TROLET IREC* JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE C IT A TEL JE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. IT. NO. 1620. ■m. ft IW>. M tfa *Mt afllm m (Mmm. im.. hh n. M M [umu 1 ■•>•> j, lin CHICAGO, ILL. as. SEPTEMBRA (September 28), 163« PublUh.d W..kl, .t »SOI 3. U.nd.l. A».LETO—VOL. XXXIII. evropa eno samo vojaško taborišče MOBILIZACIJA V FRANCIJI IN ČEHOSLOVAŠKI Hitler pravi, da ne bo čakal dalj kot do prvega oktobra Predsednik Roosevelt svari pred posledicami grozeče vojne in apelira za mir. — Daladier spet obljubil pomoč Čehoslovaški. — Chamberlainova vlada sklicala zasedanje angleškega parlamenta CHAMBERLAIN V NEMČIJI Položaj v Evropi se je sredi preteklega tedna nenadoma zasukal v drugo smer. Hitlerjeve nadaljnje zahteve so se očivi-dno začele upirati tudi angleškim torijem in rožljanje z o-rožjem se je naenkrat potroji-lo. Cehi, ki »o biii že izgubili vsako upanje, so zopet začeli upati, da jih njihovi zavezniki vendar ne bodo popolnoma pustili na cedilu ter jih brezpogojno prodali Hitlerju. Prezgodnje vesel j« ? WL ' i Ko je vlada Milana Hodže v začetku tedna naznanila, da ji ne preostaja drugega kakor kapitulirati in sprejeti londonsko-pariški sporazum, ki je določal irtvovanje čeških sudetskih pokrajin Hitlerju, so bili henlei-novci že pijani od veselja, češ, "anschluss" je dovršena stvar. V več obmejnih mestih so že razobesili zastave s kljukastim križem. Henlein je obenem hite) z zbiranjem svojih udarnih čet na meji čehoslovaške. Izgledalo je, da je odbila zadnja ara čehoslovaški samostojnosti. London in Pariz sta klonila pred Hitlerjem, sovjetska Rusija je molčala, takisto Rumunija in Jugoslavija, Mussolini pa je obetal svojo pomoč Hitlerju, dočim sta zabeli Poljska in Madžarska tudi zahtevati vsaka svoj "kos potice". Hitler zahteva ie več Hitlerju, ki najbrž ni nikdar toliko pričakoval od Londona in Pariza, se je pa naenkrat zazdelo, da so mu ponudili premalo in je začel zahtevati več. Njegovi naciji so postali skrajno arogantni. Napadi na češke obmejne postojanke so se množili. Sredi tega vrenja je vlada Milana Hodže podala ostavko in predsednik republike dr. Be- ZMAGA ŠVEDSKIH SOCIALISTOV Dandanašnji marsikateri •odrug obupuje, češ, sej nikamor ne pridemo. Začasni porazi in umiki na delavski fronti mu jemljejo pofum in vero v bodočnost socializme. Ampak povsod ni socializem ua umiku. Vzemimo švedsko. Pred kratkim so se tam vršile volitve, ki so prinesle švedskim socialdemokratom večino v okrajnih . zastopstvih,., kar pomeni tudi večino v višji zbornici i vedskega parlamenta, dočim imajo v nižji zbornici polovico glasov in treba dobiti samo ene-•a za kontrolo vlade. Doslej •o izvajali svoje socialne reforme v koaliciji s kmečko •tranko. In kar je ie posebno razveseljivo — i vedski na-dji so popolnoma pogoreli; dotlej so imeli dva mandata« •dej imajo pa figo. švedski socialisti so zmetali, ker ro ljudstvo prepričali* de mu hočejo dobro, telagoma se bodo odprle oči tadi drugim ljudstvom in dediu bodo nadaljne * matt j neš je poveril sestavo nove vlade vrhovnemu poveljniku čehoslovaške armade, generalu Janu S.vrovymu, ki je obenem prevzel portfelj vojnega ministra. Hitler je tedaj že dal razumeti, da zahteva takojšnjo priključitev vseh sudetskih krajev krajev k Nemčiji, obenem pa tudi enako rešitev vprašanja poljske in madžarske manjšine v republiki. Obenem je začel groziti, da ga mineva potrpežljivost in da bo udaril, če se Praga brž ne poda. Praga mobilizira Po Evropi je začela pihati druga sapa. V Parizu so se u-strašili, pa tudi v Londonu jim je začelo postajati neprijetno pri srcu. Tedaj sta pariška in londonska vlada namignili Pragi, da ne nasprotujeta več popolni mobilizaciji čehoslova-ških bojnih sil. Praga je ta namig ubogala in predsednik Be-mei je takoj odredil splošno mobilizacijo, ki je bila v nekaj urah v polnem razmahu. Istočasno je vlade uvedla najstrožjo cenzuro in prekinila vse komunikacijske zveze z inozemstvom. Že v petek zjutraj je vlada naznanila po radiju, da je bila mobilizacija "sijajen uspeh". Vpoklicani so bili vsi vojaški obvezanci od 18. do 40. leta starosti. Vsega skupaj je bilo pod orožjem dva milijona mož. Francoska mobilizacija V Franciji je spet izpregovo-ril premijer Daladier, ki je povedal najprej svoji social-radi-kalni stranki in potem še nemškemu poslaniku, da bo Francija prijela za orožje, ako nemške armade napadejo čehoslovaško. Istočasno je bila odrejena mobilizacija desetih letnikov rezervistov, kar pomeni, da ima Francija pod orožjem že blizu dva milijona mož. Obenem pa je Daladier povedal nemškemu poslaniku, da bo francoeka vlada odgovorila na vsak vojaški ukrep Hitlerjeve vlade z enako potezo. Nastalo (Nadaljevanje na 2. strani) Slilui • Ckamherlainov«fa oblika pri Hitlarja, vatla, ko ao a« »»stali sadnji teden v Monakovem (Bavarska) angleaki premijer Ckambarlain (aa de*m). angleaki poslanik t Berlinu Neville Henderson ia nemški zunanji minister Joackim von Rikkentrop (aa lavi). Slednji Jo pozdravil angleška državnika, ko je CKamberlain prinesel Hitlerja načrt za odstopitev sudetskih krajev aa Čehoslovaskem aacijaki Nemčiji. Konec boja v UAVV Sidney Hillman in Philip Murray, ki sta po naročilu Johna L. Uwieona Bluma, ker je apeliral na predsednika Roosevelt a za intervencijo v evropski krizi. Borah je opozoril Bluma, da je čeho-slovakija v prvi vrsti politično dete Francije, ki ji je svečano obljubila, da jo bo branila, ako bo kdaj napadena. — Senator Pittman je pa ostro kritiziral angleško in francosko vlado zaradi pripravljenosti, prodati čehoslovaško Hitlerju. Proti japonskim nasilnikom V New Yorku so ustanovili organizacijo pod imenom A-merican Committee for Non-Participation in Ja pa nese Ag- (Nada^jevanje na 3. strani.) Lewis za boj proti fašizmu Mfl I*. Lewis, načelnik CIO, je pretekli teden v govoru pred 50,000 ljudmi v Mežico Cityju obljubil podporo svoje organizacije za boj proti fašizmu. Lewie je govoril za časa zborovanja Mednarodnega kon-fma proti vojni in fašizmu, ki je zboroval v glavnem mestu Mehike in katerega so se udeležili delegati iz Evrope in Južne Amerike. Izmed ameriških fašističnih organizacij je imenoval Srebrne srajce, Ku Klux Klan, črno legijo in Nemško-ameriški bund. Levvis je udaril tudi po terorju, ki ga izvaja v Californiji bizniška organizacija Associated Farmers. "V Združenih državah so reakcionarne korporacije zmi-rom nasprotovale pravici delavcev do organizacije", je dejal Lewis. "Te skupine sicer še niso odprte prešle na stran fašizma, vendar bi to storile ob prvi ugodni priliki. Zato moramo biti vedno čuječi, da lahko pravočasno razkrinkamo fašizem v vseh njegovih oblikah. "Mi smo se sestali tu, da poudarimo skupno voljo delati na tem, da se ohranijo naše demokratične ustanove pred interesi, ki bi jih radi uničili. Demokracija je imela vedno svoje sovražnike. Ti so zdaj organizirani pod črno zastavo fašizma ... in med nami in fašizmom ne more biti miru. Mi smo pripravljeni združiti naše sile z delavci te hemisfere in vsega sveta za boj proti našemu skupnemu sovražniku." Govoril je tudi mehiftki predsednik Cardenas. ki je izjavil, da je naloga svetovnega delavstva. da vodi akcijo za svetovni mir na podlagi socialne pravičnosti. Obenem je kritiziral koncentracijo bogastev v rokah nekaterih posameznikov in korporacij, kar je vzrok masne revščine, brezposelnosti in vojne. O kapitalizmu je de-ial, da se ne ustraši nobenega zločina, kakor uničevanja mest in pokrajin in masnega pobijanja žen in otrok, samo da o-hrani svojo moč. Fašizem v cvetju med ameriškimi Italijani Mussolini ima v Združ. državah zaslombo pri številnih fašističnih organizacijah. Njegovo propagando razširja sedem italijanskih dnevnikov in na stotine drugih periodičnih publikacij. Alfonz je previden Bivši španski kralj ne veruje v Francovo zmago. General Franco je baje povabil bivšega kralja Alfonza naj se vrne v nacistično Španijo. Alfonz pa jc povabilo odklonil in dejal, da bo rajše počakal na izid vojne. Mož si najbrž misli, da je previdnost zelo lepa in koristna čednost. Ponudeni maček je itak še v žaklju ... Dve tretjini ameriškega ljudstva v pomanjkanju Predsednik Roosevelt je že večkrat poudaril, da je ena tretjina ameriškega prebivalstva podhranjena, slabo nastanjena in slabo oblečena, da jo, po domače povedano, tepe občutna revščina. Toda Natk>nal Resources Committee je objavil poročilo, ki odkriva, da tudi Roosevelt podcenjuje obseg revščine v Združenih državah in da smo točnejši, ako govorimo o dveh prizadetih tretjinah prebivalstva kakor o eni sami. Poročilo je bilo objavljeno pod naslovom "Dohodki kon-zumentov v Združenih državah in njihova razdelitev v letih 1935-36" in podaja najbolj popolno sliko, kar jih je še bilo podanih o razdelitvi narodnih dohodkov. To poročilo pove, da ima ena tretjina ameriških družin in posameznikov manj kot petnajst dolarjev tedenskih dohodkov, polovica prebivalstva (družin) mani kot 21 dolarjev na teden in dve tretjini manj kot $28. Najbolj u-darjena tretjina prebivalstva, ki ima (na družino ali neporočene posameznike) manj kot $780 in povprečno samo $471 letnih dohodkov, je v pokritem razdobju prejela jedva okrog deset odstotkov narodnih dohodkov. Kaj pomenijo te številke, pa pojasni posebna razprava o razlikah v življenskih stroških v posameznih krajih, ki jo je izdala WPA v marcu 1935 (po kateremu datumu so šle cene življenskim potrebščinam stalno kvišku). Ta razlika pove, da se je pronašlo, da potrebuje povprečna družina v deželi najmanj $903 letnih dohodkov za zdravo prehrano, najnižji minimum, ki se ga jo proučilo, pa je bil $809. To je najnižji minimum, ki je mogoč le v podeželskih krajih, kjer so živila nekoliko cenejša. In vendar je 36 odstotkov delavskih družin v omenjenem letu imelo manjši letni dohodek, dočim je imela polovica od vseh delavskih družin manj kot $1,175 letnega dohodka. Delavci na jugu so najslabše plačani, sploh najslabše plačani so pa poljedelski delavci na jugu, kjer ima polovica na-jemniških družm minj kot $645 in polovica črnskih najemnikov pa še manj kot $460 letnih dohodkov. "Samostojni farmarji" v teh krajih so nekoliko na boljšem: polovica belih ima manj kot $1,010 in polovica črnih farmarjev manj kot $600 1 letnih dohodkov. Razmere so nekoliko boljše v industrijskih krajih na severu in zapadu, kjer je delavstvo organizirano v unijah (danes tudi tu ni več tako). In takozvani srednji razred? če vzamemo za podlago letni dohodek od $2,000 do $10,000, tedaj se nam odkrije, da je bilo že leta 1935 samo 18 odstotkov prebivalstva s takim letnim dohodkom. Družine, katerih letni dohodki so znašali $10,000 ali več, pa predstavljajo samo en odstotek prebivalstva! če bi bili dohodki enakomerno razdeljeni, bi bila dobila vsaka ameriška drufina v omenjenem letu $1,500 letnega dohodka, čeprav je bilo ameriško gospodarstvo (produkcija) že v močnem zastoju. Ampak mnogo ljudi še zmi-rom verjame, da ni nič narobe s kapitalistično uredbo. Ko so ameriški listi pred meseci razkrinkali delovanje na-cijskih organizacij v Združenih državah, se je marsikdo čudil, kako je bil mogoč tako nemoten razmah nacizma v deželi. In vendar se morajo iti naciji še učit k — Mussoliniju, ki je ameriške Italijane v velikem številu * organiziral Čisto po fašistično, sebi v veliko korist in ameriški politični demokraciji v zasmeh. Pri tem se je izkazal za pravega mojstra. Vladni agenti organizatorji Fašistično gibanje med ameriškimi Italijani so organizirali Musolinijevi agenti — konzuli in poslaniški uradniki —. ki so pridobili za njegove namene tukajšnje italijansko časopisje, javne delavce in duhovščino, nakar je šlo delo hitro izpod rok. Danes je v Združenih driavah sedem italijanskih dnevnikov, ki odprto zagovarjajo fašistično vladno obliko, poleg tega pa je še na stotine drugih italijanskih periodičnih publikacij, ki služijo istemu namenu. Italijanske šole in cerkve v Združenih drža vah so tudi v službi Mussolini-jeve propagande. Tej služijo tudi gledališče in radio. V New Yorku razširjajo Mussolinijevi agenti fašistično propagando potom štirih radijskih postaj (WBNX, WBL, WOV in WHOM). Zastrupijevanje mladine Ena izmed glavnih nalog Mussolinijevih agentov je bila, organizirati otroke ameriških Italijanov. To delo vodi neki profesor Mano Giani, ki nastopa kot vodja organizacije Dante Alighieri, ki paradira pred javnostjo kot kulturna organizacija, v resnici je pa fašistična propagandna organizacija. Njegov glavni stan je v prostorih italijanskega konzulata v New Yorku. Giani ima agente v vseh večjih ameriških mestih, kjer je kaj Italijanov; in mnogi izmed njih so nastavlje- ni v ameriških javnih šolah in kolegijih. Z njihovo pomočjo je organiziral ameriško italijansko deco po načinu Musso-linijeve Balille. Na tisoče teh otrok potem vsako leto pošljejo v Italijo, kjer so gosti Mussolini ja v letoviških reso rtih, ki so bili ustanovljeni za Italijane, ki žive v inozemstvu. Tam jih oblečejo v uniforme balill ter prepoje njihove mlade možgane s fašističnim strupom. Ko se ti otroci vrnejo v Združ. države, znajo pozdravljati po fašistično, Mussolini je njihov ideal in njihovo največje veselje je, kadar lahko nastopajo v uniformah baliH. Delovanje