205. .številka. Ljubljana, četrtek 7. septembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti prejeuian za a v s tro-oper s k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., i ćetrt 'eta 4 pld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 jrld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na fjj* >m se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za ijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejeman M četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do- četiristopne petit-vrste 6 kr., će so oznanilo enkrat tiska, D kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tisk a. ^ Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdiu. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. dom d Ideali 7,ustavo vem o - liberalne" stranke. V ljubljanskem „Tagbl." ravno sedaj nekdo muči abonente s silno bedastimi članki o idealih „narodne klerikalne" stranke. Mož, kateri mora, po pisavi soditi, biti kak nemškutarsk ljudski učitelj, ki je dovršil štiri normalke in potem bral malo v \Velterju, ali pa poslušal Gariboldijeva historična predavanja, lo ta mož torej se je vsedel na sodnji stol, in meče na nas svoje strele. Svojega imena nam ta jesenski prerok nij povedal, kar mu pa dela brez dvombe veliko škode. Ker mi, katerim ie 8 svojima dvema člankoma nekoliko kratko-časnih trenotkov napravil, bili bi mu jako hvaležni, ako bi z dobroti j ivo svojo roko razgrnil tančico raz svojo osobo, ter se nam pokazal v naturno-komičnej svojej nagoti. V resnici, ta šušmar in pisač je silno komičen in gotovo nij vredno spuščati se ž njim v debato o rečeh, katerih mož vidoma no ume. Ali včeraj zvečer, prišel mi je pod roko včerajšnji „Tagblatt". In tu berem, kako da se oni komik postavlja na šibke svoje nožice, ter pada mej drugim tudi črez moža, občno spoštovanje uživajočega in od šolske mladine čislanega. In pri tej priložnosti blekne nekaj o daljnej in širjej našej domovini, katero mi „mladi" po njegovem mnenju tako malo ljubimo. Bili bi slabi časi, ako bi se mi morali učiti ljubezni do domovine pri tacih Tersitih, kot je „Tagblattov" „člankar" in v istini, dalječ smo prišli, da sme tak čečkar z lažnjivim svojim jezikom dregati v ohčno mnenje, ter spuščati umazane pene svojega goltanca na imena, črez tjegovo do jasnega neba povišana I Ali konec besedij! Govorimo rajo o idealih ! Ideali so mnogovrstni in ker „Tagblatt" ravno sedaj piše o idealih „narodno klerikalno" stranke, zbrali smo tudi mi moći svojega spomina in spustili smo se na lov za ideali, katerim služi tako zvana „ustavoverna 1 naša ljubljanska stranka. Ali ona ljubi „širno" našo domovino? Ali ona spoštuje v resnici ustavo, spoštuje tako, kakor govori in piše vsak dan. Preveč govoričenja! Ko je Njih Voličastvo imenovalo uradnike na upravnem sodišču, ko jo Njih V eličastvo porabilo jedno najsvetejših in naj-prvih pr orogati v s vo j e krono, tedaj se je predrznil listič ,,Tagblatt" in ž njim ustavo verna ljubljanska stranka, ki stoji za tem lističem, narediti umazano primero, kakor bi jo najhujši ko-munard ne naredil, s silo potisnen pod mo-narhično vlado! Ali ljubljanska „ustavoverna" stranka jo je naredila 1 In mi zatorej z lehko vestjo pravimo, da ustava nij njen ideal, (kaj ideal!) da je ne ljubi, da je še — celo ne spoštuje! AH da no gazimo dolgo po temi, povemo takoj, da pravi, naši takozvani ustavoverni stranki na srci ležeči ideal izvedeli smo iz ust pseudoustavoverne korifeje same! To pa je tako-le bilo! Tisti dan je bilo, ko se je obravnavalo pri ljubljanskej deligiranej sodni ji zavoljo znanega „peska v oči !u Tisti, dan je torej bilo, ko je Aleksander Dreo sedel ondi kot priča in menil, da mu vsakdo bere njegov „realitiitenbezitz iz obraza, tisti dan torej je bila tjekajprišla „psevdo ustavoverna" korifeja ljubljanska. S potečim obrazom je hodil mož po sobi sem ter tje, potem pa naenkrat obstal pred nekom izmej poslušalcev in dejal mu tiho in vil je roke: „Mein Gott! so vas zu schrcibon 1 Fiir so dum m einen Menschen zu halten, das er so was einem Minister zu sagen im Stande vviire ! Das vviire ja eine Beleidigung filr/len Minister, dem doch ein Abgoordncter n ur schmeicheln muss!" Mož je zgovoril in rudečica ga nij oblila, v istini ga ruj oblila! Gospoda moja! in sedaj še govorite o političnih idealih, sedaj šo stopajte pred svet in recite Farizeju jednaki, koliko da ste bolji kot pa — Mlado Slovenci! Mmister-sehmei-chler! Politični