob potih, po kterih se ima iti, s pre progami, perti in svetimi podobami, ne pa a posvetnimi ali nečimurnimi figurami, ali z nevrednimi kinči. Tudi naj so osnažeue vse pota in ulice, po kterih se ima nesti prečastitljivo sv. Rešnje Telo." 51000 preštempljanih mark za misijon sv. Detin stva so zbrale in lepo v snopiče povezale blage gospo-dičine ljubljanskega uršulinskega samostana. Naj jim rešeni otročiči sprosijo vsih časnih in večnih dobrot za toliko marljivost v prid misijona pri milem Bogu. Izmed 20 srečk za posle v Lincu, ki so bile zro-čene vredništvu „Zg. Dan.," je zadela številka 24 587 porcelanast pozlačen krožnik. Oddana je bila po Blaz-nikovih. Komu, ne vemo. Kako umerje odpadnik! Alojz Anton, znani odpadnik in oče ataro katoličanov (novega krivoverstva), je bil binkoštno nedeljo na leči zadet od mertuda, ko je avojim kri>overcem oznanoval božjo (t. j. ne božjo) besedo; prenesen je bil v bolnišnico, v kteri je čez pol ure umeri, ter ni več prišel k zavednosti. Tukaj vidimo, kako čudovito vlada roka božja, in bravšemu to žalostno novico mera pretresti vse ude, ako pomislimo čas in kraj te nesreče. — Anton je bil padel pervič na leči, ko je zavergol nektere resnice naše sv. vere, ker je odpadel ter ni hotel več vstati od avojega padca; ravno na ieci je i n padel drugič, od mertuda zadet, od kterega ni mogel z< pet vstati, dokler se ni iz zavednosti prebudil v večnosti! Padel je binkoštno nedeljo, o kteri je av. Duh aposteljne, ki so zanj prosili, poterdil v resnici in ravno ra Ieci, na kteri katoliški duhovni sv. Duha na pomoč kličejo; Anton se je ustavljal sv. Duhu, ter namesto resnice hotel laž oznanovati; toda Duh resnice je močnejši od duha laži in je udaril oznanovalca laži. Odpadnik se je bil v pervo naznanil za „staroka-toličana" (krivoverca), potem za „brezverca", in naslednjič zopet za Btarokatoličana. Vidi se iz tega, kakošnega ,.očeta" imajo ti krivoverci. — Kdo se tukaj ne spominja žalostne dogodbe v sv. pismu med sv. Petrom in Safiro, ki je bila zavoljo laži z naglo smertjo udarjena? Rekel je av. Peter: „Ti te nisi meni zlagala, temuč sv. Duhu." — Zapomnite si naglo amert Antona in vse njene okolišino vai zatiralci in obrekovalci katoličanstva, bralci romanov in razširjalci neverstva in krivoverstva. Sleparstva. Pogosto ae godi, da kramarji pripro-Btim ljudčm ponujajo in prodajajo razne branja, molitve a podobami in enake reči, ki od cerkve niso poterjene, ki ao velikrat vražne, lažnjive, veri nasprotne in škodljive, čeravno ao viditi prav močno pobožne. Pri tacih tihotapnih reččh velikrat ni imenovana tiskarnica, ktera je reč tiskala, tudi ne, da bi bile od cerkve poterjene; včasi pa je postavljena kaka tiskarna na tujem, ali pa tudi lažnjivo podpisan kak škof ali papež, ki pa tega nikoli ni poterdil. Pisane so take reči veči del v taki alovenaki zbrozgi, da se je zjokati. Dobičkarija s tacimi rečmi ljudi za denar žuli. Sedaj o Binkoštib se je več tacega tudi po Ljubljani prodajalo. Bodite torej previdni, katoličani, in ne kupujte tacih izmišljarij. Gimnastika. Eden laških časnikov ministru De Sanctia naznanuje objokovanja vredno dogodbo novo-šegnega tarnanja. Deklici 7letni v „Via larga" v Milanu ar. 178, ki se je po šolski naredbi morala v telovadbi uriti pri pekočem solncu, so se možgani vneli. Peljali so jo domu in v dveh dnevih je bila žertva telovadbe. — Vprašanje: Česa ženstvo v življenji bolj potrebuje, kuhavnice, ali turnanja? Y Gountances-o, V Normandiji, je bila nedavno pre lepa, velika alovesnost. Oodotni škof je svojo škofijo slovesno posvetil presv. Jezusovemu Sercu po obredu, predpisanem po zboru ss. obredov. Dosedaj je že 86 francoakih škofij, ki so to poavečenje doveršile v velik dušni prid svojih ovčic; pogrešajo se le samo še štiri. Poslednje novice. Predposlednje novice pravijo, da bližanje med Avstrijo in Rusijo, kakor tudi med Rusijo in Anglijo niso še prestopile perve stopnice; poslednje pa pravijo, da obojno zedinovanje napreduje. — Rumuuija in Serbija imate malo nade, da bi bili dopušeni k kongresu; poprej bi se morala priznati njuna samostojnost. Černogorski knez Nikica je povabil k sebi vse ercego-vinske glavarje. Gotovo ni brez važnosti, kar sklepajo. (-ernogora se okovarja zoper Albanijo. — Umeri je ha-noveranski kralj Juri. — MMobrotni darovi* Za pogorelce „StarovaŠčane11 v Šentjernej i: Iz Tujuic po preč. g. dek. 2 gl. Za sv. Očeta: Preč. gosp. dr. J. Kr. 5 gld. — Iz neimenovane roke po P. K. M. 20 gl. — G. Dom 1 gl. 4 kr. Za Sveto deželo: Iz neimen. roke po P. K. M. tO gl. Za Davško cerkev: M. K. 1 tol. za 2 gl. sr. Misijonarjem v Kini (v zadnjem listu namesto 3 gl. naj se bere) 10 gl. Prošnja. Bliža se naglo konec 1. pol leta; torej so vljudno proseni polletniki, naj naročila za 2. polovico na „Z g o d n j o D a-n i c o" kar berž obnove. Ce jih do danes-teden pride z novimi vred 5000, ali tudi nekaj manj, potlej ne bo treba vabila pisati ; to je tudi nekaj! Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Joief Blaznifeofl nasledniki v Ljubljani.