med odraslimi Enaka skrb je posvečena organiziranju odraslih ameriških Italijanov. Ti so bili pred leti organizirani v "Fašistični ligi za Sev. Ameriko", ki pa so jo razpustili, ker so postali pozorni na njo nekateri ameriški časopisi. Zdaj so organizirani v organizaciji z imenom "Fe-derazione degli Italiani all 'Estaro", ki ima podružnice v vseh važnih italijanskih naselbinah širom dežele. Nekatere teh podružnic imajo celo odprto fašistična imena, na primer "črni plamen" v Hobokenu ali "krožek Mussolini" v New Havenu itd. Nekatere so pa previdnejše ter skrivajo svoj značaj pod imena Lincolna, Washingtona in Roosevelta! Ta organizacija je predvsem propagandnega značaja. Tudi udarne čete imajo Samo propagandno delo pa Mussolinijevim agentom ne zadostuje, zato so organizirali tudi fašistične udarne čete, ki »e imenujejo "squadristi". A-meriška javnost, ki je bila nekoliko poučena o aktivnosti nacijskih "šturmarjev",. o njihovih italijanskih prijateljih nič ne ve. In vendar Mussolinijevi agenti že dolga leta važ-vajo te udarne oddelke čisto (Nadaljevanje na 5. strani.) Kaj pravijo ti možje? Predsednik Roosevelt pravi:—Nadaljevati je treba z mirovnim prizadevanjem. . . Vojna bo uničila milijone človeških življenj in gospodarstvo prizadetih držav. .. in njihova socialna struktura se bo prejkone sesula v razvaline . •. Združene države niso zapletene v nobene politične zveze. .. niti v mrežo sovraštva .. . Toda apeliram v imenu človeštva, civilizacije ... Mussolini t—Prepustimo Čehoslovaško njeni usodi in ustvarimo novo Evropo . . . Stara Evropa, ustvarjena v Ver-saillesu, je mrtva... Hitler i—Nemčija je dala še dovolj koncesij in zdaj je tega dovolj .. . Moje stališče glede sudetskih Nemcev ostane nespremenjeno ... Moja potrpežljivost je pri kraju... Benešu so znani naii pogoji, ki ostanejo nespremenjeni ... če se ne poda, bomo vzeli zadevo v svoje roke ... Mi imamo armado, kakršne ie ni videl svet ... Dr. Goebbels:—Hitlerja ne vrže noben pritisk iz začrtanega tira. •. Vsa Nemčija stoji za njim kot en mož . .. Dr. Benei:—čehoslovaške je storile vse, kar je bilo v njeni moči, da se to vprašanje reši na miren način. #. Vlada Še vedno upa, da se bo to zgodilo, toda v slučaju napada se bomo branili •.. Vladimir Hurban, čehoslovaški poslanik v Washing« tonu:—-Rooseveltov apel je prišel prepolno ... PHOLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. ProteUu**, September 24, 1938 tudi čehi imajo "maginotovo črto IZHAJA VSAKO SREDO. laiaja Jn|MUv«Mb Delavska Tuli* v m Druib«, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zed in jenih driavah za celo leto $8.00; za pol leta $1.75, ia četrt let« $1 00.. Inozomatvo: za celo lato $3.50; aa pol leta $2.00. V m rokupiai in oglaai mere j o bili v ntimm urade aajpoaarje do pendeljka popoldne tu priobčite v v številki tekotega tadna. PROLETAREC Published every Wedneaday by the Jugoslev Workroen'» TublUhing Co., Inc. Eitabliahed 1006. Editor............................................................. Frank Zaiti. Btiainesa Manager..................................... Charleg Pogorelec. Asst. Editor and Aaat. Business Manager........Joaepfc Drasler SUB9CRIPT10N RATES: United States: One Year $3.00; Six Month« $l.fl; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $200. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. Tolophone: ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL lahko stori za-ho, če le hočf. Zahtevamo svobodo in demokracijo. Reakcija teh dveh stvari ne mara. Ne mara teh Brezuspešno reševanje Hitlerja Marsikomu se vidi postopanje angleške in francoske vlade z ozirom na Hitlerjevo poseganje |>o Čehoslovaški nerazumljivo in nelogično. Mar Angleži in Francozi ne vidijo, da s svojim popuščanjem ustvarjajo nevarnost, da jim Hitler zraste preko glave ter jih naposled prime za goltanec? Mar ne vidijo, da je neokrnjena čehoslovaška največja garancija proti temu? Ali se ne spominjajo več Bismarckovih besed: "Gospodar če hoslovaške je — gospodar Evrope!"? Ali »o pozabili, kaj piše Hitler v avoji knjigi "Mein Kampf"—da je njegov cilj nova, velika Nemčijft, ki bo dominirala na evropskem kontinentu? Ali so angleški in francoski državniki popolnoma znoreli, da kopljejo grob angleški in francoski moči? To so nekatera vprašanja, ki se logično vsiljujejo človeku, ko opazuje zakulisno barantanje v Londonu, Berlinu in Parizu, kjer so zadnji teden odločili, da mora postati čehoslovaška lutka v Hitlerjevih rokah. Toda angleški in francoski kapitalistični državniki dobro vidijo nevarnost, da jim Hitlerjeva Nemčja zraste preko glave. Tud jim je znano, da bo z uničenjem čeho«4ovaŠke samostojnosti zelo omajana pozicija Anglije in Francije na evropskem kontinentu, tako v vojaškem kot političnem pogledu. Bis- Da čoki niio nikdar poaebne sa upali i*ojia nemškim so*« dom, odkar i« na krmilu Hitler, prila m o dar na obrambna črta, ki »o jo sgradili vtdoli ntmiki meja. To »o pasovi najmodernejših utrdb . sgrajauik po v marcu snane francosko Maginotove obrambna Črto. Na »liki Ja dol botoaskik strelskih jarkov, ki so vlečejo dve milji ad nomiko moja, pri mostu Eger, kjor »o naciji vpri*o-rili kuda iagrede Odkar jo Hitlor načel rogoviliti, so to utrdbo vodno aasodane, da ja iskljutena moinost, da bi nomiko Žeto presenetile čeka. (višja sila) potreba po social. nih reformah, ki bo premerila svoje sile med reakcijo in napredkom v tej ali oni obliki, stvari, ker bi se v pravi svodo-|To ni naša grožnja, marveč na-diin demokraciji moralno o- ravni pojav, ki ga diktira raz-pravičeno ne mogla upirati u- voj sam. temeljanim zahtevam. Misli, j Iz vsega tega razmotrivanja bolje je če ne dam svotode in sledi: Kulturno delo gibanja in demokracije, da me ne bodo aamoizobrazba je nujno po. nadlegovali in rušili moje zlate trebno, je predpogoj uspuhuv dobe. Tako si reakcija misli in mnlfti, pa tudi nam ukazuje molk. C3 se Zavzemamo za demo- delavskega gibanja. Kaj pomaga veliko število pripadnikov aH članov, če ti niso duhovno zreli, če ne ve v*«k kracfjo in svobodo, mislimo na posameznik, za kaj ne b^rl tn pravo svobodo in pravo demo- j kako se mora boriti, če ni ide-kracijo. In če bi ae taka uve- ja, trdno prepričanje in trdni dla, bi šel razvoj lepo svojo i zavest tisto, kar druži in pot. Nikjer pa doslej Še nismo merja brez oklevanja boj de-opa*ili take prave demokraci-! lavskega razreda za istimi ci-ie in tudi ne svobode, po kate-JIj In na isti način. Za to borbo 1 DELAVSKA VLADA NA OTOKU NOVA ZELANDIJA Nova Zelandija je velik otok v Velikem oceanu prav blizu Avstralije. Na socialno naprednost tega angleškega do- Vlada pridobiva s tem vedno večji vpliv na vse gospodarstvo, kar sili kapitalistične nasprotnike, da delajo vladi minjona smo že večkrat opo- težkoče. Delavska vlada pa zarjali tudi v našem listu. Na odgovarja, da je povsem de-tem otoku so si angleški nase- mokratična ter stremi ne le po Ijenci uredili državno upravo, politični, ampak tudi po gospo-ki bi lahko bila zgled drugim darski in socialni demokraciji. in angleški imperij jim prepušča popolno samoupravo. V deželi prebiva v notranjosti poleg priseljencev še nekaj Maorov. Priseljenci so bili večinoma delavci. Po angleškem zgledu Zato se bodo tudi volitve izvršile ob popolni svobodi in hočejo se preprečiti tudi vznemirjanja, ki so običajna pri volitvah drugod. Resolucije kongresa stranke obsojajo antisemitizem in fašizem. Stranka so ustanovili delavsko stranko, | obsoja Chamberlainovo med-ki je l#is6 pri volitvah zma-1 narodno politiko ter ae odločno marekovih besed se dobro spominjajo, dasi na tihem upajo, da K*la »n vzela državne vajeti v j zavzema za politiko kolektiv se je "železni kancler" nekoliko zmotil. Vsebina Hitlerjeve f oje roke. Koncem tega leta ne varnosti. Predstavnik vlade knjige jim je tudi dobro znana, vendar pa upajo, da se jim bo ^- ^g SeMdz" prej ali slej posrečilo na kak način ustaviti njegov pohod na J^h ^S^^nU^l vzhod. Tudi znoreli se niso in če kopljejo grob angleški in fran- de «e tako yelik da M stranka coski moči in prestižu, tega ne delajo zavedno. nadeja, da ohrani večino tudi Vse, kar delajo, je posledica dejstva, da so ti možje kapi- p0 novih volitvah. talistični državniki, ki se logično ozirajo v prvi vrsti na koristi kapitalizma. Kapitalizem pa se najbolj boji komunizma, s katerim sta si v smrtnem sovraštvu. To sovrastvo najbolj poudarja Hitlerjev nacizem, ki je v jedru ekstremno orožje kapitalizma v boju za obstanek. Delavska vlada je najprej nacionalizirala narodno banko. S tem je bilo omogočeno nadziranje kreditov in izvrševanje gospodarskih načrtov. Najvažnejša je bila določitev , . , .. t, , . , , . i cen za poljske pridelke po na- Angleski in francoski kapitalizem se sicer ne strinjata po- iriu predvsem cene volne in polnoma s fašizmom in nacizmom oziroma.z novim italijan- mie<;njh izdelkov, ker je tam skim in nemškim imperializmom, ki stremi za popolno gospo- ovčarstvo najbolj razvito. S darsko in politično dominacijo nad Evropo, severno Afriko in tem se je pomagalo farmarjem Malo Azijo; vendar pa mu je ljubši od komunizma, ker ga in kmetom iz strašne krize, ki smatra logično za manjše zlo za se. so jo imeli do takrat. Ustano- To se je jasno pokazalo za časa Mussolinijeve etijopske vi,i 80 državno centralo, ki na- kampanje. Anglija in Francija bi bili lahko vrgli Mussolinija vedene pridelke odkupuje po na kolena enostavno s tem, da bi mu zaprli sueški prekop. Tega Učenih cenah od prideloval- . ......... . . . . . .. , , cev ter jih orodaja v mozem- pa nista storili in angleški m francoski bankirji so mu celo da- jali posojila. Zakaj? Ker se je bal kapitalizem obeh dežel, da bi s tem povzročila padec fašizma in rojstvo komunistične diktature v Italiji. Tega pa nočeta. Zato je morala izginiti samostojna Etijopija. Ista igra se je ponovila v slučaju Španije. Kapitalisti posameznih dežel se često pisano gledajo, ker pač ne morejo drugače kot siliti drug drugemu v zelnik, čemur pravimo konkurenca za surovine in tržišča. Taka konkurenca je privedla do svetovne vojne iz let 1914-1918. Ampak če se jim zdi, da je kapitalizem neke dežele v nevarnosti, da propade, ali če vidijo, da utegne nastati taka nevarnost, tedaj so brž pripravljeni priskočiti na pomoč, da odvrnejo vsako tako nevarnost. Tako nevarnost sta zdaj angleški in francoski kapitalizem zaslutila tudi v nemško-čehoslovaški krizi, če Hitler začne vojno, bodo morali nastopiti proti njemu in to mu bo prineslo poraz, so si mislili. In potem? Ali ne bo Nemčija kot zrelo jabolko padla v naročje komunizma? Ta možnost se jim je videla zelo verjetna — tako verjetna, da so bili pripravljeni žrtvovati čehoslovaško, samo da Hitler ne uniči samega sebe in nacijakega režima ter s tem ustvari možnost komunistične revolucije. Norca je treba na vsak način potolažiti, dokler se ne najde kak način, da se ga ukroti vsaj toliko, da ne bo s seboj vred tiral v prepad vsega evropskega kapitalizma. Ampak s Hitlerjem je tako kakor z razvajenim otrokom: več ko mu daš, več hoče imeti. V Hitlerju je pa poosebljen nemški kapitalizem, ki ima že od nekdaj strahovit apetit, ki ga bo vzlic dobrim željam anglo-francoskih kapitalistov prej ali slej prignal v konflikt z Anglijo in Francijo — v konflikt, ki bo obraz Evrope izpremenil mnogo bolj kot konflikt iz let 1914-1918. Iste sile, ki so spočele kapitalizem proti koncu 18. stoletja, tirajo razvoj v to smer. Chamberlaini, Daladierji in razne clivendenske klike so prešibki, da bi mogli ustaviti ta razvoj. To postaja vsak dan bolj očitno. Jezdeci na tigrih pa ne morejo razjahati. stvo. Ta centrala tudi uvaža sama vse važnejže blago. Delavska vlada je dalje izvedla potrebno industrializacijo zemlje po načrtu ter ustanovila na socialistični bazi celo vrsto nove industrije. Tako je uvedla državni monopol za vso produkcijo jekla in železa, čemur so se odločno upirale meščanske stranke. Ko je delavska vlada prišla na krmilo, so bili v težki krizi ne samo kmeti, ampak tudi delavci in nameščenci. Socialna politika je bila popolnoma zanemarjena. Vlada je zaradi tega storila vse za gospodarski in socialni podvig. Takoj je mobilizirala mrtvo< ležeči denar in pričela s koristnimi javnimi deli: gradbo poti, železnic, letališč za avijone, hiš in celih mest. Do konca 1937 so bila končana v 69 mestih dela, kjer so nastale novš naselbine. Z malo izjemami je skoraj v vsem gospodarstvu uvedla tudi Štirideseturni delovni teden. Iznova je uvedeno obvezno razsojanje v delavskih sporih. Sodišča določajo tudi minimalne mezde z ozirom na izpre-meniene cene. Realna dnevnica je porasla povprečno za 9 odstotkov. In kot proti uslugo za ustanovitev stalnih cen kmetiškim pridelkom vlada zahteva od kmetov, da se obenem znatno izboljša položaj kmetiških delavcev. Vse dajatve socialnega zavarovanja so znatno zvišane. Sedaj delajo na uvedbi splošnega ljudskega socialnega zavarovanja, kar se more smatrati kot največji uspeh triletnega vladanja. S ponosom izjavlja vlada, da večjo ————— | polovico vseh državnih dohod- Mnogi "antifašisti" bi radi bili prav taki diktatorji, kot kov iz davščin porablja v so-duce in firer. Icialne namene. je v skupščini Društva narodov obsojal špansko in abesinsko politiko angleške vlade. Niti v enem angleškem do-minijonu ni takega prijateljstva med priseljenci in prvotnimi prebivalci kakor v Novij Zelandiji pod vlado delavske stranke. Vlada je razglasila načelo popolne enakopravnosti belih in črnih, kar tudi praktično izvaja. Zaradi tega je zavladala popolna sloga med belimi delavci in Maori. Podporo ob nezaposlenosti dobivajo enako beli kakor črni. Stanovanja se grade tudi za Maore prav tako kakor za bele ljudi. Na kongresu stranke so bili tudi maorski delegati, ki so se v imenu v.