Tingelini! In vi se upate, vi, ki se delate ustavoverne le zato, da klanjate hrbte po ministerskih salonih, vi v istini nimate pravice, nas po svojem organu ljubezni do domovine, ljubezni do ustave učiti! Kadar pa bodo politični vaši pisalci zopet kaj praznega časa imeli, tedaj bi mi jim svetovali, da naj nekoliko bolj natanko konso-kvence stavka; „I)as wiire j a eine Beleidigung fdr den Minister, dem doch ein Abgeordneter nur schmeicheln muss!" razpravljalo, kot pa da mlatijo prazno slamo, o idealih „narodno-klerikalne stranke!" Kdor sani nema idealov, jih nema pravice iskati pri družili! E. Leon. Ljudske šole in pravna vprašanja v njih. n. Vso v prvem članku pod tem naslovom sem na obče risal. Poglejmo mej naš Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan Turgonjuv; poslovenil dr. Maks Samec.) XXXIII. (Dalje.) Suuin nij ne jedne same sekunde dvomil, da je njegova pričujočuost v salonu „kneza Polozova" bila gotovo znana gospej ; cel njen namen je bil, pokazati svoje lase, ki so bili zares lepi. Sanin se je razveselil njenega nastopa: „ morebiti me je hotela presuniti, b!i-žčati pred menoj— morebiti, kaj se ve V in pokazati zastran cene mojega iinenja podatljivost." Njegova duša je bila tako polna Eme, da nijso vse drugo žensko imele zanj nobenega pomena: komaj jih je zapazil in pri tem se opravičeval samo stem, da si je mislil, da, prav so mi rekli: tej baroninji nij para. Da bi Sanin ne bil v tako posebnem duševnem položaji, gotovo bi se bil drugače izrazil: Marija Nikolajevna Polozova, rojena Koliškina je bila zares znamenita osoba. Ne da bi bila znana krasotica: na njej so se po-kazovale dovolj razločne sledi plebejskega po-kolenja. Čelo je bilo nizko, nos nekoliko debel invdrt; ni. s tankostjo kože ni z lepoto rok in nog se nij mogla pohvaliti. Pred „ svetostjo krasote", govore z besedami Puškina, bi se no bil vsakateri vstavil, kdor bi se bil ž njo srečal, ampak pred čarobnostjo močnega, ne ruskega, ne ciganskega, cvetečega ženskega telesa . . , in ne brezvoljno bi se bil vstavil! Sanina pa jo varoval Kmin obraz, kakor trojni oklep, o katerem pojejo pesniki. Črez deset minut se Marija Nikolajevna zopet prikaže s svojim soprogom. Ona stopi k Saniiiu .. . njena hoja je bila taka, da bi bil marsikter bedak zarad samote hojo ob um prišel. „Ta ženska, kadar gre k tebi, je kukor da bi ti vso srečo tvojega življenja tebi nasproti nesla," jo rekel jeden iz mej njenih čestilcev nekedaj. Ona pride k Saninu in podavši mu roko, ispre-govori s svojim nježnim kakor nekoliko zdrža-nim glasom po ruski: nVi me počakate, ne? Pridem kinalo." Sanin se spoštljivo priklone, Marija Nikolajevna pa se jo uže bila skrila za izhodnimi durmi — in skrivša se je obrnila glavo nazaj črez pleča — se posmijala in zapustila za soboj prejšni harmonični vtis. Ko se je posmijala — ne jedna, ne dve, ampak cele tri jamice so se pokazale na vsakem lici — in njene oči so se smehljale bolj, kakor njene ustne, kakor njene rodeče, na-tegnjeno ustne z dvema pičičama na levej strani. Polozov se privali v sobo — in so zopet zvrne v naslonjače Molčal'je kakor poprej; ali nekako čudno posmehovanje mu je včasi, pa včasi švignilo po brezbarvnem in uže zgrbnn-ceneni lice. Polozov je bil videti star, akoravno jo Imel le tri leta več od Sanina. Kosilo, na katero je povabil svojega gosta, bi bilo zadovoljilo najsilnejšemu gastronomu. Saninu pa je bilo brezkončno. Polozov je jedel počasi, „s čuvstvom, z razumom, s prenehljaji," pazljivo se naklanjaje nad krožnikom in povohajo skoraj vsaki košček; iz prva ž njim v najožjo zvezo stopil, v to Solo tedaj nij bodil; on pa mora izpoznati rabljeno to pravo, mora se zanimati zanj, mora pomagati ga dalje razvijati, mora sploh stopiti zaveden v ozračje tega prava; tu ne pomaga ničesar druzega nego ljudska šola. — Za božjo voljo, boste gg. učitelji klicali, juristi ne moremo zraven učiteljev biti! Nij vam tega toliko treba, ali da na pr. parkrat državne osnovne postave preberete in kazenski in civilni naš zakon, to vam ne bo toliko križa in težav prizadevalo, tudi ne tedaj, če preberete bodi si kojega pisatelja, ki o državi in njenem organizmu razpravlja. Glavne definicije in vodilne ideje je treba iz vsega tega vzeti in mladini razpravljati prav jasno vprašanja, kakor: kaj je pogodba, kaj je kupna pogodba, kaj posojilo, kaj tatvina, kaj uboj, kaj država, kaj si ti človek v državi, kaj postava ali zakon, čemu zakon, postava itd. Dosti je