*ega črnega prebivalstva zahvalili za velike zasluge delav&ki vladi z ozirom na načelo enakopravnosti. Pri volitvah sme delavska stranka sigurno računati na pomoč Maorov. Kljub tem uspehom vendar položaj vlade pri volitvah ne bo lahek. Ti uspehi so namreč razbesnili kapitalistične nasprotnike, ki so v tej državi gospodarili od osnovanja države. ri bi se urejevale socialne razmere z ozirom na krivico in pravi.ro. — Zato opravičeno smatramo, da je prava demokracija sicer ideal za res kulturno človeštvo, ali ker reakcija nima prave kulture in ne demokracije, je razumljivo, da nastopi prej ali slej vis major je potrebno poznanje gospodarskih zakonov, poznanje socializma, ki šele nudi množici načelnost in stanovitnost. Zato: učimo se sami in naše gibanje naj širi delavsko kulturo. Potrebujemo značajne borce! D. P. Evropa eno samo vojaško '.v.- taborišče (Nadaljevanje s 1. strani.) je vprašanje, ali bo Hitler ver-, hoalovaška in njeni zavezniki jel, da misli Daladier resno, ko; ne vležejo pred Hitlerja, je pred nekaj dnevi s Chamber-lainom vred takorekoč že popolnoma popustil. Moskve govori Ko so se začele razširjati go-Ti izkoriščajo politično demo- vorlce, da tudi Poljska mobili-jski general Gamelin je bil kli-kracijo zase, zlasti je močan žira ob čehoslovaški meji, se je can v London, na posvetovanje Kaj pa v Londonu? Kaže, - da so naposled spoznali v Londonu, da je vsako popuščanje • napram Hitlerju vlivanje olja na ogenj. Franeo- njih tisk. Proti kapitalistične- nenadoma oglasila tudi Mos-mu tisku je pa delavski tisk kva ter izjavila, da bo smatrala slaboten. Kapitalistični tisk ali vsak napad na čehoslovaško za z angleškim vojaškim poveljstvom. In Chamberlainu se je naposled breme zazdelo prcU- zamolčuje ali pa namenoma preklic nenapadalne pogodbe žko in za sredo je bil sklican Hitlerjev "ultimat" netočno poroča o govorih de- med Poljsko in sovjetsko Ru-lavskih zastopnikov in delu sijo. Poljska vlada.je na to je-vlade. Prisiljena je zaradi te- zno odgovorila, da se ta stvar ga. da se poslužuje državnega ne tiče sovjetske Rusije in da radija ter da organizira p o go- bo postopala po svoji volji, sta in mnoga ljudska zborovanja. Izid volitev v Novi Zelandiji se pričakuje z velikim za-1-—V petek je angleški miniatr-nimanjem v vseh britakih do-1 »ki predsednik .. Chamberlain minijonih. Ta je namreč v o-;»pet obiskal Hitlerja, to pot v gromni zvezi edina država, ki Gcdeffcergu... Hitler je izročil nj; nemara ne prav dolgo... ima delavsko vlado. Njeni us- angleškemu premijer i u memo-pehi so pa obenem močna po- randum, ki vsebuje njegove za-buda za pridobitev večine v hteve in ultimatum če h oslova-centru imperija, v Angliji sami. I »ki vladi. Chamberlain je angleški parlament, da odloči o stvari, če vsa znamenja ne varajo, piha po Evropi docela drugačen veter in sicer proti Hitlerju. In če bo Hitler vztrajal, potem lahko pričakujemo, da bo vsak čas zagrmelo. In če v Evropi zagrmi, ne more nikdo reči, kako dolgo Jbecio.Združene države lahko ostale ob stre« Del. Politika. Demokracija in delavsko gibanje Socialisti se borimo za svo- j topoglave konjunkturiste, ki bodo in demokracijo. Za to čakajo, da mu nasprot- uj u • ~ nik pomoli svojo roko ali ga borbo imamo no vsem svetu »w ,J Krona iz najčistejšega zlata nima nobenega oplemenje-▼alnega vpliva na tistega, ki jo nosi. Fina obleka in otabao ponašanj* ne dokazuje kulture. Ta tiči lahko tudi v capah. Vlada po ljudstvu ki za ljudstvo, upravljana potom referenduma ki odpoklica. To bi rodilo pravičnost, ki je socializem. imamo po vsem politične, strokovne, kulturne in še druge organizacije, če se pa iskreno borimo za demokracijo in svobodo, nvoramo tudi vedeti, kaj je demokracija in svoboda, obenem pa moramo poznati tudi zakone družabnega in kulturnega razvoja, to je tiste zakone, ki lahko omogočijo, da pridemo do pravične človeške družbe. Pot do socializma je torej pot razuma in pameti. To predvsem. Delavsko socialistično gibanje je te momente vedno vpo-števalo. Vsa delavska gibanja, politična, strokovna, kulturna in druga so okraševala svoje embleme ali znake z gorečo bakljo in svojim listom in glasilom dajala gesla, kakor z duhovnim bojem do zmage. To simbolično označevanje načina boja nam pove, da delavsko gibanje od početka polaga največ važnosti na luč kulture in razuma, ki naj bosta temelja praktičnim bojem. Današnja doba, ne le v delavskem gibanju, ampak v vsem javnem življenju, se nahaja v nekaki dekadenci ali brezbrižju za te najsvetejše stvari kulture, ki, žal, narašča. To se izraža v skoraj neumlji-vem pojavu, da med ljudmi ni stvarnih mislecev. Fraze in demagogija vladajo in množice dero za njimi, da bi si najrajši-polomili noge in roke. Glave pa sploh nimajo. To nam potrjuje tudi ogromno preseljevanje strankarjev iz stranke v pomaže z medom pod nosom, pa je tam, kamor ne spada. Takim ljudem, ali so iz naših ali nasprotnih vrst, pravimo, da so nestanovitni ali nezna-čajni. In s takimi ljudmi ne more nihče računati, ne mi ne nasprotniška gibanja, kar pa je največje kulturno zlo današnje dobe, ker je tudi naj-poštenejša borba za napredek človeštva ogrožena s temi ve-šami, ki ugašajo luč kulture. Ali so ti ljudje sami krivi, da igrajo vlogo veše? So in niso. Niso, ker jim kulturna družba ne nudi prave duhovne hrane in so, ker se ne zanimajo kot ljudje za svojo usodo in rajši pasejo lenobo ali veselja-čijo, kakor da bi vzeli v roko pametno knjigo, pameten časopis ter razmotrivali svoj socialni položaj in preštudirali logiko razvoja ter si vstvarili z duhovnim znanjem trdno znanje in prepričanje in s tem tudi značaj. Res gre današnja reakcija tako daleč, da to izobrazbo ovira in nudi mladini neko novo fiktivno, to je, nerealno izobrazbo. Delavskega gibanja in tudi posameznega delavca vendar to ne sme strašiti, da bi sam sebe zapustil kakor reakcija želi. Z ozirom na vse to, kar smo tukaj navedli, povdarimo prav posebno, da zlasti delavsko gibanje rabi zrele, izobražene in pametne ljudi v svojih vrstah. In, Če reakcija kulturno delo v morandum poslal v Prago brez priporočile. Ultimat poteče 1. oktobra. — Govorice o vojni so te »pet podvojile in v Londonu so stavili 3 proti 2, da bo izbruhnile vojna, če Hitler ne bo popustil od tvojih zahtev. Lon-dontke setev je šla v klasje..... Rooeeveltov apel V pondeljek je posegel v situacijo predsednik Roosevelt ter direktno apeliral na Hitlerja, Beneša, Chamberlaina in Daladierja, naj ne prekinejo pogajanj ter se potrudijo za mirno rešitev spora. Roosevelt je opozoril te državnike na strahotne posledice vojne, ki bo zahtevala milijone človeških žrtev, uničila gospodarstvo in privedla do socialne anarhije v prizadetih državah. Francoska vlada se je takoj toplo zahvalila predsedniku za njegove besede v prilog miru. Toda Hitler vztraja Istega dne zvečer je imel Hitler govor, v katerem je poudaril, da se nacijska Nemčija ne odpove svojim zahtevam; ako se Praga ne poda do 1. oktobra, bo vzel zadevo v svoje roke. Njegova armada da je tako močna, da svet ni še videl takšne oborožen^ sile. Hitlerjeva grožnja pomeni vojno v najbližnji bodočnosti, če se če- Šponska vlada namerava odpustiti prostovoljce Španski premijer Juan Ne-grin je minuli teden povzročil senzacijo, ko je na seji Lige narodov izjavil, da bo španska vlada brezpogojno poslala iz dežele vse prostovoljce, ki se bore na njeni strani. S tem, pravi dr. Negrin, se bo napravila dober vtis na lojalistično prebivalstvo, ki bo odslej vedelo, da samo vojuje svoj boj, drugič pa ho s tem ubita sovražna propaganda, ki trdi, da je španska TISKOVNI FOND PROLETARCA IX. IZKAZ Chicago, III. — Po $1: Filip Go-dina in Donald J. Lotričh; Kristini Turpin 76c, skupaj $2.75. Cleveland, O. — Joseph Jtuch $2; Anton Jankovich 50c, skupaj $2.10. Collinwood, O. — Klub it. 49 JSZ nrobitek piknika v korist Proletarca $20.00. Pinejr Fork, O. — Nacc Žlember-gar 40c. Arma, Kan«. — Anton Shular $1. Girard, O. — Nabrano v veseli družbi na Pi&lerjevi farmi $3.56. — (Poslal John Bogatay.) Bridgeport, O. . Joseph Snoy 50c. Bon Air, Pa.—Peter Bufcovec 2Sc. Skupaj v tem izkazu $30.»«, prejšnji izkaz $434.57, skupaj $515.53. Opomba: V zadnjem izkazu j« bil pomotoma zabeležen $1.00, ki ga je prispeval Avgust Bizjak iz Willard*, Wis. Ta vsota je bila poslana na ri-čun naročnine in se je odateje od gornje vsote. Pravilna vsota v izkazu mora biti $514.53. ČEŠKI DRŽAVNIK L**«*« delavskih vrstah ovira, je ven stranko, predvsem v meščan- dar dolžnost delavskega giba skih strankah. Pa , tudi pri nja, da to nalogo vrši, da jo pa , vojna boj med fašizmom in ko-nas imamo take primere, take vrši tudi vsak posameznik, kar t munizmom. Dr. Edvard Benei, političai nec in natlednilt ustanovitelja K* vega predsednika republike čebe»l£ vaike dr. Maaarjrka. kateremu je bil« poverjeno vodstvo rrpoblike v aaj- kritir nejiih časih ista ustanovitve pred dvajsetimi leti. loboi ioooi lonor. JOACHIM BARCKHAUSEN— I^AN VUK: UC DŽINGIS KHAN Povest o mogočnem "Gospodarju sveto" in o njegovih vojnah v trinajstem stoletju v Aziji imoBsa i0e30i [oboi lOaoi ioooi o«s»' (Nadaljevanje.) Ponovila se je usoda Buhare z vsemi strahotami in grozovitimi epizodami. Prebival-atvo je bilo takorekoč naravnost pomandra-no, trpljenj« umirajočih nepopisno. Dvajset slonov ao našli Mongoli, ki takšnih živali ie nikdar niso videli niti slišali o njih, in zrli na nje, kakor na nekakšna čudesa iz pravljičnih detel. Celo Džingis khan je bil nad vse presenečen. "Kaj jedo", je vprašal. "Meso ali rastline?" "Rastline", so mu odgovorili. In dal jim je svobodo, pognal jih je ves zadovoljen v stepe. Tam, seveda, so morali od lakote poginiti. Kako bi tudi s svojimi rilci trgali travo? ' šah Mohamed je odjezdil na jug. Strašna jeia je bila to zanj. Kjerkoli se je pojavil, ao ga z mestnega obzidja s kamenjem pognali dalje. Niso hoteli, da bi ostal pri njih. Kajti, Če bi bil pri njih, bi prišel Džingis khan in poklal vse, mesto pa zravnal z zemljo. Glas o strašnih mongolskih jezdecih je šel v kosti. Džingis khan ni hotel, da bi mu njegov smrtni sovražnik pobegnil. V svoji armadi je imel dva izborna jezdeška generala. Kakor nalašč sta bila za take namene, kakor jima jih je zdaj namenil. Poklical je k sebi generala Džebeta in generala Subetaja. Dal jima divizijo dvajset tisoč najboljših jezdecev*. Naročil jima je, da ujameta šaha živega ali mrtvega. Kako bosta to naredila, je njuna zadeva. Nobenih navodil jima ni dal. Popolnoma svobodna sta. Nikoli še ni tako povelje prišlo v primer-nješe roke. Džebe in Subotai sta skočila v sedlo in lov se je z&Čel. , Začel se je dveletni galop dvajset tisoč najpredrznejših jezdecev, kar jih pomni svetovna zgodovina. Preko štirideset meridijan-skih dolžin in preko dvajset širin je drvel ta plaz po stopetdeset kilometrov na dan. Cel kup sovražnih dežel, ki nikoli prej niso občutila kopit mongolskih konj, je bilo potep-tanih. Zavzemali so mesta, štrli mnogo močnejših armad, galopirali preko puščav, močvirij Hi preko naseljenih pokrajin. Prekoračili so nepoznana gorovja, preplezali strašne prepade, preplavali, držeč se za repove svojih konj, deroče in široke reke. Podvrgli so si velike države, prirejaM ljudska štetja, registrirali mostove, ceste in rudnike, postavljali governerje in zopet drveli dalje, prinašajoč strah in trepet tja do same Evrope. In po dveh letih, leta 1222., se je teh dvajset tieoč jezdecev vrnilo v Mongolijo, obloženih z nepreglednim plenom. Strmeča Azija in Evropa je smatrala te jezdece za strašne jezdece apokalipse, ki so se pojavili, ker je najbrž že napočil čas njihovega prihoda. Povsod so bili sprejeti s strahom in trepetom, jokom In trpljenjem. Ali bilo je samo dvajset tisoč blazno drznih jezdecev, ki so razsajali brez vsake dopolnitve in brez vsakega odmora. Naskočili so vedno brez obotavljanja in vsak trenotek tudi stokrat številnejše armade, ne poznavši cest in jezika, in jih porazili. Jezdeci iz visokih azijskih step, za-paljeni s plamtečo voljo Džingis khanovo, raagnetično vabljeni od blesteče daljine, niso hoteli prej razsedlati, dokler ne dosežejo roba sveta. Blazen galop. Najprej so prejezdili zahodne pokrajine perzijske države. Tesno so bili šahu Mohamedu za petami. Tudi te pokrajine so slišale 0 mohamedanskih jezdecih m dovolj časa so imele, da bi se pripravile. So se tudi zares pripravljale. Džebe in Subotai sta razdelila •vojo armado, da sta bila tako pred napadom perzijske vojske bolje zavarovana. Istočasno sta pustošila kolikor najbolje na široko, da, kakor ju je učil Džingis khan: vzbudite v ljudstvu čimvečji strah in trepet. Posrečilo se jima je zavzeti mesta v prvem naskoku. Izropala sta jih, zažgala in zravnala 1 zemljo. Velikih trdnjav pa