gg. učiteljev najti, ki zakotno pisarstvo „en gros" tirajo, — hic Rhodus, hic salta. Gospoda, če na tem polji desetino ali še menj časa porabite, kakor jo za neplodno učenje in ubijanje nemščne porabite in s tem ljubemu Bogu in otrokom čas kradete, potem koristite narodu neizmerno veliko, mej tem, ko se včasih sramujete, ako neusmiljeno trganje nemščine po svojih nekdanjih učencih slišite, plodove svojega truda zapazujete, kako hodijo cotasto in cifrasto v klasje. (Konec prili.) Jugoslovansko bojišče. Včeraj in denes so bile na obeh krajih bojišča velike bitke, a izid nam nij znan, ko končujemo list. Telegram iz Carigrada naznanja, da je Abdul Kerim poročal turškej vladi, da bode 5. sept. Aleksinac z naskokom napadel *in vzel. Iz Zadra pak se javlja, 5. sept., da baš zdaj se bije ljuta bitva s Črnogorci in Turki na Kučah. — Ko bi Aleksinac pa del, ali ko bi ga Srbi sami pustili, branili bodo bližnji veliko bolj utrjeni Deligrad, kder je glavni kvartir. Iz Belgrada se tudi piše „Pol. Corr 2. sept., da ako Srbi puste Aleksinac, branili se bodo še bolj v Deligradu (tri ure proč). Zadnje dni je v Deligrad pripeljanih 20 teških pozicijskih kanonov. Ko bi pa Še Deligrad padel, ustavljali bodo Srbi Turke še pri Čupriji, kder dela 3000 mož noč in dan šance. Ruskih oficirjev je zopet 17 palo, a vedno jih več prihaja. O crnogorskoj vojski se iz Zadra te-legrafira 4. sept.: Turki so marširali črez Klobuk proti (irahovcu, požgali vas Nudule. — Črnogorci, katerih je tu komaj 500, branijo jim težavno prodirati naprej, a pričakujejo pomoči. Avstrijski Krivošijanci so jim uže na pomoč hiteli. Muktar-paša je prerezal pot mej Rizan-jem in Grahovcem, koder so Črnogorci iz Avstrije živež dobivali, za to ga bodo tu morali pregnati. Rusov v Srbijo vsak dan več prihaja in sicer skozi Avstrijo in skozi Rumunijo. Iz Paškanja v Rumuniji se turkoljubej „N. F. P." brzojavlja, da je zadnji petek z mešanim vlakom 140 Rusov, vojakov raznih šarš, skozi peljalo se v Srbijo. Nemci so komaj dosegli vrh, kulminacijo svoje politične moči, uže jih strah obhaja in pravična bojazen, da vse to ne bode dolgo trajalo. Nemški glavni list tako piše: „Res je treba nam zelo ostrih svaril, da ne obrnemo pogleda od najhujših opasnostij, ki nam prete" iz ruskih nakan. Kakor se razvidi, zanašajo se i tu v Berlinu na moč nemškega cesarstva, zatorej prezirajo veliko nevarnost in mislijo na varno bodočnost, ker, kakor pravijo, veljajo ruske nakane samo Turčiji in so naše meje več tisoč milj od tod proč potegnene. A Nemčija stoji vendar precej sama, ako se gleda od nje sedanje stopinje, da si je pridobila si velikansko moč in razsežnost; od Rusije smo vedno imeli samo toliko pričakovati, kolikor se je skladalo z njenimi lastnimi načrti, ruska politika je skakala od nekedaj se strmine na stermino, moskovsko stranka nameruje, dobiti pretež, ter zmagati, kadar v bodoče kedo drug zasede prestol; ta stranka je posebno sedaj Nemčiji sovražna in Francoska mamljenja bi jo skoro pridobila sebi za drugarice. Na Italijo se nij zanašati; na morju je Angleška res močna zaščitnica, na suhem ne." In ko se je Nemec žalosten okolo in okolo sebe ogledal, pa nikoli nikder nij ednega prija-jatelja nemškega imena ne našel, krčevito se narod in, poglejmo pravno življenje našega na roda konkretno brez abstrakcij. Po vsej Avstriji in tudi po Slovenskem nahajamo redke-krati kmeta in tudi tržana ne, ki bi imel n. pr. pravega pojma o besedi, država. Vse vednosti našega iz mase naroda vzetega človeka obstoje v tem, da naš človek v davkarju n. pr. velicega gospoda, v kakem c kr. glavarju pa skoro najmanj „prvega za cesarjem" misli cesarja samega pa za boga ima. Kar je on sam kot državljan v državi, o tem kar nič pravega ne sanja, k večjemu, da si misli: jaz sem človek, ki je za to tukaj, da bore davke plačujem in sinove v vojake pošiljam. Ali nij to res? In tacega moža kličemo v politično borbo! Čudimo se, da ta mož biriču toliko veruje ter mnogokrat po njegovem prigovar janji glasuje! Prav naravno je to, vsaj mu je vsa ljuba politika španjska vas in birič, ki mu nemške odloke razjasnjuje, mu je človek velike zaupnosti, in kakor mu slepo zaupa, kadar mu nemški odlog tolmači, tako mu tudi zaupa, kadar mu pri volitvah kako glasovnico vsiljuje. In kako stoji s privatnim pravom naš mož? Res nekateri, ki zmirom pri sodniji tiči in tam pri obravnavah posluša, tisti ve tu in tam kaj, tisti se tudi ne bo dal tako lahko oškodovati; ali koliko je tari h V da naše ljudstvo še več škode ne trpi, zahvaliti se ima res zdravemu instinktu in nezaupnosti njego-vej proti vsemu. Poglejmo v naša sodišča, koliko poslušalcev nahajamo n.pr. pri bagatelnih obravnavah, ki so javne in zaradi tega posebno javne, da se v ljudstvo spravijo pravni principi ? Malo ali nič in čas se za to poslušavanje zmirom najde, vsaj po zimi! Poglejte v kazenska sodišča! Ista dremota. Prašajte naše porotnike, če jim je ljuba ustanova porotišč; merite veselje k temu važnemu institutu, pa ne jemljite velike, ampak prav majhene mere. Pojdite par ur v odvetniške pisarne na deželi posedat, slišali boste tam ljudstvo, ki za juridičen svet vprašat pride, potem boste videli, da je našega naroda pravno mišljenje po večjem tabula rasa. To je žalostno res, ali kaj se hoče. Jaz se tolažim s tem, da gori v kulturnem Nemškem nič nij boljše v tem oziru. Kaj pomaga tu? Naš narod ima tuje pravo; nij si ga sam priboril, ter na tej poti si je poplaknil usta z vinom, potem je pro-glotil in pošlepal z ustnami ... Po pečenki se je razgovoril — ali o čem? O merinosah, katerih je nameroval naročiti si celo čredo, in sicer tako podrobno, s tako nježnostjo in rabši sama umanjšavna imena. Izpivši čašo gorke, kakor vrela voda, kave — (on je nekolikokrat s plakajočim — razdraženim glasom opomnil natakarju, da so mu včeraj dali kavo — hladno, mrzlo kakor led!) in odgriznivši havansko cigaro s svojimi, žoltiini, krivimi zobmi, je po svojem običaji zadremal k velikej radosti Sanina, ki je začel za tem hoditi nazaj in naprej z neslišljivimi koraki po mehkej preprogi in premišljeval o tem, kako bode živel z Emo in s kakim poročilom da bode k njej se povrnil ? Polozov so je zbudil, kakor je sam zapazil, pred, kakor navadno, spaval je samo poldrugo uro in izpivši kupico zelterske vode z ledom, da bi proglotil laj še nekaj varenja, ruskega varenja, katero mu je prinesel hišni v temno-zelenoj, gotovo „kijevskej" škatli in brez katerega bi on po svojih lastnih besedah živeti ne mogel — se postavi z izbuhnjeuirai očmi pred Sanina in ga vpraša, ali bi ne hotel ž njim igrati „duraka" V Sanin je bil precej pri volji; gotovo se je bal, da bi ne bil Polozov začel govoriti o kljunačih, o žitu, o kurdjuč-kah (repavih kirgizkih in kalmuških ovcah) s žirom. Gospodar in gost — oba sta šla v gostilnico, natakar prinese karte — m igra se začne, se ve da ne za denar. Pri takem nedolžnem početji ju je našla Marija Nikolajevna, vrnivža se od grofinje Lasunsko. Glasno se zasmeje, ko stopi v sobo in zagleda karte in razkrito lomberno mizo. Sanin vstane z mesta, ali ona vsklikne: „se-dite, igrajte! — Jaz se bom preoblekla in potem pridem k vama" — in zopet otide šu-mevši z obleko in zdrgava mej potjo rokavice. Ona se je povrnila kmalu. Svojo prejšno imenitno obleko je bila zamenjala s široko svilnato bluzo, lilaste barve z odkritimi, visečimi rokavi. Debela nitkana motvoz je objemala njeno taljo. Ona sede k možu in počaka, dokler nij ostal durak, potem mu reče: „Nu, piska, dovolj!" (pri besedi „piska" je pogledal Sanin z začudenjem na njo — ona pa se je veselo nasmehnila, odgovorila s pogledom na njegov pogled in pokazala vse svoje jamičke na lici) — ,,dovolj; jaz vidim, da se ti dremlje; poljubi roko in odpravi se; midva pa z gospodom Saninom bova se kaj pogovorila v dvojem." — „Spati nočem," izpregovori Polozov, težko dvigaj e se s kresla, spravil se pa bora in poljubim roko." Ona mu nastavi svojo dlan in smeje so gleda na Sanina. Tudi Polozov je gledal nanj in otišel ne poslovivši se. — „Nu povejte, povejte," izpregovori s živostjo Marija Nikolajevna sloneča razgoljenimi lakti ob mizo in trkajo z nohti jedne roke ob nohte druge, je li res, da se ženite?" Izrekši te besede nagne Marija Nikolajevna svojo glavo na stran, da bi šo bolj vpomo in prerinljivo pogledala Saninu v oči. XXXIV. Trosto gibanje gospo Polozovo je bilo na prvi mah Sanina osupnilo, akoravno nij •oprime zadnjega upanja, nas Avstrijcev. Pravi namreč dalje : „A na suhem mora tudi Nemčija imeti še jedno drugarico in verno to-varšico — in ta je samo Avstrija. Komu pak nij očito in jasno, da Rusija samo na to . septembra. DffMA jshi državni poslaniki bodo, predno se državno zborovanje prične, sklicali volilce, da si dade napotke kako držati se glede nagodbe z Ogersko. Gotovo bode mnogi ustavoverec ponavljal frazo: nič večjih bremen! a glasoval bode drugače. Gališki namestnik in bivši minister IV*-tocki