se kratkomalo nista dotikala. Mimo njih sta jezdila v ovinkih. Imela sta povrh tega še posebno srečo, da jima je padel v plen ves državni zaklad, ki ga je hotel vzeti šah s seboj. Kljub bitkam in preganjanjem je Džebe našel trenotek, da je v navzočnosti prič skrbno preštel ves Ofromen zaklad. Naredil je listine in zapis- nik ter vse zapečatil. Nato je poslal plen Džingis khanu. Sah Mohamed pa je med tem delal napako za napako. Zaman se je trudil, da bi svoje zasledovalce speljal na napačno sled. Komaj je imel toliko Časa, da je jedel in nekoliko spal. Kajti večkrat ga je vzbudilo strašno hrzanje in razgetanje mongolskih konj, ki je odmevalo v tiho noč. Ali pa je po dnevi zaslišal kje žvižgajočo pšico iz mongolskega loka, ko je siknila v goščavo. Pribežal je do Kaspiškega morja. • Olajšano je vzdihnil in padel v mošeji na kolena, da se zahvali Alahu za rešitev. Ali, čuj, tam zunaj po cesti klokotajo kopita mongolskih predstraž. Sah je planil iz mošeje. Zagledal je na obrežju čoln. Skočil je vanj in z vso silo zaveslal od obrežja. Jezdeci Džingis khanovi so grozili z obrežja in preklinjali. Besni so pognali svoje konje v morje, da ga zajamejo. Sah Mohamed pa je veslal z vso močjo, da si reši življenje. Stotine mongolskih jezdecev je utonilo, ker niso hoteli odnehati. Na majhnem otoku v Kaspiškem morju se je šah Mohamed izkrcal. Ves izmučen je padel na tla. Nezaslišan napor je zlomil njegovo zdravje. Tudi njegov duh je bil ubit. Zadnje tedne svojega življenja je preživel osamljen in zapuščen. On, "Senca Alahova",. najbogatejši mož sveta, največji in najmogočnejši šah. ki se ga je bala Azija, Afrika in Evropa, je živel zdaj od sočustvovanja in molka nekoliko kmetičev in ribičev, prebivalcev tega otoka. Da bi se jim izkazal hvaležnega, jih je obdaroval s plemstvom in imeni. Kmalu ni bilo več nikogar na otoku, ki bi ne bil plemič. Ali vse to je bilo samo na papirju. In novoizvoljeni vezirji, emirji, go-vemerji so si morali imenovalne listine pisati sami. Kratko pred smrtjo je zvedel strašno zgodbo. Džebe in Subotai sta zajela še sijaj-nejši plen. Zajela sta šahovo družino in ves harem. Njegovo mater sta poslala Džingis ' khanu, pri katerem je preživela ostanek svojega življenja kot vjetnica. Dodeljena ji je bila milost, da je smela prositi za drobtinice, ki so padale z mize zmagovalca. Nekaj tednov po prihodu na otok je umrl. Zapustil ni niti mrtvaškega prta, da bi ga zavili vanj, kakor predpisuje običaj. Džebe in Subotai sta postavila zimišča na obali Kaspijskega morja. Poslal sta Džingis khanu poročevalca, da mu poroča o smrti šaha Mohameda in dobita od njega nadaljna povelja. Džingis khan se je razveselil nad obema generaloma, ki sta storila več, kakor je pričakoval. Pomišljal je nekoliko in sklenil, da se z njima pošali. Poslal jima je svoja povelja. Kratka, širokopotezna in ob enem obširna. * Dobila sta povelje, da vse dežele, ki so bile nekoč last Hunov in Turkov, zopet pokoriti pravemu vladarju Džingis khanu. Oba generala in dvajset tisoč jezdecev je planilo v razposajeno in razigrano tulenje. Nič niso pomišljali na zabavo in na počitek. Kajti ti jezdeci niso razvajeni. "Gospolar sveta" želi, in izvršilo se bo. Bilo je sredi zime. Naglo so pospravili svoje taborišče in zajahali konje. Da bi se nadomestile izgube, je prispelo še nekaj tisoč mož, ki jih je poslal Džingis khan. Džebe se je smehljal. Za nadomestila padlih je že itak prej sam poskrbel in nabral dovolj novincev med divjimi kurdistanskimi plemeni. Zdaj pa še ta prirastek povrhu. To ne bo v škodo. Zavzeli so nekaj mest, nato pa krenili proti severu. Padli so v Gruzinijo. Z junaškim in drznim gorskim ljudstvom so imeli težavne borbe. Ali njihova taktika jim je vedno pomagala do zmage. Subotai je namreč često s svojo armado glumil pobeg. Gruzini, zmage pijani, so planili za njim. Med tem pa jih je Džebe s svojo armado napadel od zadaj. Nato so rinili Mongoli skozi prepade in globeli Kavkaza. Premagali so gorska plemena Alanov, Cirkasierov in Kirgisov, ter podili nomade (pastirje) s krvavimi "igrami jezdecev" pred seboj vedno proti severu, do države ruskih bojarjov. (Dalje prihodnjič. r Društvom in KIhImmii Za čimboljši gmotni in moralni uspeh ^ < svojih priredb jih oglašajte v DELAVSKI VODITELJI ,---Poročali .mo o konf.r.nci juino-.m.riikih dol.r.kik .troko.nik vodi- riT* Z. M.«ico Citjrju. N. .liki .o (. I... n. d..no), Vinc.nl T.M.m> »odj. M.ki.k. d.l...k. I>W| Loon Jouk.au., fr.nco.ki del.,.k, »odil.lj, in Jokn L. Lowi«, nnč.lnik CIO. Iz Jugoslavije 66 PROLETARCU 99 Pred celjskim okrajnim sodiščem se je vršila pred kratki mrazprava v večih pravdah ostarelih delavcev iz Polzele proti tamošnji večkratni milijonarki, graščakinji Fani Pongratz, ki ima čez 300 oralov zemlje, graščino, vinograde, v Ljubljani hiše, na Bledu vile, je že nad 80 let stara, a reveži so ji morali že leta In leta delati zastonj ob goli hrani, ne da bi jim plačala dolga leta zaostalo mezdo. Reveži so se že navadili trpljenja, a letošnjo pomlad so se vendarle odločili za tožbo, da končno pridejo do svojega zaslužka. — Toda upravitelj jih je vendarle pregovoril, da so šli v Celje k advokatu graščakinje in tam podpisali obvezo, da bodo čakali še do konca junija, ker je graščakinja obljubila, da bo zaslužek odplačala itak v najkrajšem času. Toda zopet so pretekli meseci, a graščakinja ni plačala ničesar. Siromaku ni preostalo drugega kakor tožbe. Na sodišču so celo zvedeli, da si je pustila graščakinja vknjižiti okrog 100,000 din. dolga, a vendarle ni ničesar plačala. Dan pred razpravo je končno upravitelj plačal enemu uslužbencu zaslužek, ki je znašal okrog 20,000, a ostalim nič, češ, da niso mogli dobiti več denarja. Začudene obraze pa so napravili ostali reveži na sodišču, ko se je oglasil za gra-ščakinjo advokat in rekel, da so bajo tožbe še vedno "preu-ranjene", ker so baje tožeči reveži obljubili, da bodo grašča-kinjo čakali na plačilo še pol leta. Delavci pa so se priduša-li, da kaj takega nikdar niso obljubljali, čeprav jih je upravitelj nagovarjal, naj mu zopet podpišejo tak odlog za čakanje plačila. Sodnik je seve moral razpravo preložiti, da bo sedaj zaslišal priče, kaj je na teh obljubah delavcev, da bodo še naprej Čakali na plačilo zaslužka, ki jih imajo dobiti nekateri po din. 10.000. ★ Stavka delavcev v pohorskih granitolomih v Ribnici traja dalje. Delavstvo prenaša velike žrtve, toda vztraja disciplinirano v boju, ker se zaveda, ia je bolje tvegati enkrat, kot pa živeti stalno v hudem pomanjkanju, brez napisane pravice, izročen na milost podjetniku, da dela s teboj, kar se mu poljubi. Boj delavstva gre za kolektivno pogodbo in zagotovitev mezd, ki bodo vsaj deloma zadostovale za borno prehrano. Kljub uredbi o kolektivnih pogodbah pa si podjetniki lahko dovolijo, da sklenitev kolektivnih pogodb odklanjajo in najdejo zato vedno kakšno pretvezo. če je ta pretveza utemeljena ali ne, je itak vseeno, saj niso nikomur dolžni dati pravega pojasnila. Podjetje hoče zlomiti to stavko, ker ve, da bi se s kolektivno pogodbo razmere v granitolomih močno izpremenile v korist delavstvu. Pri tem se poslužuje zelo enostavnega sredstva: grožnje. Gospod inž. Lenarčič pravi namreč, da pod- jetje ne bo ugodilo delavstvu in da tudi pod sedanjimi pogoji ne misli obnoviti obrata v takem obsegu kakor pred stavko. To se pravi: inž. I^enarčič sporoča delavstvu, da ga bo vrgel dobršen del na cesto, kjer bo izročeno bedi in pomanjkanju, ostali pa bodo že parirali, kakor si podjetnik želi. V tem boju gre torej za golo eksistenco številnih delavcev in družin. Zato je treba, da stavkujoči solidarno vztrajajo, dolžnost ostalega delavstva in poštene javnosti pa je, da jih v tem boju podpirajo. ★ Med Jugoslavijo in Italijo je bil sklenjen sporazum za prevoz jugoslovanskega blaga preko Trsta. Tudi svobodno lu-ko v Trstu bo baje lahko Jugoslavija izkoriščala v enaki meri kakor bivša Avstrija. ★ Električna razsvetljava v Jugoslaviji ni še posebno razširjena. Izmed 4645 občin jih ima elektriko samo 713, kar je jako malo. Celo v Rumuniji je elektrika bolj udomačena. ★ Letalske tekme Male antan-te se je udeležilo tudi devet jugoslovanskih letalcev, med njimi slovenski letalski prvak dr. Stane Rape, ki pa je imel smolo in je moral zasilno pristati po poletu preko Karpatov, ker se je njegovemu staremu letalu pokvaril propeler. ★ Sliši se, da bo jugoslovansko prometno ministrstvo nabavila v inozemstvu 470 novih potniških in tovorniških vagonov. ★ Predsednik jugoslovanske skupščine Štefan Cirič bo v izvršnem odboru mednarodne medparlamentarne zveze, ki je pred kratkim zborovala v Haagu na Holandskem, zastopal države, v katerih je uvedeno javno glasovanje (t. j. voli-lec mora na glas povedati, kdo dobi njegov glas). ★ Z ukazom namestništva z dne 25. avgusta so bile sprejete ostavke trgovinskega ministra dr. Milana Vrbani»ca, vojnega ministra generala Marica in ministra za telesno-vzgojo dr. Vjekoslava Miletica. Novi ministri so: vojni minister ar-madni general Miljutin Nedič, trgovinski minister inž. Nikola Kabalin in minister za telesno vzgojo dr. Mirko Bujič. Nova ministra inž. Kabalin in dr, Bujič sta že znani osebnosti. Prvi je bil tajnik trgovske in industrijske zbornice, drugi pa župan v Splitu in pod-starosta Sokola. Izprememba v vladi pomeni stremljenje po tesnejši homogenosti, osebnega značaja. Huda letalska katastrofa v Londonu Na ulico londonskega predmestja Edmonton je treščilo veliko letalo in s svojo eksplozijo zažgalo tri poslopja. 4 so mrtvi, 47 težko ranjenih. Avstrijske novice "Koroški Slovenec" poroča, da se je dne 14. avgusta vršilo v Kožeku slovesno odkritje spomenika na čast plebiscita iz leta 1920. — Glavni govornik je bil koroški deželni glavar gauleitner Klausner. Med drugim je rekel, da mogoče nemški narod ne zna vedno pravilno živeti, pač pa zna junaško umreti. O Slovencih, ki jih je imenoval "Windische", je rekel, da jih sedanja nova vlada nima namena zatirati niti terorizirati. Nacionalisti da imajo samo eno željo, da bi se milijonom Nemcem, ki žive kot manjšina v drugih državah, godilo tako dobro, kot se godi narodnim manjšinam v Nemčiji. Povedal je tudi, da je nemški narod že od nekdaj prežet najgloblje miroljubnosti. (Kdo verjame?) * Neki SA mož, kakor poroča pariška "Tageszeitung", ki se je peljal na čehoslovaško mejo, je v vagonu pozabil svojo aktovko, ki je tako prišla čez mejo na čehoslovaško. V aktovki so našli črno listo socialistov in drugih Čehoslovaških prebivalcev, ki imajo svoja zemljišča v Avstriji in ki jih je treba zapreti, če pridejo čez mejo v Avstrijo. Namen aretacije naj bi bil ta, da bi se prostovoljno odpovedal svojim zemljiškem v Avstriji. *. t Nacifikacija v Avstriji nič prav ne napreduje. Nad tem se pritožuje tudi uradni "Vttlki-scher Beobachter". Posebno DunajČanom ni mar, da bi či-tali idejnovzgojne časopise. Pač pa se med seboj norčujejo iz novih razmer. Večinoma v verzih, ki se potem širijo od ust do ust. "V61k. Beobachter" omenja na pr. rajhovsko nadomestno volneno blago, o katerem trdijo Dunajčani, da se najdejo v njem cele drevesne grče in da ga morajo krojači razrezavati na cirkularki. Pri tem se bahaja, da se na Dunaju Še vedno dobi pristno angleško sukno. Vse to žali došle rajhovce, ki nimajo nobenega smisla za humor. "Volk. Beobachter" priporoča SA- in SS-možem, naj enkrat pošteno zagodejo tem Dunajčanom, da se že enkrat nehajo take nesramnosti. * "Ziiricher Zeitung" poroča, da ima avstrijska železniška u-prava namen, graditi več železnic. Zgradila naj bi se tudi železnica, ki bi vezala Celovec z Gradcem, da ne bi bilo več treba vporabljati jugoslovanske železnice Prevalje—Mari-boh—ftt. Ilj. * Kardinal Inrtzer je odšel na daljši dopust, kakor poroča "Ztiricher Zeitung". Nadome-stoval ga bo salzburški nadškof Waitz. Pravijo, da se je to zgodilo na željo Vatikana, ki hoče imeti pri svojih pogajanjih z državnim komisarjem Biircklom močnejšega človeka. * V Avstriji je od anschlussa naprej izstopilo iz rimsko katoliške cerkve 112,000 članov, od teh samo na Dunaju 46,000. * Vrhovni svet avstrijske protestantske cerkve je pred kratkim izdal naredbo, naj se raz cerkev razobesijo ob nacionalnih praznikih zastave s kljukastim križem — kljukasti križ — to je danes pravo znamenje protestantizma. * V tretjem rajhu zelo varčujejo z devizami, zato so ustavili uvoz vsakega kolonijalne-ga blaga. Tako je na pr. čaj v tretjem rajhu domala neznan. Imeli smo priliko govoriti z Nemko iz velikega mesta v rajhu, ki se je naravnost čudila. da se prodaja v Jugoslaviji čaj in da se ga dobi nekaj celo za najmanjši denar. Del tega Čaja si je revica vzela s seboj kot posebno dragocenost. Ci-trona je bila za njo pravo čudo in si jo je tudi izprosila, da jo pokaže svojcem, ko se vrne. Ko je videla belo moko in bel kruh ter mast, so ji oči kar izstopile. Dobesedno je rekla: "Ali je to mogoče?" # Med vožnjo sem poslušal dva rajhovca (pa ne 2ida). Govorila sta o razmerah v tretjem rajhu. Ona (starejša žena) : "Pri nas vlada pravo vojno razpoloženje. Mladina ne govori o ničemur drugem kot o vojni, zdi se mi, da so naravnost ponoreli." On: "Kaj pa ti vedo, kaj je vojna. Vojno poznajo le iz naših časopisov, ki jo opisujejo tako kot je treba, da se ljudi navduši. Štirinajst dni vojne pa bo zadostovalo, da bodo tudi najbolj zaslepljeni izpregledali." * Švicarski listi poročajo, da v zadnjem času prehaja čez mejo zopet več beguncev in sicer ne Židov, ampak političnih beguncev. To je v zvezi s številnimi aretacijami v krajih, ki so pred 1934 pripadali socialno-demokratični stranki in svobodnim strokovnim organizacijam. Aretiran je bil med drugim Heinrich Allina, bivši soc. narodni poslanec in organizator zasebnih nameščencev. A-retiran je bil tudi bivši krščansko socialni strokovničar Den-gler. — To '"Del. Politiki." DROBIŽ OD VSE. POVSOD (Nadaljevanje s 1. strani.) gression, ki bo delovala na tem, da se odreče Japonski v njeni vojni proti Kitajski vsaka ameriška ekonomska pomoč. Med voditelji organizacije so razne znane osebnosti iz cerkvenih krogov, socialni delavci, pisatelji itd. V odboru je tudi svetovno znana slepa pisateljica Helen Keller. Napoveduje polom Pisatelj Ernest O. Hauser in bivši član Pacifiškega instituta, ki se je pred kratkim vrnil iz Japonske, pravi, da je vojna silno breme za deželo in da življenski standard japonskega ljudstva stalno pada in z njim vred produktivna zmožnost posameznikov. Vendar se mu pa ne vidi verjetno, da bi Kina zmagala. Po njegovem se je vojna na Daljnem vzhodu šele dobro pričela, vojujočim se deželam pa napoveduje splošni polom, ki bo nemara brez primere. Nacijtka kampanja Nacijski Nemško - ameriški bund (zveza) v New Yorku se je izrekel za ustavni dodatek, po katerim bi lahko bili izvoljeni v javne urade samo "čisti arijci". Kaže, da se ti ljudje požvižgajo na Diesov kongresni odsek za preiskavo neameriških aktivnosti. Nu, saj jih doslej ni motil pri njihovem neameriškem delovanju. Zahtevajo imena izvoznikov municije Washingtonska podružnica odvetniške organizacije National Lawyers Guild zahteva od državnega departmenta, da sproti objavi imena municij-skih firm, ki izvažajo munki-jo in orožje v dežele, ki so zapletene v vojno ali se pripravljajo na njo. Sedaj se to ne dela in javnost nič ne ve, koliko municije gre iz Amerike na pr. v Nemčijo, Italijo ali na Japonsko. Zvezne bolnišnice za delavce Nevvjersejska delavska delavska federacija je sprejela resolucijo, s katero se izreka za sistem vladnih bolnišnic, ki bi jih postavila in obratovala zvezna vlada brez ozira na dobiček. Resolucija pravi, da je sedanji bolniški sistem na goli profitni podlagi, vsled česar se ga ne morejo poslu žiti velike množice delovnega ljudstva. 0'Connor poražen v New Yorku V demokratskih primarnih volitvah je bil poražen kon-gresnik John J. 0'Connor, načelnik kongresnega odseka za pravilnike in zagrizen nasprotnik predsednika Roosevelta In nevv-dealskih reform. Prodrl pa je na republikanski listi, kajti v New Yorku se kandidati lahko potegujejo obenem za nominacijo na več listah. Rooseveltova administracija je nasprotovala njegovi nominaciji na demokratski listi, zato smatra njegov poraz za new-dealsko zmago. Prolet r M, 1938 KOMENTARJI IZ ZAPISNIKA ODBOROV JSZ dne 1 julija 1938. V Clevelandu je bila minuli teden zaključena 9. redna konvencija S. D. Z. — Konvencija je med drugim zavrgla z 32. proti 26. glasovom resolucijo, ki je izražala simpatije za republikansko stvar v Španiji, nato pa s 36. proti 28. glasovom sprejela resolucijo, s katero daje moralno oporo čeho-slovaški v sedanji krizi. Kar se mi vidi čudno pri tej stvari je to, da ni bilo med delegati nikogar, ki bi glasujoči veČini pojasnil, da je bila jako nelogična. če bi bila logična, bi bila ali sprejela ali zavrgia — obe resoluciji, kajti v obeh slučajih veljajo simpatije žrtvam fašističnega imperializma. Louis Pire, urednik "svetovnega slovenskega lista" v Clevelandu, ki je svoj čas dajal imenitne informacije, kam spraviti prihranke, da je bil Človek brez skrbi da bi mogel do njih, je dobil od konvencije eno pod nos, ko je poslala v Columbus posebno deputacijo, da ji je prinesla zagotovilo od državnega zavarovalninskega urada, da je bil gl. odbor K. D. Z. ves čas v pravem in Pire, ki ga je tožaril, v napačnem. S tem je bilo naposled tudi uradno potrjeno, da je Pire velik zgagar in zdražbar, kar je bilo siccr že vrabccm na strehi davno znano. ★ Zadnjič sem se spodtaknil ob nerodno prestavljanje angleških oglasov v slovenskih listih. Te dni sem pa imel imenitno zabavo z oglasom preko cele strani, ki ga jc prinese! metropolski "neodvisni" dnevnik. Da se nisem smejal brez vzroka, vam dokažem z naslednjimi cvetkami iž omenjenega oglasa: "Zenith (radio) ima avtomatični Tip-Touch Tuning." V celem stavku je ena sama slovenska besedica — "ima" ... "Grand peč ima ... razdeljen vrh ..če bi bilo zapihano: "Smreka ima razdeljen vrh..." se ne bi slišalo tako čudno, ampak peč ... Pec (prav za prav je ogla-šan štedilnik), ki jo oglasa, mora biti res nekaj čudovitega. Ta peč ima, po zatrdilu o-glasa, vedno "ravno vročino" (ali ste kdaj čuli o krivi ali puklasti vročini?) in "porabi vso vročino in jo nič ne potroši." Kako je to mogoče, mi je uganka. Saj &e sliši kakor: "Porabil sem en dolar.., pa nobenega centa potrošil..," Tudi Čarli mi ni mog-el razložiti te uganke. "Ampak brez skrbi lahko obljubiš tucat cigar vsakomur, ki ti razvozla to uganko", me je zagotovil. Kdo si jih bo zaslužil? In s to ponudbo naj bo stvar zaenkrat zaključena, da ne bo kdo le preveč zardeval... Najzanimivejši del poročil o poteku konvencije Slovenske dobrodelne zveze se mi je videl tisti del, ki govori o debatah o glasilu zveze. Izgleda, da slavna delegacija ni vedela, kaj je prav za prav hotela, čutila je le, da je bila potrebna sprememba. In po precejšnji konfuziji je ta sprememba naposled prišla. Koliko je vredna, se zaenkrat seveda ne more še reči, zdi se pa, da je bila z njo "navita ura" nekaterim dragim rojakom, ki so si očividno domišljali, da se SDZ ne tiče pravilo, da ni mogoče vseh ljudi zmirom vleči za nos. In to je že nekaj vredno, kajne Lojze? ★ "Brewery Workers Journal" piše: "Oglas v nekem filmskem magazinu vprašuje: 'AH veste, katera ženska v filmih je najbolj nevarna?' — Sodeč po oriČevanju patrijota J. B. Matthewsa pred Diesovim odsekom, bi mi rekli, da mora biti ta ženska "kameradinja" Shirley Temple .. ★ Mussolini pa res ne pozna nobene meje in če bi ga vrane razumele, bi se mu na ves glas krohotale, ko je predlagal ple-bfccit za narodnostne manjšine v čehoslovaški republiki, da se zadosti pravici. "Kaj pa primorski Slovenci in Hrvati in tirolski Nemci?" bi ga pobarale. "Zakaj ti njim ne dovoliš plebiscita? To bi bilo šele pravično ..." ★ Tudi Hitlerjevemu tisku se je človek moral smejati, ko se je začel dreti kot sraka, da "Čehi izzivajo vojno z Nemčijo". Kdo bi verjel volku, če bi izjavil, da ga je ovca napadla in jo je požrl v samoobrambi? Kadar želite kaj oglašati, spomnite »e 44Proletarca". an Navzoči na seji so bili Frank Alesh, Frank rdovich, Anton Garden, Justin Zaje, Koli Ho-iičnik, Vinko I/>čnišk*r, Jo seph Drasler in tajnik Charjite Pogorelec. Odsotnost je opn> ščena Donald j. Ltttričtiu,'*'J&-šku Ovnu in Mary Oven,'ki imajo druge šefe in opravki i Frank in Angela JSaitz sta pa odšla v staro domovino. w Predseduje Udovich. Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan. Poročilo tajnika: Od zadnje seje ni bllb1 VAltih posebnih sprememb v organizaciji.* Bite je navadno delo, katerega je zmerom dovdlj V obeh uradih. O stanju Članstva, kakor tudi o finančnem stanju organizacije bo podano poročilo pri-hodrji seji; ker se je šest mesecev zaključilo šele včeraj, je naravno, da mi poročila ni bilo mogoče sestaviti; do bodoče seje pa bo nadzorni odbor pregled) 1 knjige in bo tako podano poročilo od obeh, tajnika in nadzornega odbora. Za španske bojevnike smo v maju in juniju zbrali $491,47, od te vsote pa že poslali na Trade Union Relief for Spain $446.20, ostale vsota ($45.27), so bili naši stroški s" to akcijo. Mislim, da je naša zveza ena najboljših pri zbiranju prispevkov za španske bojevnike. V obeh kolektah smo do konca junija zbrali $2,202.77, kar ni mala vsota, ako se pomisli, da so bile naše kampanje v zelo slabih časih, posebno zadnja. Proevetna matica: S to ustanovo od zadnje seje ni bilo posebnih aktivnosti, razen s prepisovanjem raznih iger in vlog ter s tem, da smo bili na razpolago z našim dramskim arhivom "Zarji" v Clevelandu in druš. št. 2 SNPJ, La Salle, 111. Tiak in literatura: Pri listu stojimo finančno tako nekako srednje. Dolga v tiskarni imamo za junij in del majskega računa, vsega skupaj $589.91, v bankah pa smo koncem junija imeli $162.43. iz drugih virov imamo za dobiti okrog $150.00, ter približno $125.00 še od klubovega piknika in pa priredbe 20. feb. 1938, ($100 na račun piknika smo že prejeli), skupaj na rokah in za dobiti približno $450.00. K poročilu o tisku se vname obširna razprava. Alesh je mnenja, čim se razmere nek j-ttlco izboljšajo, da organiziramo kampan jo za novse * naročnice ter zblrarije podpore tiskovnemu fondu. K stvari g >-vore 9e Tiovieh, ločniškar in Ki je mnenja, da se bomo morali obrniti za podpora hh društva ne glede na razmere. iJpravnik Pogorelec pri« pttroča, da se v doglednem časti skHče seja upravnega odbora, na kateri bodo podana fi bančna poročila in na kateri bomo lahko razpravljali in sklepali o vseh problemih tikajoči se našega tiska. V Garden Še doda, da se prične obširna akcija v smislu te razprave v prihodnjem letu, nakar se cela stvar odloži na sejo upravnega odbora. Justin Zaje še priporoča tako zvane vveekend ture v bližnje naselbine. Pogorelec sc strinja in želi, da se bi to vršilo ne samo od strani osobja v uradu, pač pa tudi od ostalih sodrugov. Sam je bil na taki turi okrog 4. julija na Willar-du, Wis., kjer je s pomočjo s. Mike Krultza napravil prilično dober uspeh z agitacijo za nove naročnike. Kar se njega tiče, pravi, da bo skušal to vršiti tudi v bodoče. Razno. Pod to točko se vzame v razpravo splošno stanje JSZ. Glede Detroita priporoča s. Garden, da bi se v doglednem Času sklicala članska konferenca obeh tamošnjih klubov, na katero bi eksekutiva poslala svojega zastopnika in na kateri bi se razpravljalo o poživetju našega gibanja. K stvari govore še Alesh. Justin Zaje, Ločniškar, Udovich in Pogorelec. Garden še predlaga, da se taka konferenca skliče. kadar bo čas ugoden. Pogorelec doda, da naj bo to konferenca članov JSZ v Detroitu, to je obeh klubov. Predlog podpiran in sprejet. O stvari se piše obema kluboma. Tajnik Ch. Pogorelec še poroča, dfc je pisal s. Terčelju in Zorkotu, da se udeležita kon-'ference klubov JSZ in društev I P. M. v vzhodnem Ohiju, ki se je vršila v Bartonu 26. junija. Udeležil se je je samo s. Zor-ko. Za potne in druge stroške se mu dovoli $10 iz zvezine blagajne. - Konec seje. PLINSKA KURJAV/^ Izvleček zapisnika konference klubov JSZ in Prosvetne matice za zap. Penno i ». - "T w -m - je najbolj zadovoljiva, snažna in udobna SAMO SleJ-M MESEČNO (Povprečno za 8 mesečno gretje ▼ sezoni za 5-sobno hišo) Jaz imam zelo rada plinsko kurjavo. Sera vdova, prav gotovo mi to laj&a delo. Tako snažna je moja hifca, da Je veselje. Posebno pa mi ugajn enakomerna toplota." — Mri. Blanche Caroati, 3116 W. 54th PUee, Chicago. PLINSKA KURJAVA JE BOLJŠA, ker je učinkovitejša * Mri. Blanche Caronti, kot tisoče Irtijrih. ima več ndobnosti, sna*-nejio hifto in nobenejra dela s ftir-neaom, ker greje s plinom. Poizvedite o tem lahkem in čistem na-5inu gretja vafte hiše. Kličite. . piAite.. aH, telofonirajte: VVabash flOOO za BREZPLAČEN proračun plinske kurjave za va* ..................... dom........-............. Plinska kurjava je edina 100% AVTOMATIČNA KURJAVA MOOftM COORiRT COMftVAMT NOT WATIt ,. StlfMT tf MtGdATION OAt HtAfINO i T H t PEOPLES GAS LIGHT AND COKE C OM P A N Y Prostor zborovanja: Presto Park, Pa. Datum: 11. septembra. Konferenčni tajnik Jacob Ambrožič pozdravi zastopnike in otvori zborovanje ob 10:45 dopoldne. Na željo zboroval-cev prevzame predsedniško mesto s. John Terčelj, zapisnik pa vodf s. M. Tekavz. Predsednik nato apelira na zbornico, da složno rešuje probleme, ki so pred nami. Zapisnik konference, ki se je vršila v Strabanu, dne 27. marca 1938, je soglasno sprejet kot prečitan. Poročilo tajnika in blagajnika, ki izkazuje $10.26 in s katerim se strinja nadzorni odbor, je vzeto na znanje. Sledijo poročila klubovih in društvenih zastopnikov, včlanjenih v Prosvetni matici. Za klub št. 13 poroča s. Kavčič, da so aktivni v vseh ozirih, kar so pokazali tudi na omenjeni konferenci in potem na pikniku. — S. Jeram poroča za št. 19 (Burgettstovvn), da so dobili 3 nove člane; obenem vabi na udeležbo ob priliki veselice, ki jo bodo priredili 29. oktobra zvečer. — Za klub št. 118 v Strabanu poroča s. Pav-čič, da se je udeležil zadnje konference s 5 zastopniki in pridobil eno novo člansko moč. — Klub št. 175 v Moon Runu zastopa s. Ambrožič, ki poroča o aktivnostih tega kluba. — S. Smrekar in Yerant poročata, da je njun klub, št. 211, kot navadno aktiven, toda "recesija" ni naklonjena takemu delu. - Društvo št. & SNPJ, Sygan, zastopata br. Pustovrh in Kav- čič, ki poročata, da to društvo vedno sodeluje s klubi in Pros. matico. -— Za št. 88 SNPJ, Moon Run, poroča Ambrožič, da je vedno pripravljeno podpirati naš pokret in P. M. — št. 118 SNPJ, Pittsburgh, zastopa brat Witkovich, ki pravi, da ni dobil posebnih navodil, ampak članstvo zdaj pa-zno sledi gibanju P. M. Nato priporoča, da se ob priliki povabi s. Franka Zaitza, da bi nam prišel predavati o vtisih s potovanja po Evropi. S. Terčelj nato omeni, da se je tudi pri njih že govorilo o tem in predlaga, da se osvoji VVitko-vichevo priporočilo. Sprejeto. Društvo št. 122 SNPJ. West Aliquippa, zastopa s. Yerant. — Za št. 87 SNPJ poroča s. Zornik, da je za P. M. in širjenje naprednih idej. — Društvo št. 138, Strabane, ur dobilo povabila do zadnje seje pred konferenco in predsednik društva s. Koklič pove, da je bilo društvo vedno zvesto Prosvetni matici, obenem pa vabi na prireditev ob priliki otvoritve prenovljene dvorane,- — Društvo št. 145 SNPJ, Cliff Mine, je eno novopristoplih društev; zastopnik Frank Bogataj pravi, da doslej niso še dosti storili za P. M., a se bodo že še postavili.