je jako nevarno zbolel. MMrvntski „Obzor" nam v uvodemn članku oa 5. t. m. udgovarja in pravi, da „Bog ih znao, odakle su si Slovenci utuvili u glavu, da Hrvati gledaju priekim okom na Srbiju", ter zagotavja, da so Hrvati prvi za jugoslovansko idejo delali. Hvala jim za to! Delali so na svojo korist s tem. Ali naj nehajo to, kar kak sodelavec „Zastave" pregreši, celemu Srbstvu očitati. O drugem morda drugi pot. Nij čas provi. ViittiiJ«' dr/,uv<'. Kaj je z tft#t*omf Ne ve se še. Iz Belgrada javljajo privatni telegrami, ki pa nijso zanesljivi, da je knez zopet nagnen bolj k miru, nego nadaljevanju vojne, ter da je bilo v tem smislu več ministerskih posvetovanj. Iz lPetevbMrga se brzojavlja „W. T.M 4. sept.: Ne nabira se tu več za ranjeno Srbe, nego sploh za Srbijo. Tukajšnje mestno posojilno društvo jo poslalo generalu Černja-jevu 100.000 rubljev, da jih porabi za kar hoče, a 20.000 rubljev za ranjence metropolitu srbskemu. — čarnjajov telegrafira sem, da je našel na pozicijah, ki jih jo Turkom vzel, obešene srbske mrtvece, opaljene! bil novinec več in se je uže zadosti bavil z ljudmi. „ Prezrl bom kaprice te bogate ba-roninje" je sklenil Sanin sam pri sebi in jej odgovori tako neprisiljeno, kakor ga je ona izpraševala: — „Da, ženim se." — „Vzamete inostranko?" — „Da." — „Vi ste se še le nedavno ž njo seznanili? V Frankobrodu ?" — „Tako je.u — „In kdo je ona? Smem vedeti?" — ,,0 da. Ona je hči konditorja." Marija Nikolajevna odpre široko svoje oči in vzdigne obrvi. „To je lepo," reče z umljivim glasom — „to je čudo. Mislila sem, da se tako mladi zaročenci, kakor sta vi dva, na svetu še ne srečajo. Hči konditorja!" — „To se vam, kakor vidim, čudno zdi," opomni ne brez dostojanstva Sanin ; ,,ali v prvo jaz nemam tacih predsodkov ..." — „V prvo, to se tudi meni no zdi čudno," mu seže Marija Nikolajevna v besedo. O Imv.iki'i se preko Berlina poroča, dal je situvacija tam vojevita. Ministerstvo je z! premenjenjem turškega sultana nezadovoljno. V < >t» ifftitilii je mej Turki razširjeno prorokovanje zvezdogledca umorjenega sultana Abdul - Azizovega, da bode vladal Murat V. samo tri mesece, Ilamid za njim pa samo jeden mesec Ker se je prvo izpolnilo, izginil je zvezdogledec, t. j. umorili so ga. Ljudstvo turško pa veruje v to pravljico in je zbegano, pa tudi fanatizem se vsled tega širi. Iz Hi »m* ima „W. T." 4. sept. ta le telegram: Tabor, ki je bil včeraj tukaj na korist Slovanov na Balkanu, vršil se je v Apollo-gledišči in so se ga Rimljani v množneni številu udeleževali kakor tudi mnogi tujci, ki tu žive. Mej taborovanjem se jo bral telegram Ga r i bal d i je v, ki se ostro izreka o turških neusmiljenostih in grozodejstvih, ravno tako je došel priznanjalni telegram od Johna Russela. Na taboru so tudi ostro grajali, da je papež v prijateljskoj razmeri s Turkom, dednim sovražnikom krščanstva, in da po svojih organih poživlja katolike v Turčiji, naj ne pomagajo pravoslavnim kristijanom proti sovražnikom Krista. Dopisi. Iz CVloveta 4. septmbr. |Izv. dopis.] Sedaj imamo Celovčani uže 10 Turkov, mej temi je jeden rodom Srb (tnohamedanske vero), štirje so muhamedanski Bulgari, drugi so Azi-jati. Hodijo v lastnej obleki, a nikoli brez spremstva domačih naših vojakov. Črni vojaški kruh komis jim ne diši, hote belega kruha in posebno žemlje. Kava in dober tabak jim je nad vse; kuhajo si po lastnej šegi sami. Dnino dobivajo kakor pešci. Tu internirana vodja vstašev gg. Babic in Knežič uživata popolno prostost v mestu in celovškej okolici, stanujeta v privatnih hišah in sta uže na več krajih znana. Knežič, bivši trgovec iz Mostara je vsled prevelike tuge, da ne sine domov v boj, zdaj obolel. Te dni odpotuje iz Celovca narodnjak g. M. Tonejo c, učitelj tukajšnje meščanske šole, — na Dunaj, kder je dobil boljšo službo. — Z veseljem pa pozdravljamo novega narodnjaka, ki pride k nain, prof. Hauptmana. Zanimanje za veliki in sveti boj naših bratov na jugu je tudi mej koroškimi Slovenci I veliko. Vsi prosimo boga, naj pomaga Slovanom ! Iz Ifltarltiortt 5. sept. [Izv. dop.] Vest, da so gg. dr. Zamik, dr. Vodnjak, „Jaz sem tudi kmečka hči. A V Da jo bote vzeli I" — „Meni se čudno zdi in veseli me le to, da se človek ne boji ljubiti." — „Ali jo ljubite?" — „IM" — „Ali jo lepa?1 To vprašanje je Sanina osupnilo ... Ali odstopiti vendar ne gre. — „Vi veste, Marija Nikolajevna," začne on — „vsakemu človeku se kaže lice njegove ljube lepše, kakor vseh drugih, ali