—9t. 287 SNPJ, Bur-getstovvn, zastopa s. Jerom, št. 295 SNPJ, Bridgeville, pa s. Kvartič. — St. 725 SNPJ, U-trobe, zastopata br. in sestra Fradel, ki poročata, da je to društvo vedno za Pros. matico, ona pa tudi obžaluje, ker nimajo v svojem okrožju soc. kluba in želi, da se ponovpp organizira. Federacijo S.NPJ za zapad-| Vidim, da ima Proletarec no Penno zastopa Geo. Smre- zadnje čase premalo dopisov kar, ki ne poroča kaj posebna- od somišljenikov. Dopisi pa so Ka ter izjavlja, da je ponosen potrebni, ker napravijo list na našo organizacijo. bolj privlačen, časa menda ne Samostojno društva Sokol, manjka. In ker smo že v jese- Weat Aliijuippa, zastopa B. ni, se pač ne moremo več iz- Verant. Društvo bo ostalo de- govarjati z vročino, pikniki lavno pri P. M. itd. Dramsko društvo Soča, Stra- pred nami je vprašanje ob-bane, pri katerem je režišer stnnka Proletarca. Zbor je za-zastopnik John Koklich, je po- ključil, da imej vsak klub po novno pristopilo k Pros. matici. eno prireditev letno v prid Pro- Samostojni izobraževalni letarca. Klub št. 11 jo je imel dom v Laybergu zastopata J. zadnjo jesen in poslali smo Peternel in G. Lipovšek. — S. nad $60 podpore listu. Ampak Bric poroča o društvu Prosve- nl5 je tu malo in so pomagali ta, Lavvrence, da je vsled po- k uspehu zunanji posetniki. težkoč prenehalo s plačeva- Ampak zdaj bo treba spet Hi njem članarine, toda on in še na delo in gledati, da storimo nekaj drugih članov dela na kar je v naši moči, da pomaga- tem, da se to popravi in dru- mo našemu glasilu. Vsak so- štvo vrne v Prosv. matico. Bric drug in somišljenik naj dopri- govori tudi o današnjem zavo- nese malo, pa bor?o dobili ženem sistemu in v korist Pro-i mnogo skupaj in izvršili bomo letarca. O slednjem govore še j nafc) delavsko dolžnost na- *odrugi Smrekar, Zornik, Kav čič, Fradel in česnik, ki se ob tej priliki spominja dela pionirjev in pravi, da njihov duh \e živi in mi moramo naprej. S. Terčelj prpomni, da je Prole- pram Proletareu. Joeeph Snojr. O detroitski proslavi .... , . .... Cicero, III.—-Poročila o pro- tarec edini slovenski socialisti- 8,av, ?NPJ v Detroitu so veči- J AT t katere*a noma dobra in jaz se pridružu- ki „ M dobr<) način. S. Smrekar se nato obrne na zborovalce za prostovoljne prispevke in *t>ralo ae ie $7.ir, Obenem se priporoča j^bno opi^s^om klubu št 13 in konferenci, ki, jila da povem gvoje Imata skupni piknik, da od prebitka tega piknika tudi nekaj odluščita za naše glasilo, nakar pritrdijo. Br. VVitkovich nato opozarja, da moramo biti čuječni in povdarja, da ni vse zlato kar se sveti v razrrfh uilijskih orga- Progressive' Miners unijo in njeno vodstvo. K stvari govore sodrugi Zornik, Fradel, Bric in Terčelj. ki pravi, da tudi pri zabavali med prijaznimi De-triačani%||^e veseli ločili od njhi. Ker s^^fcjtvar že drugi ome-mne- nje, da je bila ta proslava gotovo koristna za jednoto. Prepričana sem, da so se tudi drugi pesetniki tam počutili kakor med brati in sodrugi. Vsem, ki so delali za to stvar in jo organizirali, gre vse priznanje. Meni je pa to nov dokaz, da nizacijah m omenja v tej zvez* I je vredno itj na take prosIaV€ l'f/urr>auiiii-n M i n a Mn <•«•■/> . « - ■ ter se spet srečati z brati in sodrugi, s katerimi nas veže pri-padništvo k podpornim organizacijam, še bolj pa spozna- Lnited Mine \\orkers ni vse nje 0 potrebi dela 7a izboljSa dato, potem pa apelira, da na- nnje razmer in širjenj^ izo_ da jujemo z našim izobfaže- brazbef brez katere je delavec valmm deiom kot smo doslej. kakor vojak brez puške To je Nato je sprejet predlog s. de!0f ki zahteva nesebičnega Smrekarja, da se da oglas v Ameriški družinski koledar za !. 1939. človeka, pa tudi veliko vztrajnost. Delavci moramo vedno . .. . ,t . , paziti, da se ne vrinejo v vod- Pn volitvah odbora sprej- stvo naših organizacij razni se-mejo nominacijo in so soglasno izvoljeni stari odborniki. Me-§to prihodnje konference. je Moon Run. Datum odloči po uvidevnosti odbor. Ker je dnevni red izčrpan, je zborovanje zaključeno. Nato še govori s. Zornik o Town-sendovem načrtu, nakar se je pričel piknik. John Terčelj, predsednik. V sledečem seznamu •• priredb« klubov JSZ, konfereačnth organizacij in ••cialističnik kulturnih dni- Marko Tekavz, zapisnika-r.titav: Vesti iz Bridgeporta Bridgeport. O.—Zadnja seja kluba Forvvard, št. 11 JSZ, je bila zelo konstruktivna, čeprav ni bilo velike udeležbe. Razpravljali smo o Proletareu, kateremu smo darovali iz klubove blagajne pet dolarjev in ako se bodo izvedli sklepi kluba, se bo vršila v bližnji bodočnosti lepa prireditev v korist delavskega pokreta. Klub je tudi ponovil naročnino pri Prosvetni matici za prihodnje leto. Sklenjeno je bilo, da se gre takoj na delo za prireditev, ki jo omenjam, ako tajnik prejme povoljne pogoje. Razpravljali smo tudi o konvenciji zadružnih organizacij, ki se je vršila 16., 17. in 18. septembra v Dillonvale. Zastopane so bile unije CIO in AFL in zadružne organizacije iz Pennsylvanije, Nevv Yorka, Wisconsina in Ohija. Govorniki so povedali, da je bila to ena najuspešnejših konvencij na tem polju. O konvenciji je poroda f tth 1ttubovi šeji Joe Snoy, ki se je je udeležil kot delefrat podružnice konzuma iz Brook-side Branch. Dalje smo razpravljali tudi o sejj eksekutive socialistične stranke, ki se je vršila tiste dni v New Yorku, razpravljajoč o načrtu za združitev s takozva-no staro gardo. Klub št. 11 želi, da bi se to uresničilo, kajti mi verjamemo, da le v združenju je moč in napredek. Nekaj mladih fantov od tukaj se je zadnje čase naročilo na Nevv Leader in so dobili po plačitvi naročnine v vsoti $1.50 Louis Adamičevo knjigo "Dy-namite". Kar se tiče Adamičevega članka, ki ga je imel pred kratkim v Nevv Leadru, se strinjam z mnenjem br. Molka, ki je članek pred kratkim v Pro-svetl analiziral. PRIREDBE KLUBOV J* S* Za OKTOBER CHICAGO. — Dram»ka predstava kluba it. 1 ▼ nedeljo 30. oktobre ▼ dvorani « SNPJ. BURGETTSTOWN, PA. — Va.e lica kluba it. 19 JSZ ▼ soboto večer, 29. oktobra v Slovenskem domu. VVAUKEGAN, ILL. — Konference klubov JSZ In drnitev Prosvetne matice za severni Illinois in Wisconsin v nedeljo 31. oktobra v Slov. nar. domu. NOVEMBER STRABANE, PA__Veselica kluba it. 118 JSZ v soboto 12. novembra v dvorani dr. it. 138 SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert sac "Z* rje" na Zahvalni dan 24. aov. v avditoriju SND. CHICAGO. — Koncert "Save" v nedeljo 27. nov. v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO. ILL. — V soboto 31. decembra SUvastrova zabava kluba it. 1 v dvorani SNPJ. COLLINVVOOD, O. — Veselice kluba it. 49 JSZ ne beiični večer 25. dec. v Slov. del. domu. 1939. CHICAGO. — Dramska pradstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 2t. februarje v dvorani SNPJ. CHICAGO. — Koncert "Sava" v aedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ. (Tajnilre klubov in kulturna odseke klubov ter tajnika konfertfcc simo, da nam sporoča vsa svoja prireditve za uvrstitev v to kolona lar da nam poiljejo popravka, ako »a podatki o priredbah napačno zabele-leni.) Ali •te naročnino na Prolo-tarca ie poravnali? bičneži, katerim gre zgolj za lastne osebne koristi. Tudi it spora v vodstvu unije avtnih delavcev, kjer je bilo pet uradnikov izključenih iz gl. odbora, at lahko marsikaj naučimo/ če bT biU> članstvo izvolilo v odbor može, ki «o poznani kot iskreni in nesebični unijski delavci, bi gotovo ne prišlo do tega žalostnega »pora. Od Članstva je odviano, kakšno je vodstvo neke organzacije, zato je dolžnost članov, da se vedno žho zanimajo za svoj« organizacije in zahtevajo redno na njihove seje. Ne smem pozabiti tudi detroitski h pevakih zborov, ki smo jih slišali na pikniku v plesnem paviljonu. Oba zbora sta močna in imata izborne pevske moči, škoda je le, da je v paviljonu ves čas vladal tak hrušč, da je bilo težko zbrano poslušati, pa tudi pevce je moralo motiti. Skoro razjezilo me je, ko ljudje niso mogli molčati tudi med nastopom mladinskega zbora, ki je lepo zapel dve pesmi. S pesmijo Scarlet Ban-ner so me spomnili na naše či-kaške rdeče sokoliče, ki jo tudi znajo. Ker se tudi v Detroitu zanimajo za naše rdeče sokoliče, naj povem še to, da bodo zopet začeli svojo šolo v oktobru. Tudi v Detroitu imajo dobro skupino mladih pevcev in bi lahko poskusili s tako Aolo. Kristina Turpin. Domača zabava Star City, W. Va. — Klub št. "228 JSZ bo priredil domačo zabavo v soboto rvečer dne 1. oktobra v 2eleznikovi dvorani v Osage, W. Va. Klub vljudno bavi naše rojake od blizu in daleč, da nas posetijo ter se z nami vred pozabavajo. Dobiček je namenjen klubovi blagajni. Vesellčnl odbor se trudi, aa bodo vsi posetniki čim bolje postreženi. Lawrence Selak. KNJIŽEVNE VESTI ■ <. ► • .» < "Njiva" prinaša v svoji av-guatovi številki sledečo vsebino: uvodnik "Ob trinajsti obletnici", Mozetičeve "Spomine", povest "Dogodek na ce-*ti" (Jože Kranjc , "Nekai slik iz naše naselbine (J. K.), članek "Do kdaj?", "Vprašanje Trsta", MZveza je odsev narodne kulture" (Mirba) in "Naše vmešavanje v politiko". "Njiva" izhaja v Bijenos Aire-su, Argentina (Paz Soldan 5150). Izdaja jo društvo Ljudski oder. če hoče kdo sam biti hlapec, mu ai zameriti, druge tlačiti v hlapčevstvo je pa podlost, ka* *ere ni nikomur treba prena- iatr. ' 441 t • t__ ................. FE$CL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA [ 2609 So. Lawndale Ave. ' Chicago, III. fc . e - Tal. Crawfard 1382 > Pristna In okusna domača jad*U Catae zmerne. Postreibe točna. ' r■us, f..............I......... PRISTOPAJTE K \ ; SLOVENSKI NARODNI < : PODPORNI JEDNOTI 1 ; , j v . .f . < i NAROČITE SI DNEVNIK j : "PROS VET A" i » A %>t<* . ' • t Stane ae cele lato $8.00, J pol lata $3.00 \ Ustanavljajte nova druStva. < » Deset članov(ic) j« treba sa ] \ novo drufttro. Naslov ca liat in < J * za tajništvo j«: \ 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. i. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 47$0 PROIETAftEC SE TISKA PRI NAS VUK: deželi zorečifi breskev... in slovenske govorice (Bežne slike skozi okno vlaka) (Nadaljevanje.) "Caatolina virigis, cantolina himaciparis, ali po domače nemški rožmarin", razlaga aed petjem botanik. "To ni naš rožmarin", je rekla »kozi okno gledajoča gospa- "Ni naš. da", je potrdil botanik. "Ta ima majhne rumene cvetove brez cvetnih listov — prašnike." Vlak drvi... Polja koruze, brajde, vrtovi fig .breskev... V*a pokrajina v Žicah po zraku raztegnjenih. "Kmečka idila izginja", je rekel nekdo. "Raste sicer še krompir, koruza, žito, pšenica — ali. kakor vidim, rastejo tudi stebri in na njih žice. Nekoč smo blisk in strelo gledali iz oblakov, zdaj jo shranjujejo v teh žicah. Kmečka idila propada." "Stari časi odhajajo", je tolažil nekdo. "Odhajajo kakor mi. Novi prihajajo, naša mladina, Mi ne razumemo prihajajočih časov'—i- mladine; mladina ne razume nas in ji nismo idilični." * Vlak hiti k "Redipugliji"— Bredi pel ju. Raven potok, kakor iz skatljice vzet, kakšne tri »etre širok, potegnjen kakor na vrvi kraj ceste, kjer drvi vlak, vzbuja hrepenenje po vodi. Zakaj čista teče v njem, vabeča ... a sonce žge. Mimo hite kraške planjave, kamenje, kakor bi se kepall velikani. Polašča se nas občutek, kakor da smo v zakleti deželi. "•RedipugJija." Izstopimo. Zakaj tu je pokopališče padlih na polju časti in »lave. Ob straneh ceste se nam reže Črna žrela kavern, kakor bi spraševala: Ali zopet hočete gasesti naša žrela, ali zopet hočete iz njih bruhati prokletstvo na sočloveka, kakor pred dvajsetimi leti? Strašna so žrela teh kavern, v skalo vdolbenih, s cementom talita, mrko svareča. A kdo se zmeni za svarenje? Hrib tam je podoben velikemu valu, kakršen nastaja v morju v viharju. V ta hrib so posajeni grobovi tisoče tisočev. Od daleč je videti kakor ogromno stopnjišče. Velika, široka betonska deska-plošča nosi izklesane besede "o morti glo-riosi d'Italia. .. itd", ki govori, da so tu pokopani tisti, ki so padli za domovino ..sintesi immortale dei sacrifici e della gloria.. Oktobra, pravijo, bo pokopališče dovršeno in blagoslovljeno. ★ Ob stebru, nedozidanem še, ki bo nekakšna večna luč ali kaj, smo sc zbrali. Pevci so zapeli: "človek, *lej življenje svoje.. Pesem jc treptala, harmonično objemala vse in slovenske besede so božale grobove in v fljih ležeče italijanske bojevnike. In kakor je prvi verz zapete pesmi mnogo značilen, a Ostali verzi druge kitice potem pojemajo ia s* nekako razbti-nejo v nič, v malopomembnost (Žal, da je tako), tako je simbolično s tem pokazano, da je človeško življenje nič, ko zdivjajo besi v njem, razobesivši prapor "domovina". Velik venec z rdečimi roža-mi-nageljni je okrasil betonski tlak. Bivši vojni kurat, predsednik "Zveze bojevnikov" je »»pel: "Usmili »e, o Gospod .. Koral slovenske libere je ivenel preko grobov in v srcu je nehote vstajal ponos. "Kljub vsemu, naše je to I" Tam za mano pa je rekla sopotnica: "Oh, zakaj fit venec povit z jugoslovansko trobojnico!" "Saj ne leže tu naši fantje", je odgovoril gla*. "Kljub temu"£ je odgovorila ^potnica, "Jugoslovani smol N*j bi se to videlo." "Ne vidite tam dveh spremljevalcev v uniformi?" jc svaril glas. "Kljub vsemu", je odgovarjal ženski glas. "Nismo več hlapci!" Nekaj besed govornika je pretrgal ta tihi prepir, nato je zbor zapel: "Oj Doberdob. 