moja nevesta je — zares lepotica!" — „Istina? Kakega rodu? italijanskega ali antičnega?'1 — „Da; njene črte so jako pravilne." — „Nemate njenega portreta?'4 — „Ne." (Tačas še fotografij bilo nij. Dagerotipi so se še le začeli razprostirati.) — „Kako jej jo ime ?" — „Imenujejo jo*— Ema." — „In Vam je ime?" — „Dimitrij." — „Po rodu?" — „Pavlovič." Tfeifer in Jurčič v imenu Slovencev Srbom telegrafovali, vzbudila je tu občno zadovoljstvo, in to v prvej vrsti zato, ker so oni naše simpatije z borečimi našimi brati na odločni in najkonkretnejši način razodeli. Svet naj zve, da nijsmo mevže, niti egoisti, kakor so nekoji Hrvati, Bfgti da smo vsi prepričani, da tu gre za jedno, splošno slovansko stvar: za življenje in čast vseh Slovanov. Ako pa jo tako, in to vsak Slovan, ki ve to ime ceniti, in v kojem res še teče slovanska kri, najbolj sam čuti, da je tain dole boj za občno slovansko stvar, tedaj bi jedino slepota ali pa bedasti in strahopetni Brani mogel kojega bodi Slovana zavirati, da ne bi južnim svojim bratom barem svojih simpatij izkazoval v srečnih kakor nesrečnih njihovih položajih, Oni del Hrvatstva, ki zdaj , v najljutejši borbi s Turčinom lil vsem azijntskiui divjuštvom, junaškim Srbom iz koj.h god nam nerazumljivih razlogov) hrbet obrača, zaslužuje po vsoj pravici najhujšo obsodbo vseh Slovanov. Sramovati se mora vsak Slovan, ki za svoje boreče brate manj čuti, nego čisto tuji njim narodi, kakor n. pr. Italijani, Francozi in celo veliki del sebičnih Angležev. Ti „mrzli" patrijotje naj se s finskim] Magjari vred gredo v Azijo solit! (.'ast torej onim imenovanim Slovencem v Ljubljani, ki so, svoje brate slovensko dobro poznavajoč, v njih imenu Černjajevu čestitali! V slabili kakor v dobrih trenotjih bodimo vsi vsem na pomoč! Živela slovanska vzajemnosti lz Etii*i.i<» 1. septembra. [Izv. dop.] (Narodno o brazovanj e v rusko-polj-skih gub orni j ah.) Dvanajsto leto še le teče, kar je naš „mili otec", kakor ruski narod imenuje svojega predobrega, svitlega carja, z jednim migom, z jednim peresnim risom iz 80 miljonnega, robskega naroda naredil ravno tako mnogočislaui svobodni narod — sedanji ruski narod, pravim SO miljonui narod! I vendar uže zdaj se vidi v vseh strokah narodnega življenja gromaden, velikansk napredek, napredek, kateri se more dokazati gromko govorečimi čisli, katerih ne more utajiti najljutejši naš vrag. S takimi čisli govori v zadnji številki list ,,Narodnuja škola", razbirajo narodno šolstvo sploh i njegov napredek v carstvu Poljskem, spadajočem k Rusiji. List najprej soobščuje splošne številke, katere pričajo o dobroj upravi rusko-poljskih — „Veste kaj," reče na daljo Marija Nikola jovna z istim mudljivim glasom — „vi ste se mi vrlo priljubili, Dimitrij Pavlovič! Vi morate biti dober človek! Dajto mi roko! Hodiva prijatelja." Ona stisne krepko njegovo roko s svojimi belimi, krepkimi prsti. Njena roka nij bila veliko manjša od njegove — pa veliko toplješa in gladkeja, mehkejša in živejša. — „Veste kaj mi je prišlo na misel? — „Kaj ?" — „Ne bodete jezni? Ne? Ona je, pravite, vaša nevesta?" „Ali jo bilo to neogibno potreba?" Sanin se nahmuri. — „Jaz vas ne razumem Marija Nikolajevna". Marija Nikolajevna so tihoina posmeji, poinaje z glavo, vrže nazaj na obraz jej padle lase. — „Zar68 — on je idealist" izpregovori ona zamišljeno in raztreseno! junak! Pojdite in verujte posle tega ljudem, kateri trdijo, da so ideali sti vsi pomrli! (Daljo priti.) gubemij sploh, iz česar izvini potem obče blagostanje prebivalstva, kažočeg.i razuma dovoljno, da bi bilo svobodno Ueduo se plačujejo davki i drugi stroški za domačo upravo, kateri zim.šajo na leto ii.4jO.UjO rub. Postavilo se je ravno tako na stroške prebivalstva SGU občinskih hiš za občinske pisarne. Hranilnic za narodni kapital je dozdaj 209, katere obračajo s\|oj imetek 174.'2!K5 rub. 4*/a k. v splošno korist naroda; narodnih šol postrojilo sc je l.