0J Doberdob, slovenskih fantov iprob" In akordi pesmi so objemali nas vse in vseh stotisoč tukaj počivajočih in končavali: Oj Doberdob, slovenski grofe!" Zopet sem slišal glas, ki je ugovarjal. "Protestiram!" "Tiho, tiho", je miril moški glas. *To je vendar samo pesem !" "Nočem take pestmi", je protestirala. "Doberdob ni slovenski grob!" "To pesem so peli fantje, ko *> grmeli topovi", je pojasnjeval moški glas. "Niso peli 'slovenski grob'," je govorila. "Zato tudi pesem tega zdaj ne sme peti. Doberdob ni slovenski grob! ITALIJANSKI DIKTATOR SE SMEHLJA in Ogledali smo si grobove. "Presente" je z velikimi črkami napisano nad vsakim. Nato pa ime padlega, četa, o-rožje. "Tukaj sem!" "Štirideset tisoč" je dejal govornik, "je razvrščenih eden poleg drugega po abecednem redu in po številkah kakor akti v arhivu. Vsak ima svoje ime in svojo številko. Tisti pa, ki nimajo imen — pobrani so z vseh bojišč od morja sem in po vsej doberdobski planoti — tjsti leže tam zgoraj na koncu pokopališča v katakombah po trideset tisoč na vsaki strani. To so vsi nepoznani junaki, med njimi pač tudi naši fantje." ★ Milijone milijonov je zabe-toniranih v to pokopališče, v spomin padlim junakom. Kako pa ie živim njihovim preostalim? Materam, očetom, vdovam. otrokom? "Vdove prejemajo mesečno 66 lir", sem slišal v odgovor. Nehote se mi je pojavilo v duši vprašanje. Več potemtakem tudi ni bil vreden, ko je žive! in bi ne bil vreden, če bi še živel. Nehote, ponavljam, se pojavi pri taki primerjavi tako vprašanje. * Vlak drvi. Soča, širokaTplit-va, droben kamen v nji — kakor bi gledal Savo pri Kresnicah. "Pred dvajsetimi leti," slišim pripovedovanje, "so bili vsi ti griči, hribi, polja, opusto-šeni, razstreljeni, usahlo zaru-meneli. Niti eno drevo ni stalo. Zdaj je zopet vse lepo zeleno in obdelano." "Čas celi vse rane", slišim odgovor. In v glasu tistega je brlo kakor posmeh, kakor bi hotel reči: pomandrali smo prirodo, njene dobrine in sadove dela človeka, oboroženi ljudje, Izpovedujoči rimskokatoliško veroizpoved, ubijajoč drug drugega — a kljub vsemu živi zopet priroda v nekdanji lepoti. * Gorica. Na uho mi zveni slovenska govorica. Zazdi se mi, da sem v Ljubljani. Avtobusi čakajo. Na dober-dobsko planoto bodo zdirjali z nami, kjer so pred dvajsetimi leti jeklene prsi slovenskih, dalmatinskih in bosanskih polkov polomile zobe tujcu, slovenske zemlje lačnemu, da ni zagrizel še bolj kakor je. (Palje prihodnjič.) KDOR spozna potrebo kakšnega dela in pravi dane. "Močeni," jutri se m« pa i« ne adi važno, pojutrinjem se mu pe ne ljubi« ne bo nUcdar atoril nič velikega. Ne odlašajte tistih del in nalog, ki morejo beti da-ca" ie ofcaorffl? Filmske slike iz Slovenije in drugod Chicago, IU. Ko je minu- j lo zimo Jacob Zupan v Prosve-1 ti naznanil, da v poletju odpotuje v staro domovino in da bo tam za SNPJ snemal filmske •slike zanimivih in pomembnih krajev v Evropi in to posebno še v Sloveniji, so prihaiale iz raznih naselbin od naših ljudi sugestije, sMkaj to zanimivost, to pokrajino in slično. To je pričalo, da se ljudje zanimaj j in pokazalo, seveda, da bi posamezniki radi videli zanimivosti iz svojega kraja. Zupan je nasvete vpošteval kolikor mu je bilo mogoče ter prinessl nazaj skupino slik, katere so zelo zanimive in vredne za vsakega, da jih pogleda. Federacija SNPJ za čika&ko okrožje se je odločila, da s3 bodo kazale te slike v Chicagu dne 1. oktobra v dvorani S. N. | P. J. Ker bo predvajanje slik vzelo nad dve uri, bo pričetek j ob 7. uri zvečer Po programu ; bo v spodnjih prostorih zaba- j va za udeležence Mnogo rojakov jc, ki se zanimajo in so radovedni, iz ka-! terih krajev fo slike, naj jim površno opišem nekatere teh I slik. Pariz, prestolnica Franci-1 i* fienpvu kipr kpHp* Hit* N.jaov*ji« »lika italijanskega mefalomaaa, vaeta, ko »o paradirali je. oeneva, kjer je sedež ige pp#d Bjim v#jaiki Mclki B.mtmjeili ..MkUM pod im.nom- Španija, ka. nekdaj pomembne slovenske mor Mut.olmi *e vedno pridno potil ja vojaštvo. Ampak, če »e tudi ti nori stavbe. Gorica Z ozadjem ope- »l»I'i«"»ki oddelki ne bodo bolj postavili v Španiji kot doeedanji, bo tudi vane reke Soče "d«4eja" minilo vetelje do smehljaja. Ne pozabi slikati Trbovlje, " ; so svetovali nekateri člani. Zu-! d* 1 du*ktt na teJ konvenciji in pan je vpošteval njih željo ter ^openraVi s progresivno de-vzel tam lepo »kupino slik, J" »>'» vezuitat r«, d« med njimi celo sloviti mladin- ^ VP lvni, in znani P™*«** A ski pevski zbor Slavček z nje- D- Pn volitvah v glavni odbor govim pevovodjem Suligojem. i Popadli dva proti enemu. Salte Trbovelj nas slika pelje "io«tojno glasilo je bil najtrši) _ na Gorenjsko, kjer so visoke oreh in J* vzelo konvencijo o- gore, bistri studenci in bele ce- kro* dva dni *asa Predno (Nadaljevanje s 1. strani.) ste. Pokaže nam Kamnik in orientirali in je končno zmagal uo vojaško» Ti oddelki se radi kamniške planine ter Kamni- P^ za samostojno glasilo, 'sijimi ScUAtoS ško Bistrico, okolico Kranja, Na tej konvenciji se je pa brati. Ne\vyorški New Leader Jesenice in Bohinjsko Bistrico, najbolj blamiral "rajnki" (ta- piše, da se nahaja v Morris- slap Savice, Vintgar in slovito ko ga je nazvala "E.") napred- tovvnu, N. J., veliko taboreče letovišče Bled. njak Tone Abram, ki je govoril teh udarnikov, kjer naenkrat Zatem se je ustavil v Skofji proti resoluciji v prid španskih j nastopa po deset tisoč "squa- Loki, tam kjer je "mačka sv. j lojalistov. Sedaj se Tone jezi dristov"! Večil duha snedla". Od tam jo mahne v Poljane, slika rojstno hišo dr. Ivana Tavčarja, njihov dom na Visokem ter grobnico njega in njegove žene. Na Vrhniki obišče rojstno hišo Ivana Cankarja, »lika njegov spomenik, za katerega so veli- H Tudi—"nevmeša vanje "Manehester Guardian" poroča: "Zadnje čase so pričeli pošiljati iz Nemčije v Krkono-še veliko Slevilo SA oddelkov v civilu, ustvarila se je sudet*ka legija, ki je zelo podobna bivši avstrijski. Njeno pravo Ime ie Suletska nemftka legijonar. «ka zveza. Sestavljajo jo su-detski Nemci, ki so dezertirali iz čehoslovaške armade ali p% zapustili republiko iz različnih političnih vzrokov. Legijo sestavlja osem regimentov; najvažnejši regiment je drugi, ki mu načeljuje neki emigrant iz CehoslovaAke. Regiment ima svoj sedež v Dresdenu in ima več divizij z vojašnicami v Chemnitzu, Leipzigu in Bau-tzenu. Štabni šef legije je bivši generalni tajnik nemške nacionalno socialistične stranke v ČSR. Kreps, ki je danes poslanec Reichstaga in še vedno čehoslovaški državljan. Relif v Nebraski Nebraska oglaša sama sebe kot državo, "kjer io delavci zadovoljni". Ampak družine, ki so na relifu, so prejkone drugačnih misli, kajti povprečno se potroši na družino 46 centov dnevno, kar mora zadostovati za hrano, obleko in st*i-narino. Da ne zadottuje, menda nI treba še posebej pripovedovati. Relifni sistem v Nebraski je na državni podlagi in se zahteva od vsakega okraja, da preskrbi 99^ sredstev za podporo potrebnim družinam. Za takšen sistem se ogrevajo a-meriški toriji, ki pravijo, da bi moral nadomestiti sedanji ncw dealski sistem, vključivši W. P. A. Fašizem v cvetju med ameriškimi Italijani Razočarali so jih Ugledni in o nemških raz, merah dobro poučeni Švicarski dnevnik "Arbeiter Zeitung" ooroča: V kraju Beveren-Waes nabiralo tamošnje nacionalistično delavsko združenje poljske delavce za Nemčijo ter jim obljubljalo vsemogoče dobrote, ki jih tam čakalo. Ko so pa delavci prišli v Nemčij o, je stvar izgledala popolnoma drugače: od petih zjutraj do osmih zvečer težko delo. slaba hrana in smešno nizka plača. Veliko mladih delavcev je poskušalo zbežati nazaj v Belgijo, drugi so zahtevali,-naj jim omogočijo vrnitev v domovino, ostali del pa je začel s štrajkom. Te stavku joče delavce so potem zaprli in jih spravili čez mejo v Belgijo. Strašna žetev Posledice vojne na Kitajskem, katerih se nihče prav ne zaveda, bodo pokazale svoje pravo lice šele jeseni. Okrog 10 milijonov ljudi bo izgubilo radi lakote in kužnih bolezni svoje življenje, okrog 1.5 milijona jih bo pa pobrala vojna. Tej katastrofi tudi Japonci ne bodo mogli docela uiti. Kaj bo z japonsko vojsko, nihče ne ve. Mogoče se bo sredi milijonom ubitih in obupanih ljudi fizično in moralno strla. na druge, kot da bi bili drugi krivi, če je zašel v fašistično kampanjo "A. D.". Tone, če te ni še "A. D." popolnoma preslepila, priznaj svojo zmoto javno, pa se bo "greh" odpustil. Ce boš pa v /.[rajal pri svoji zmoti, se te bo držal sramotni ko prispevali ameriški Sloven- pečat. ci. Dalje Ljubljano z GradomJ Pli socialističnem klubu št. opero, mestjno hišo, Trubarjev 27 JSZ>smo imeli izredno sejo spomenik, Tivoli in druge zanimivosti bele Ljubljane. Na Dolenjskem pogledamo Novo mesto, Trško goro, tipični starodavni grad, Višnjo goro, kjer imajo priklenjenega polža ter St. Vid pri Stični. Potem nas pelje kamera v Belo krajino in videli bomo semenj v Črnomlju, tipično belokranjsko kmetijo s čebelorejo ter Jakoba Vrščaja, ki je pustil obe nogi kraljem bakra v Calumetu, Mich. Med njimi »o še druge pokrajinske slike in prizori iz Bele Krajine. Odbor federacije je vpošteval slabe delavske razmere ter določil zelo nizko vstopnino, da Jtako omogoči vsem, ki se zanimajo, da bodo lahko videli slike. Vstopnina je samo 15c za osebo, otroci do 6. leta so v spremstvu staršev vstopnine prosti. Zato vabimo vse rojake iz Chicaga in okolice na to priredbo in jih zagotavljamo, da jim ne bo žal. Posebno pa opozarjamo vse one, ki se nameravajo udeležiti, na točnost, ker bomo začeli ob 7. uri zvečer, zato pridite v dvorano točno ob določenem času, da ne boste kaj zanimivega zamudili. Frank Ale.h, tajnik. Clevelandske novice Cleveland, O. — V četrtek, dne 22. septembra, ob 11. uri zvečer, je bila zaključen* deveta redna konvencija Slovenske dobrodelne zveze. To je domača podporna organizacija, ki posluje samo v Ohiu. Steber te organizacijf je Cleveland. Ima nekaj manjših društev tudi v zunanjih naselbinah izvzemši premogarskih. Konvencija je trajala deset dni, kar se večini vidi predolgo. če pa pomislimo, da je bila ta organizacija od začetka pa do te konvencije pod vplivom Ameriške Domovine, katera je rodila zadnje leto strupen boj proti glavnemu odboru, kar je povzročilo močno opozicijo med lastnimi pristaši, ki so si v petek večer, 23. septembra. Seja je bila povoljno obiskana. Sejo so posetili tudi Ivan Mo-lek, urednik Prosvete in njegova žena Mary, ki sta se naha-' jala en teden na počitnicah v Clevelandu, in naš stari pionir Etbin Kristan, urednik Cankarjevega glasnika. Sodruga Kristan in Molek sta nam tolmačila in jasnila pojme iz socialističnega in strokovnega gibanja v Ameriki, kakor tudi izredno svetovno situacijo. Mary je pa rekla, da se njima dopa-de v Clevelandu in da sta zadovoljna z vljudnostjo. Na stanovanju sta bila pri aa. Milanu Sodnic je imelo napis: "V in Anni Medvešek. Vsi trije so svoji udanosti polagamo ta pripomogli, da je bila seja po- ma,i dar na oltar domovine." učna in stvarna. Hvala! Sodrug Nekateri pa «o šli celo prosto- ečina izmed njih nosi črne srajce in italijanski konzularni uradniki, ki prisostvujejo tem nastopom so deležni fažiftičnega pozdrava. Tudi duhovščina zraven Na eni teh prireditev, ki sa ie je udeležil tudi dopisnik "New Leadra", sta bila tudi italijanska katoliška duhovnika Umberto Donato iz New-ark'i in Perecchia iz I/odija, N. J., ki sta tam brala slovesno maso. Navzoče so bile tudi italijanske katoliške nune. Fašizem ima torej tudi v Ameriki podporo rimske cerkve, kakor v Italiji. Pcmoč Mutsoliniju Vse te organizacije so zelo dobro .služile Mussoliniju za časa etijopijske vojne. Tedaj je romalo v Italijo na stotisoče dolarjev. Poleg tega je bilo poslanih v Italijo bakrenih razglednic v vrednosti mnogo tisoč dolarjev. Mnogo teh raz- Socialisti v Penni na glasovnici Okrajno sodišče okraja Dau-phin. Pa., je odločilo, da ima socialistična stranka v Penn-s.vlvaniji pravico do prostora na glasovnici pri letošnjih jesenskih volitvah. Po novem pennsvlvanskem volilnem za-nu pride namreč lahko samo ena stranka na (Hasovnicoj ki rabi naziv "socialistična", dočim so vse druge stranke, ki se ooslužujejo tega imena, izključene z glasovnice. Za mesto na glasovnici v Pennsylva-| niji so se potegovali tudi so- i cial-demokrati in social-labori-1 ti. Pen nsy Ivani ja je dobila pod "liberalno" administracijo go-j vernerja Earla tako reakcionaren volilni zakon, da je manjšinskim strankam skoro j nemogoče priti na glasovnico, i Turki npoštujejo svoj jezik V obmorskem turškem mestu Smirni v Mali Aziji jc bilo pred kratkim obsojeno več turških državljanov vsak na eno turško liro globe, ker so se na ulici glasno razgovarjali v tujem jeziku. Oblasti Smirne so zdaj izdale naredbo, ki predvideva stroge kazni za vse one turške državljane, ki bi se na kakem javnem prostoru v medsebojnem pogovoru posluževali kakega tujega jezika. To gre mogoče malo prHalpč, Od obrambe narodnosti do šovinizma je samo mal korak. Prispevki za španske borce XXV. IZKAZ Collinwood, O. Klub fit. 49 JSZ $6.00. We»t Newton, Pa. Št. 64 SNPJ $2. Skupaj v tem izkazu $7.00, prej-Anii »*kn* tfc.8rt4.S7, «ln»n«i 87. Kristan, ki je sedaj Cleveland-čan, jc pa obljubil, da bo večkrat posetil seje našega kluba. Sodrugi in sodružice, ne zamudite nobene seje, ker poslušati moža kot je Kristan je užitek in poučno. Na tej izredni seji smo izvolili novega tajnika oziroma tajnico. In to ni nobena druga kot nasa že več let agilna sodruži-ca Josephine Turk. Ona je takoj lih izvolitvi a-pelirala za kooperacijo in da se redno udeležujemo sej. Sodrugi in sodružice, vpoštevajte to, ker to je potrebno za pojačanje kluba. Prihodnja redna seja se bo vršila v petek, dne 7. oktobra. Bodite vsi navzoči! Louiii Zorko. Poljska in Nemčija voljno v Et i jopi jo. In večina teh ljudi je naturaliziranih in med njimi se najde celo može, ki zavzemajo važne pozicije v ameriškem javnem življenju— poslance, kongresnike, sodnike, učitelje itd. Po vsem tem postane človeku jasno, da bi imel Diesov kongresni preiskovalni odsek polne roke dela, če bi mu bilo res do tega, da do-žene obseg neameriških aktivnosti v Združ. državah. Danes patriiot — jutri izdajnik Stari grof Westarn je bil v cesarski Nemčiji najbolj ugledna politična osebnost in hrb-.tenica monarhije. To ie ostal tudi še po vojni, brez bojazni, da bi ga bila republika radi njegovih monarhističnih podvigov prijela za vrat. Grof je mislil, da bo smel širiti monar-histično (hohenzollernsko) misel tudi v tretjem rajhu. pa so je zmotil. Prijeli so ga in obsodili na 15 let ječe kot — vele-izdajnika. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON office hours: 2:00—4:00; 7:00—8 a30 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford S440 If no answer — Call Austin 5700 BARETINCIC & SON i: POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Stavke pri utrjevanju nemške meje Tudi v Nemčiji ni vse tako, kakor bi radi nacijski veljaki. Ljudstvo ni zadovoljno in delavstvo noče biti zmirom krotka ovca. Tako je prišlo pred časom celo do stavk pri utrje-valnih delih ob Renu, kjer gradi Hitler svojo Sigfriedovo o- n 1- L- • V«™«: o« t, v iS/, brambno črto, in v Hamburgu Poljaki in Nemci se vzlic . "prijateljskim" izjavam nič in Pirmasensu. Nazadnje so ce- kaj prijazno ne gledajo. Po- lo nacijske flblasti dovolile ob- Ijake skrbi usoda Gdanska, javo vesti o teh stavkah. Vest kjer postajajo naciji čedalje pove. da se je v St. VVendlu v bolj arogantni. Nemara se jim Posaarju uprlo 2,000 mož, ki |e začelo svetiti, da bi u resni- niso hoteli iti na delo. Kaj se je čenje Hitlerjevih ekspanzij- zgodilo z njimi, vest ne pove. skih načrtov prineslo tudi — f Precej jih je najbrž odromalo konec polj?ke samostojnosti. v koncentracijske kempe ... Generalova 78-letnica General John J. Pershing, vrhovni poveljnik ameriške armade v svetovni vojni, je minuli teden v Parizu praznoval ! svoj 78. rojstni dan. Ko je bil pred nekaj meseci nevarno bolan in so že mislili, da so njegove minute štete, so časopisi pisali, da "umira zadnji poveljnik iz svetovne vojne, ki mu no bo usojeno, kakor ostalim, videti novega klanja". Mož pa ' se je izlizal in utegne živeti dovolj dolgo, da bo videl novo vojno tragedijo. MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Are., Cleveland, O. Fino pivo, vino in žjfanjr. Vsak pe-♦ ok ribja večerja, ob sobotah ko-koaja. — Fina postrežba. Dobra ffodba. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira v*ak dan ra«en srede od 9. zjutraj do 0. sveler. V nedeljo po dogovoru. PIIONE: CICERO r.10 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. ■ ■■■■■■■BBBBBBBIBBBBBBBBBBB * Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, * Ciceru in Berwvnu. ■ ■ ! I*arkvi<*w Lamidrv (1o. 1 FRANK CRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika * ■ ■ ■ Fina posti ciba — Cene zmerne — Delo jamčeno I ■ Telefoni: CANAL 7171—7178 * " 1727-1731 W. 21 »t Street CHICAGO, ILL. J* I \ Yugo*lav Weekly Devoted to thc Interest of the Workeri OFFICIAL ORGAN OF Jugoelav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGAN1ZATION CO-OPERATiVfcj COMMONWEALTH NO. 1620. PukUsM WnUj al 1301 S«. Lawndale Ah. CHICAGO, ILL., September 28, 1938. VOL. XXXIII CZECHS DESERTED BY BRITAIN AND FRANCE-REFUSES TO GIVE IN Stunned and broken hearted over the desertion at the fina! moment by Britain and France, both pledged by treaty to help Czechoslovakia if invaded by Germany, the Czech gov-ernmnt stubbornly refuses to surrender the Sudeten territory to Germany. The territory known as the Sudeten German area, never in all European history -belonging to Germany, may not be gob-bled up without causing serious trouble. - With this shameful retreat, expected of Britain but unbe-lievable of France, Hitler's dreams, only 24 years after the Kaiser's similar dreams, leap forward like a wind-blown fire with new developmenta springing up daily in the fast-changing world situation. Naai Clamoc for Autonomy in French Arta« Hitler s new victory has enormously intensified the campaign for self-rule of the pro-Nazi population in Alsace and Lorraine, both a part of Germany before the World War. Rumania with its iarge German population is next in line for Nazi invasion and partition. From there on Hitler has plans for aetion in other countries in the East irveluding Jugoslavia, now that Britain and France have capitulated without drawing a fixed line to stop tNazi expansion. Park Forced Czech Defeat, Ruaaia Seya "Soviet Russia tried to save Czechoslovakia by offering to fight if necessary but France refused to stand by its treaty obligations," the Soviet foreign commissar told the League assembly. Deploring the surrender of Britain and France to Adolf Hitler's demands, he warned that they merely had avoided a problematic war today to make certain a large scale wor in the immediate future. Poles Demand To Be "Cut InH If Hitler can get away with it so eaaily, why not we? So, Poland is growing bolder and now demands the ceasion of the Polish area of Czechoslovakia. "Poland will not recognize any Czech solution which does not give Teschen to Poland," an official spokesman of the foreign office declared. "Poland rejeets all cantonal or autonomy projeets," the spokesman said in revealing that Warsaw wants nothing less than outright annexatk>n of the Silesian area in which about 82,000 Poles reeide. Polish troops are concentrated along the border ready for quick military aetion. THE EUROPEAN P0WDER MAGAZINE Neville Chamberlain flies to Godesberg-on-the-Rhine to deliver Czechoslovakia'« shirt. If in his capacity as a laundry delivery boy he could insure the peace of the world, it would be a small priče to pay for the said peace, and certainly vve, who want peace above all things, would be the last to take exceptions. Urged on by Bohemians in America, Woodrow Wilson proposed the formation of the country of Czechoslovakia. The Sudeten area, if Austria was to be dismembered at all, should have been annexed partly to Germany and partly to the new Austria at that time. As the Versailles treaty-makers were in-tent upon punishing Germany, this was not done. It could safely have been done at any time during the existence of the German republic. It is another matter to do it now when it will be an aid to Hitler. It is already evident that the capitulation agreed upon by Chamberlain and Daladier will not satisfy Hitler. He has his eyes on Rumania and the Ukraine. The cession of the Sudeten will give him more cannon fodder and supplies with which to make further bluffs and forge ahead toward the other goals. With each bloodless victory he becomes stronger and harder to whip when he at length takes a step beyond the last limit which the democracies will stand. These are the reasons why the peace-loving peoples of France and England are deeply dissatisfied with the capitulation regarding Czechoslovakia. They believe that Hitler has to be fought sooner or later and that it would be better to call his bluff now, at the risk of war. They also believe a firm stand would cause him to back down, and war would be averted. Perhaps Chamberlain and Daladier seek delay in the hope that Hitler will die a natural or otherwise death and his sue-cessor will not have his devilish luck and nerve. Each year of a dietatorship seems like an eternity. —Milwaukee Leader. The EvU of One-Sided Information The Germans in Germany have been made to believe that the Germana in Ciechoalovakia have been aeverely oppressed by the Giech government. On the contrary, they have been very well treated. They have been treated grandly aa compared with the uray the Germana In Gtr-many have been treated by the Nati government. If the Sudeten areaa ahould be an-nezed to Germany, it will be an evil day for th« Jeuriah, Czech and anti-Nasi German minoritiea in thoae areaa unl«as they are evacuated. Vengeance will be taken for imagin-ary injuries. The German« In Ger-many, having been drugged wkh lic«, will look on mor« or l«as com-placently. We ahall have more to aay about thia onesided propaganda another day.—b-lk? life. Why Labor Edueation? 6y E. R. KEPPLEY Act according to your beliefa in urhat ia right and Juat, not according to your feara of p«rsonal repriaal. H. G. VVells, in hia book. "Outline of History,Msays, '^Humin hiatory becomes mor« and mor« a race be-tween edueation and catastroph«." The Am«rican Federation of Teachera have adopted a alogan which haa become quite popular, "Democracy in Edueation — Edueation in Democracy." Doea thia mean that the public school ayatem of which we are ao proud has failed? Yes and no. There cannot be in anyone's mind a doubt that the public achool system has been a step forward in the advance of humankind. It has succeeded in bringing to the masses "readin, riten, an' rithmetic." It has given them an elementary knowledge of the sci-ences, arta, vocational and profes-sional training. It haa alao succeeded in furniah-ing business with pre-trained labor and technicians. It has succeeded in thoroughly imbuing American youth with the thought that he, as an individual, can ris« above his level in society. It has succeeded in turiating and urarping history, in telling half-truths, and creating a false patriot-ism which makes youth eager can-non-fodder. It has placed a premium upon financial and social success, at the co«t of ideals. As far as the worker is concerned, it has failed lamentably in fumiehing th« mean« of higher aducation, or the means of following the arts and the aciencca. It has woefully failed to provide youth with an under-standing of economics and of the society in which they live. CoBMrTttiv« Trend* Teachers and Edueation personnel are not wholly to blame. They too are v k*ima of the same sy*tem of edueation. Since the beginnings of the school system it has been identi-fied urith the "status quo." Money to build the schools had to be borrowed from the banka or other busineaa men. Taxes to support them came from induatry, and business men have been on «chool board« of every city and town. Schools and educatora probably did not ezpound capitalistic culture; but like other institutions. oublic edueation is a reflection of the day and age in which it unas bom and nurtured. Almost without exception, the schools of higher learniiig depend for their very existence on the endour-ments of the wealthy. For inatance, Harvard has an endourment of over $129,000.000 mostly Morgan con-trolled. The University of Chicago has an endowment of $65,31*9,498 almost aolely Rockefeller money. So it becomes eVident that until the edueational system changea there must be another type of edueation. Edueation in the fundamentals of economics and of the class in urhich we live. Edueation for the millions of workers in the mills, on the farma, In the offices, or wherever they may be. Neod For Edueation Sometimes it seems as thourh everyone has seen the need for urork-era edueation except the workers themselves. Labor leaders have Ion* recogniied the need for an informed rank and file, but the task was to convince the membership of that fact. Recently workers and unions have been convinced; The Rand School, Brookwood. Allied Schools for Work-ers Inc., and a host of other schools and institutes have snrung up all over the country. Practically all unions have edueational programs for their membera, as well as weekly ot semi-monthly trade journals. Some have met with phenomenal success.