-UU, katere zadostujejo najnovejšim terjatvam na polji narodnega obrazovanja. Baron teh \ stroškov kupili so si kmetje od velikih polj Alah posestnikov za svoje krvavo zaslužene denarje nad (5.104 uvolok zemlje za 7.104.000 r.Vimotno stanje narodnih učilnic se je popravljalo ravnomerno tako, kakor se je popravljalo sploh materijalno stanje kmetstva. Njih število se je povzdignilo na 1.242, a učenci so se pomnožili na 03.050, fantov na 44.05G in dek'.et na 18.994. V procentih se to glasi: šole bo se pomnožile za 140%, a učeča se mladina več ko za 132%. Odstotki fantov so 153, dekličev 100. Trotestautje imajo ineuj učilnic nego grko-unijati, da si je prvo naseljenjo bolj mnogobrojno, nego drugo. Židovsko ljudstvo pa ima samo 0 šol sploh, tako, da je odstotek pri 371.029 židovskih prebivalcih jako mal, kar se mora objasniti s tem, da židi še največ obrazujejo se v svojih domačih, ne obščih šolah. To obrazovanje je se ve da primitivno in skoraj le verske vrste, kar pospešuje osamljenje Židov, in sovraštvo do vsega, kar nij židovskega. Le na ta način se je poljsko židovstvo moglo ohraniti tako originalno, le na ta način je moglo pravoslavno naseljenjo z grko-unijati vkup, počutiti v sebi tako velikansko srd, ka-koršna je globoko ukoreninjena in na široko razširjena mej prebivalci rusko-poljskih gubemij. In da naša vlada na vse sile dela proti temu osamljenju, se samo ob sebi razumejo; ruski kategorizem na Poljskem oziroma židovstva mora vsak pameten človek odobriti; ker on pospešuje veliko kulturno delo, katero bi inače ne imelo nobenega teka, bilo bi zastonj. Na jedno šolo vsacega veroizpovedanja prebivalcev v rusko-poljskem kraji istega veroizpovedanja pride sledeče: a) pravoslavnega 661 preb. b) grko-unijatskega 800 preb. c) rim-sko-katoliškega 2.771 preb. in d) židovskega 61,988 prebivalcev. Za deues dovolj. Omenjam še samo da je narodno obrazovanje v velikej Kusiji storilo še bolj velikanske korake na bolje, nego je vidno iz poročanih številk za poljsko carstvo. Kavno tako bi bilo lepo, da bi sc podobne številke malo bolj pomnile pri vas, nego so pomnijo, da bi se ne vpraševalo v prihodnje: „Kaj pa, ima liusija kaj ljudskih šolVa Čudno, pa je istina. F. M. Št. Domače stvari. — (O pozo ruj eni o) čitatelje po deželi na denašnje „poslano" iz Idrije, ker je ono, kar se tam poroča posnemanja vredno. Povsod naj bi kdo kaj jednacega sprožil. Naša narodna duhovščina bode to krščansko in slovansko počenjanje gotovo podpirala. (Uboj.) V Prežganji pri Zgornjej Šiški je 1. t. m. ubil hlapec Gregor Stergar svojega tovariša, ko sta kosila, s polenom. Ubijalec je bil na pol prismojen. Ubil ga je iz maščevanja. Hazne vesli. * (Difteritis) silno razsaje v Krušici, občini prejšnje granice. Ljudij je vseh skupaj 1S07, a 200 otrok je uže umorila ta grozo vita bolezen. Zdravnikov jim manjka. Na pol mrtva detca nosijo v L'elo Cerkev (\Yeisskir-ehenj in tako z njimi tudi prenose difteritis v druge kraje. ::" (Ognja) v olarui Liurijaukovej v Pragi še zdaj nijso ugasili. Deset dnij po požaru je nekov precej silen veter zopet vzbudil plamen, in morali so še jedenkrat gasiti. * (Angleška vojska) je slabo organizirana in za drugimi zaostala, kakor je videti iz spisa Johna Ilolnisa, angleškega poslanika. Torej se Angležev Rusija ne bodo imela več bati tako kot nekdaj. Druge države so napredovale, Anglija pa je tudi v načinu nabiranja vojakov konservativna ostala. * (Laponci) jenrijo vedno male otroke soboj, kadar ido v cerkev. Tam napravi oče detetu ii snega postelj, jo založi s kožuhovino in dobro zavitega sinka dene v njo. Mej božjo službo varuje dete domači pes. Često-krat se prigodi, da v tem, ko roditelji slušajo božjo besedo, pred cerkvijo kriči 30 do 40 takovih otrok. „ (Železnice na Kitaj skem) z veseljem (judstvo pozdravlja, kot praktične naprave; a hudi sovražniki vsemu napredku: mandarini, (uradniki) se boje, da bi se na ta način njihove okrutnosti prinesle na javnost. 1*0*1*1110. Podpisana si usojata naznanjati slavnemu idrijskemu prebivalstvu, da se bode v petek, na Marijin praznik, zjutraj ob Vath uri brala slovesna sv. maša za srečno kri8ti-j a n s k o z ni a g o nad d i v j i ni Turkom. Ker sta podpisana po darežljivosti, blago-dušnosti idrijskih prebivalcev za ta blagi namen nabrala višjo svoto, nego je bilo pričakovati, naznanjata dalje, da bosta ostali denar za ranjene na jugoslovanskem bojišči odposlala, ter izrekata v imenu trpečih slovanskih bratov svojo najtoplejšo zahvalo vsim p. n. darovateljem. V Idriji dne 5. sept. 1876. Fr. Stajer, Štefan Lapajne, »tud. j ur. stud. j ur. t lili It V IJllDIJttlli ud 1. do 5. se[ tciubra: Ivan Sirca, 37 L, v bolnici, na hrbtnega mozga atioiiji. — Franc« firman, 52 L, v bolnici na otrpuenji srca. — Ivanka Kilar, kovačev otrok, 3 nies., na ćrevnem kataru. — Ivan Šiiberuik, drvarja otrok, 1 m., za atrofijo. — Lovrenc Kuuian, krojašk inuj-Bter, 65 1., »a uiizl co. — Ivan Šusteraič, delavec, 62 j., v bolnici, za rakom. — Uiaa Kaiunikar, b8 I., v bolnici, lu črevneui kataru. — Ivan Breznik, dninar, 25 L v bolnici, za jetiko. — Boštjan Bergant, 50 l, v bolnici, na čruvueui kataru. — Terezija Kotu,k, naukondukterja soproga, 60 1 , na arcuoj vodenici, 'J^aaj«*« 6. septembra: —V.v^i-t«: Caioli iz Trsta. — Ilirsch iz Kuke. Trene iz Notranjskega. — Uabroušek iz Tolmina. — Perz iz Dunaj .i. tri »oui.: Dok leva iz Slavine. — Kužička iz Varaždina — Vauio iz Krškega. — Leb iz Trata. Zatran iz Maribora. — VViuter IX Gradca. — Oioio iz 1 rata. — Wuualiol' iz Gorice. Pri .»i .-vi.« i: Fri/.i iz Trsta. — Moaser iz Berlina. — Bacliman iz Dunaja. — Lorch iz Laškega. — VVeiner iz Dunaja. Tržne cene V LJubljani 6. septembra t. 1. PČenica hektoliter 8 gld. 45 kr.; — rež 6 gld. 50 kr.; — ječmen 4 gld. 55 kr.; — oves 8 gld. — 10 kr.; ajda 6 gld. 17 kr.; — proso 4 gld. '6H kr.; — koruza 5 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. — kr.; — užol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. i)4 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — spoli trišen — gld. 66 kr.; — Speli povojen — gld. 75 kr.; jajce po2Vi kr.; — mleka dtor 8 kr.; goveduino kilogiam 50 ki.; — telotnino 48 kr.; — svinjsko meso 58 kr ; — sena 100 kilogramov 2 gld. 62 kr.; — Blame 2 gold. 1)7 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 god. — kr.; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska borza 6, septembra. (Izvirno tolegrafićno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankoveih Enotni drž. dojg v srebru 1860 drž. posojilo Akcije narodne banke Kredi, ne akcije London Napol. C. ». cekini Srebro . Mig d. 90 kr. 70 , 35 111 . 80 854 148 25 * 120 85 9 , 84% 5 80 101 40 se jemlj6 v stanovanje in hrano pod ugodnimi pogoji v n»'ko uradniško rodbino. Natančneje bo izve iz prijaznosti pri oprav-ništvu „Slov. Naroda". (27o_3) Los-Agenten! Lin iilteres, bestronommirtes IJankhaus suelit fiir alle Orte, wo es n-ich nicht od r ungonugend vertreton ist, nVissigo mul solido Feraonen mit der Agentur fiir den Verkauf von Loien nad Staatspapieren gogon inonat-li ho Katenzahlungen, zu betrauon. — Die Bi'dingiingon sinil aovvohl fiir die Agonten, als auch fiir das Publikum selir giinstig. — Boi entspivehendem Floisao ge\v;ihrt die Agentur den Agenten ein bedcutondes Lin-kommen. — Oilerte mit Reforonzen oder Be-rufa-Angabe siud zu richten an daa Bankliaus Iiriuner in l*i'ia|f. (278 — 1) Samoklistirni aparat (Clvsopumpe, Irrigaterje), Inhalaeijne aparate, klistirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene I>o lii ln-ifili«-j coni. Jedino le pri (53—21) «.nhi i< I Plccoll, lekarju, na dunajske) cesti v Izubijani. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zohcr", originalen alo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „KaUfonmlse p&vevH'* od Dret Ilartea. Cena 50 kr. 3. „Tugorner", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. „Na ŽerlnjaJi", izviren roman. Spi-sal Janko Krsnik. Cena GO kr. Izdatelj in urednik Josip Jurčič, Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so izšlo in so morejo dobiti sledeče slovensko knjigo: Homani ian. povesti: t. Eraieui TatenUau. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr. 2. Meta lloldeuli*. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliezy poalovenil Davorin Jlostnik 50 kr. 3. liautoreica. Komun a pogorskega zakotja, Ceski spisala Karlina Sviitla; poalovenil Kranjo Tomšič. velja........50 kr. 4. l»r»l i»oIJub. Novela, spisal J. Skalec. — Na *rui zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. Kazen. Novela, francoski spisal II. lUvičre, poslovenil Davorin Jloatmh. — Cerkev in država v Ameriki. Fnincoski spisal K. Labuulai/e, poslovenil Davorin liustnik, velja ... 25 kr. I_iistlsi v zvezkih: I. zvezek, ki obsega : Stenogralija, sp. dr. Ribič. — Zivotopisje, sp. liajč Boi, — Prešern, Preserin ali Preširen, ap. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič.— N. Maeliiuvelli, sp. dr. RibU. — Pisma iz Rusije, Bp. dr. Cele.stin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — fogava bode? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja . . . . 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal JV. V. Chffol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slu venskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hočo katero koli teh knjitf dobiti, naj piše „Narodnej tiskarni" in jih dobi po pustnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*4. 324044